13/2013

marec

!Glas Inicijative za REKOM. God-1, br.1 (2011) - . Beograd : Fond za humanitarno pravo, 2011-. 22 cm Dostupno i na: http://zarekom.org/ Glas-Inicijative-za-REKOM/index.sr.html. - Broj 1 (2011) na srp., od br. 1 (2012) na srp., hrv. bos. i crnogorskom jeziku. Izlazi i engl., alb. i slov. izdanje ISSN 2334-6728 = !Glas Inicijative za REKOM COBISS.SR-ID 512388023

2 1

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook prolu: http://www.facebook.com/ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: civiclinksi@gmail.com; Tel: +386 (0)41 774 659
Pobuda za REKOM

VSEBINA

UVODNIK !Se je REKOM zbudil iz kome?.................2 AKTUALNO - NOVICE O REKOM Predsednik Slovenije Borut Pahor: REKOM potreben zaradi sprave..................4 AKTUALNO !Nasledstvo Haaga: Za predale in sodne dvorane.................5 !Druina Zec: Spomini e naprej na akanju..................8 TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI !Sprava pomembna veini vseh dravljanov Kosova ..................10 !Sodie v Kninu: Drava odgovorna za zloine v Nevihti.................13 !Sodbe v korist rtvam, odkodnine neprimerne..................16 MEDNARODNA TRANZICIJSKA PRAVINOST !Zloin v Katinskem gozdu po sedmih desetletjih pred sodiem .................19 INTERVJU: !Mirela Rebronja, koordinatorica Koalicije za REKOM v rni gori.................21 GLAS RTEV !Prianje: Jusuf Trbi.................25 1

Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob nanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

!Se je
REKOM zbudil iz

kome?

arko Puhovski photo: Nacional

Postopek (munega) oblikovanja Regionalne komisije, ki bi, kolikor je to sploh mogoe, ugotovila rtve vojne/vojn na podroju Jugoslavije, vse bolj spominja na pripovedko o socialistini ideologiji. Od nemkih socialdemokratov pred stoletjem in pol do sorazmerno nedavnih real-socialistinih sistemov, so se ideologi vedno znova znali pred nalogo uvajanja novih in novih faz, podfaz in medfaz v socialistinem razvoju, saj je proces trajal predolgo glede na zaetna priakovanja in si je bilo zato potrebno neprestano izmiljati nove termine, da bi ga kolikor-toliko korektno opisali. Tudi Rekomovci so se v zadnjih mesecih znali v podobni situaciji na zaetku se je naloga zdela teko uresniljiva, vendar glede bistva bolj enostavna: potrebno je bilo samo zbrati veliko podpisov, s skupino strokovnjakov sestaviti smiseln predlog statuta in posredovati povojno humanitarno problematiko postjugoslovanskim oblastnikom. Z njihovo odloitvijo naj bi nato, pa eprav ob doloenih dnevno-politinih pogojevanjih, na koncu prilo do oblikovanja regionalne komisije. Vsi napori javnega zagovarjanja so bili pri tem usmerjeni k efom drav, ker se je predpostavljalo, da bodo laje sprejeli odloitev (in tako vplivali na ostale institucije v svoji dravi). V resninosti pa se je e enkrat pokazalo, da resninost resnino ni rno-bela; z nekaterimi predsedniki in predsednicami je lo laje, z drugimi teje, s tretjimi nikakor. To ni bilo preseneenje, toda dejstvo, da niti pristanki predsednikov (rnogorskega, makedonskega, hrvakega, kosovskega) niso bili dovolj, vsekakor je. Kajti njihovo (politino) pristajanje na pobudo je zahtevalo pojasnjevanje; pokazalo se je, da so jim potrebni strokovni odposlanci in odposlanke, ki bi preesali predlog statuta in ocenili njegovo sprejemljivost v kontekstu pravnih ureditev vsake posamezne post-jugoslovanske drave. Tako se je pojavila e ena (med)faza v dolgotrajnem planinarjenju po brezpotjih novih politinih realnosti.

Pobuda za REKOM

Pripravljenost rnogorskega, makedonskega in hrvakega predsednika, ter kosovske predsednice (in, delno, tudi novega slovenskega predsednika), da resno sodelujejo z nao pobudo, je pomenila, da celoten proces vendarle ni brez monosti za uspeh. K temu je bistveno pripomogla tudi odloitev predsednika Josipovia, da naredi e korak naprej s tem, da je imenoval svojo odposlanko za REKOM, in to e bolj zato, ker se je pri tem odloil za ugledno strokovnjakinjo, profesorico Zlato Djurdjevi, ki ima ob vsem tem e pomembne izkunje ob sodelovanju s sektorjem civilne drube. Potrebno je, da se resno sodelovanje iz enega dela post-jugoslovanskega politinega vesolja interpretira kot (moralni) pritisk na tiste, ki zaostajajo. S to odloitvijo se je pobuda REKOM znala v poloaju, v katerem vsekakor izstopa iz nekakne hiberniranosti vendar dobesedno deluje v razkoraku, na svojevrstni dvoviinski raznoki. Po eni strani je v popolnosti doseeno sodelovanje z e omenjenimi e drav, ki ne samo, da naelno podpirajo pobudo, temve prevzemajo tudi konkretne korake, da bi opravili svojo funkcijo znotraj nje. Po drugi strani pa so politine skupnosti (Srbija in BiH) z vrhov katerih e ni niti naelne javne podpore pobudi. Iz taknega razkoraka pa je mogoe izstopiti samo na en nain, tako, da se resno sodelovanje iz enega dela post-jugoslovanskega politinega vesolja interpretira kot (moralni) pritisk na tiste, ki zaostajajo. Kajti ti, ki zaostajajo se bodo, e bo stanje ostalo takno, javno prikazovali kot politiki, ki jim ni do razreitve tekih in tevilnih humanitarnih problemov, ki jih je pustila vojna v njihovih dravah. To bi bilo ne glede na vse ideologije dolgorono vendarle teko sprejemljivo za kogarkoli od aktualnih politikov, prav tu pa se nahaja tudi prilonost za bolj konkretno priblievanje tistemu, kar predstavlja REKOM nikakor samo za aktiviste ! arko Puhovski Avtor je profesor politine lozoje Univerze v Zagrebu in javni zagovornik za ustanovitev REKOM-a v Hrvaki

Pobuda za REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM

!Borut Pahor,

predsednik

Republike Slovenije:

REKOM potreben zaradi sprave ter

krepitve zaupanja

med narodi

Predsednik Borut Pahor kot pobudnik procesa Brdo pobudo REKOM ocenjuje kot zelo potrebno, zaradi sprave ter krepitve zaupanja med narodi. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 17. 02. 2013 na pogovor sprejel Igorja Mekino, javnega zagovornika Pobude za REKOM. Javni zagovornik Pobude za REKOM Igor Mekina je v izrpnem pogovoru predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju predstavil dosedanji potek procesa REKOM in poglavitne cilje komisije. Ljubljana, 17. 02. 2013

Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Nasledstvo

Haaga:
Za predale

in sodne dvorane

e postanejo odkodnine za rtve mnoino pravnomone potem bodo prakse Hrvake, BiH in drugih bivih jugoslovanskih deel postale faktorji izboljanja mednarodnega prava.

Ali ni zaradi skorajnjega zapiranja mednarodnega sodia za vojne zloine, storjene na podroju nekdanje Jugoslavije, in e posebej po konnih haakih sodbah generalom Gotovini in Markau ter Periiu nujna razprava o dediini tega tribunala ? Le-ta bi se lahko dotikala tranzicijske pravinosti v vseh tirih celotah: institucionalnih reformah, procesiranju vojnih zloinov, reparacijami in dokumentiranju dejstev o zloinih in trpljenju. Konkretno, koliko so vredni dokazi, ki so bili uporabljeni na sojenjih in kako jih je mogoe uporabiti ob novih primerih, ter pri sooanju drub s preteklostjo nasploh ? Velik arhiv je eden od primerov materialnega nasledstva Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo, ustanovljenega pred 20 leti, ogromen arhiv, brez katerega si je teko mogoe zamisliti delo na dokumentiranju hudih kritev lovekovih pravic, reparacijah, sooanju s preteklostjo in dajanja priznanja naim, vaim in njihovim rtvam - vsem. Novembra lani je bilo na sarajevski konferenci o nasledstvu Haakega sodia poudarjeno, da morajo civilna druba in pravosodje v regiji odgovoriti na vpraanje, kaj (bodo) storili z velikim obsegom materialov, dokazov in prievanj, ki jih poseduje mednarodno kazensko sodie za nekdanjo Jugoslavijo. Pri tem se e ne ve, kdaj bo in ali bo sploh arhiva premeen na t.i. Zahodni Balkan, eprav se Sarajevo omejnja kot njen novi domicil. Del javnega gradiva MKSJ uporablja v okviru sodelovanja z organizacijami civilne drube , rtvami, mediji, pravnimi strokovnjaki in iro javnostjo, skozi prezentacijo dosekov tega tribunala pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih. Ena od njih je bila februarja organizirana v gimnaziji Mustafa Novali v Gradacu. Uencem te ole ki je imenovana po bivemu profesorju, ki je umrl v vojni so prikazani podatki, s katerimi se ne sreujejo ob pouku in kot pie sarajevski Dnevni avaz, so pokazali veliko stopnjo zanimanja in senzibilnosti za vpraanja humanitarnega prava. V aktualni fazi projekta, katerega cilj je vzpodbuditi kritino razmiljanje o temah tranzicijske pravinosti, sodeluje e 14 srednjih ol iz Bosne in Hercegovine. Takne prezentacije je MKSJ-ev zagrebki urad s partnerji organiziral leta
Pobuda za REKOM

2012, ne pa tudi leta 2011, ko je bil na oblasti e vedno HDZ, trdijo v Pobudi mladih za ovekove pravice - Hrvaka. Na razpravi o spravi in pravinosti, ki jo je decembra lani FHP organiziral v Beogradu (o sreanju je !Glas poroal v prejnji tevilki), je veleposlanik Vincent Degert, ef Delegacije Evropske Unije v Srbiji, kljub temu izjavil, da se je s taknimi akcijami vstopilo v ole v Vojvodini, ne pa tudi v ostale dele Srbije. Kakno bo sprejemanje taknih alternativnih programov, ki so v globokem nesoglasju s strategijo organiziranega pozabljanja ? Na vpraanje !Glasa-a o nasledstvu Haakega sodia v Pobudi mladih pravijo, da je, ne glede na napake in spodrsljaje, MKSJ omogoil sojenja vojnim in politinim oblastnikom, ki sicer sodi ne bi videli ali pa procesi ne bi bili poteni. Sedaj obstaja upanje, da bodo domaa toilstva, sodia in druga dravna telesa pravineja, kar pomeni, bolj uinkovita ob uporabi mednarodnega prava, ki je obogatelo s haakimi izkunjami. V pobudi poudarjajo, da je MKSJ postavil tudi presedane v vezi s seksualnimi delikti, kot zloini proti lovenosti, glede na to, da pred tem posilsva kot mehanizmi etninega ienja niso bila sankcionirana. In res, ko je bil leta 1993 ustanovljeno Haako sodie, si nihe ni mogel niti zamisliti, da bodo vsi obtoeni tudi pripeljani pred lice pravice, vendar se je zgodil prav to. To je decembra leta 2012, na zagrebki konferenci o nasledstvu Tribunala ponovil sodnik Carmel Agius. Podpredsednik MKSJ-a je ocenil, da je ta tribunal postal vir pravnih procedur za pregon vojnih zloinov pred mednarodnimi sodii in da je z njim izpopolnjena praznina (po sodiu v Nrnbergu) v procesiranju zloinov mednarodnih razmer. Ana Garai, namestnica predsednika Vrhovnega sodia je poudarila lokalno institucionalno reformo: v Hrvaki so nedavno prilagojeni zakoni, da bi se lahko uporabljalji dokazi s Haakega sodia. Kako se bodo ti dokazi uporabljali bomo ele videli. Denis Romac, komentator Novega lista, ki je poroal iz Haaga, ocenjuje, da je ena od najpomembnejih dediin MKSJ-a to, da je dravam v regiji s svojim delom pomagal, da lahko same verodostojno procesirajo svoje vojne zloine oziroma zloince. Glede na nedavne sodbe sodia v Kninu, da naj drava izplaa odkodnino naslednikom zakonskega para Beri, starcev, likvidiranih v Varivodah po Oluji (tekst o tem primeru je v tej tevilki), je Romac za Radio Svobodna Evropa izjavil, da je z njo Hrvaka odla e korak naprej od Haakega sodia. Statut MKSJ namre ne predvideva izplaila odkodnine rtvam vojnih zloinov, ne moremo pa rei, da je pravici zadoeno in da je pravosodje kos vojnim zloinom, vse dokler nima moi povrniti kode rtvam zloinov, je dejal bivi glavni urednik rekega dnevnika. To ne pomeni, da je varivodski zloin absolviran (niti varivodski morilci e vedno niso kaznovani), pa gre za hrvaki presedan v smislu sodne materialne reparacije. e bodo postale odkodnine za rtve mnoino pravnomone, potem bodo prakse Hrvake, BiH in drugih bivih jugoslovanskih drav pripeljale do tega, da bodo odkodnine za dravni terorizem, kot tudi za posilstva kot vzvoda etninega ienja, postala faktorji izboljanja mednarodnega prava. Medtem pa se odpira vpraanje, kaj bodo domaa pravosodna telesa
Pobuda za REKOM

Zgradba Haakega tribunala Photo: ICTY

dosegla v procesiranju primerov, ki jim jih bo v okviru strategije zapiranja prepustilo MKSJ, in s koliko vztrajnosti bodo delala na novih, svojih primerih, e posebej tistih glede najvejih zloincev ? Sodnik Sodia BiH Hilmo Vuini je na sarajevskem sreanju o haakem nasledsvu lepo dejal, da je MKSJ obeleilo zaetek konca nekaznovanosti. Seveda, da bi to bilo tudi konec nekaznovanosti (kolikor je to mogoe), morajo za to poskrbeti domae sile na domaem terenu. Toilci in sodniki so li na poduevanje v Haag ali pa so se z uradi MKSJ-a povezali z video linki. MKSJ je Hrvaki in drugim republikam predal tudi primere v preiskovalnih fazah (t.i. primere druge kategorije), zato bomo, za razliko od drugih generacij, imeli neposreden prenos zgodovine: gledali bomo, kako bodo tukajnji preiskovalni organi izkoristili dokumente, ali bodo li po sledeh in ali bodo dokumenti, celo e je v njih dovolj dokazov za obtonice, namesto v sodnih dvoranah konali svojo pot v predalih. Poleg sodelovanja z MKSJ-jem pod haako nasledstvo spada tudi to, da niti eno domae pravosodje e ni pokazalo skrbnosti in uinkovitosti v procesiranju, ki bi bilo v skladu z razmerami trpljenja nedolnih ljudi. Za polaganje izpita imajo literaturo, vkljuno z dokazi, uporabljenimi v haakih sojenjih. 7

Mirko Mlakar

Pobuda za REKOM

!Druina

Zec:

Spomini e naprej na akanju

V Zagrebu se zbirajo podpisi javnih oseb za novo zahtevo za imenovanje parka druine Zec, zakonskega para in njihove herke ubitih decembra leta 1991; ter za imenovanje ulic Josipa Reihl-Kira, miroljubnega policista, ubitega leta 1991, in Milana Levara, haake prie, ubite leta 2000. Sven Mileki, koordinator programa tranzicijske pravinosti v Pobudi mladih za lovekove pravice Hrvake, je za !Glas dejal, da so do sedaj zahtevo podpisali zgodovinar dr. Hrvoje Klasi, novinar Boris Paveli in gledaliki reiser Oliver Frlji. Mileki poudarja, da je primer druine Zec huda travma za hrvako drubo, e posebej za Zagreb. To je zloin proti civilistom, vkljuno z 12-letnico. Vse, kar se na dostojen nain ne komemorira, je podvreno pozabi. In to je razlog, zaradi katerega si druina zaslui trg ali ulico. Druina Zec si zaslui trg ali ulico. Skupaj s Saom impragom, urbanistinim aktivistom, avtorjem knjige Zagreb, javni prostor, je Pobuda mladih novembra leta 2011, ob 20. obletnici likvidacije druine Zec Odboru Mestne skupine za imenovanje naselij, ulic in trgov poslala zahtevo za imenovanje parka druine Zec, medtem pa so Documenta, Dravljanski odbor za lovekove pravice in Center za mirovne tudije podali zahteve za imenovanje ulic po Reihl-Kiru in Levarju. Predlagana je bila tudi lokacija za park druine Zec, ki je bila izbrana iz pragmatinega in simbolinega razloga. Park na Trenjevci je namre e zmeraj brez imena, kar pomeni, da ne bi bilo potrebno spreminjati obstojeega naziva, obenem pa je tudi blizu ole, v katero je hodila Aleksandra Zec. Poleg tega so tudi ulice, ki bi spominjale na Reihl-Kira in Levara zgrajene na novo in so v neposredni bliini tega parka. Tako bi se imena skladala s tematskim nainom poimenovanja naselij in ulic v Zagrebu. Leto dni po prvi zahtevi je bila zahteva Odboru ponovljena, deset aktivistov pa je od Odbora zahtevalo, da naj se javno opredelijo. Mileki nam je dejal, da Odbor o pobudi za trg in e dve ulici e vedno ni uradno razpravljal in to kljub temu, da Marin Knezovi, predsednik
Pobuda za REKOM

Park Trenjevka Photo: Index.hr

tega telesa Mestne skupine v medijih ni imel ni proti pobudi, ocenil ja samo, da je potrebno razmisliti o predlaganih lokacijah. Trg druine Zec ne bi bil edina oblika spominjanja v javnem prostoru na te srbske civilne rtve. Tako je na primer januarja 2010 knjievnik Zoran Feri v kolumni v tedniku Nacional predlagal, da naj se na Sljemenu (vrhu Medvednice, planine nad Zagrebom), postavi spomenik Aleksandri Zec, kjer bi na podstavku ljudje lahko prebrali: To deklico so ubili hrvaki kriminalci, vendar jih ni obsodilo hrvako sodie, pa pa veina hrvakih dravljanov. Oliver Frlji, eden od do sedaj redkih podpisnikov tretje zahteve, ki se pripravlja, bi ob koncu leta moral v zagrebkem gledaliu Gavella uresniiti svoj avtorski projekt o Aleksandri Zec, cilj katerega je preizpraevanje dominantno avtoviktimizacijskega diskurza v hrvakem prostoru. Vendar je odpovedal sodelovanje s tem gledaliem, kar je bil izraz naelnega nepristajanja na katerokoli vrsto cenzure zaradi odstranjevanja plakata za predstavo Fine mrtve deklice (na katerem ena gura device Marija objema drugo). Poleg tega reiser predstav, kot so Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, Strahopetnost in Zoran ini, meni, da bi njegova drama, ki razkriva eno od najbolj sramotnih epizod nasploh in bi za pomen Domovinske vojne lahko imela podoben vpliv kot ga je imel plakat za predstavo Daliborja Matania. Prav tako upa, da bo Aleksandro Zec, kot s prispevkom pri sooanju z nedavno preteklostjo, e kmalu realiziral v nekem drugem gledaliu. Po vsemu sode predstava o Aleksandri, Zagrebanki, ki je bila ubita, ker je tedanji politini vrh na vse strani namigoval, da je potrebno del naih sodravljanov tevilno zmanjati na razumno mero, lahko oivela v Reki. M. Mlakar

Pobuda za REKOM

TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI

!Sprava
pomembna veini vseh dravljanov
Oitno je, da sta sprava in mirno sobivanje mogoa samo, e se dosee pravinost za rtve.

Kosova

Ugotavljanje resnice o vojnih zloinih je bistveno povezano z monostmi za spravo med vsemi pripadniki dveh najvejih etninih skupin na Kosovu, pie v poroilu urada UNDP na Kosovu "Pogledi na tranzicijsko pravinost: Kosovo, 2012". "Od oboroenega spopada leta 1999 pa do danes je Kosovo doseglo pomemben napredek od neposrednega okrevanja do dolgorone perspektive razvoja, ki vodi k integraciji v Evropsko Unijo, pie v najnovejem poroilu urada UN programa za razvoj (UNDP) na Kosovu. V poroilu se opozarja, da ni mogoe ignorirati oitnega vpliva trpljenja iz obdobja vojne na vsakodnevno ivljenje." Glavno sporoilo je, da je napredek tranzicijske pravinosti ta kljuen korak, ki je potreben Kosovu, da bi se "premagala delitev med skupnostmi in za uresniitev vizije solidarne, multietnine drube. To poroilo urada UNDP Kosovo se opira na rezultate raziskovanja, ki je bilo objavljeno v poroilu leta 2007. Pred petimi leti je raziskava pokazala, da ogromno tevilo ljudi na Kosovu meni, da so bile med vojno na Kosovu njihove pravice krene ter da je reevanje vpraanja izginulih oseb ne glede na etnino pripadnost rtev primarno vpraanje. Raziskava, na kateri je utemeljeno poroilo leta 2012, je zajela 1.250 oseb, razdeljenih v tri skupine, od katerih jih je 850 albanske narodnosti, 200 srbske in 200 drugih manjinskih skupnosti. Dobljene rezultate so primerjali s tistimi iz leta 2007, jih analizirali, nato pa so bili predebatirani v fokus skupini, v kateri so bili strokovnjaki, predstavniki pravosodja in mednarodnih organizacij, ki delajo na podroju tranzicijske pravinosti. Kot eden od najpomembnejih rezultatov se poudarja dejstvo, da veina vpraanih na Kosovu kosovske Albance identicira kot najveje rtve kritev lovekovih pravic med in po oboroenimi spopadi. Razhajanja pa obstajajo pri oceni tega, kdo je bil najveja rtev pred, v

10

Pobuda za REKOM

asu in po spopadih na Kosovu. Raziskava je pokazala, da se v zvezi s tem ne spreminja niti stalie Srbov, niti Albancev. Kot pred petimi leti Albanci in manjinske skupnosti brez Srbov v odstotkih preko 40 odstotkov vpraanih smatrajo Albance za najveje rtve pred in v asu spopadov, medtem ko se je odstotek Srbov, ki menijo enako, poveal za okoli 7 odstotkov z 20 na 27 odstotkov. Stalie Albancev o tem, ali je prilo do kritev lovekovih pravic Srbov je ostal nespremenjen - okoli 80 odstotkov jih trdi, da nikoli niso sliali za kaj taknega, samo 13 odstotkov pa je potrdilo, da je za to nekaj slialo. Po drugi strani pa veina vpraanih meni, da so kosovski Srbi najveje rtve v obdobju po spopadu: 36 odstotkov Srbov in preko 40 odstotkov pripadnikov ostalih manjinskih skupnosti. V celoti vzeto je na vpraanje, ali so bili v katerem koli trenutku izpostavljeni kritvam lovekovih pravic, 84 odstotkov vpraanih dejalo da; 40 odstotkov teh so enske. V zvezi s sojenji za vojne zloine vse tri kategorije izpraanih beleijo porast v odstotkih tistih, ki vedo, da ti potekajo (60 odstotkov Albancev, 50 odstotkov Srbov in 25 odstotkov pripadnikov manjinskih skupnosti). Vendar so ocene dela mednarodnih sodnikov in toilcev na Kosovu drastine: 60 odstotkov pozitivnih pri Albancih proti 65 negativnim ocenam pri Srbih. Pri tem se zaznava porast nezadovoljstva Srbov glede na leto 2007. Vpraani imajo zelo podobna stalia tudi do dela MKSJ: 71 odstotkov Albancev in 63 odstotkov pripadnikov manjinskih skupnosti brez Srbov ocenjuje, da to sodie zadovoljuje mednarodne standarde, medtem ko 83 odstotkov Srbov ocenjuje, da to sodie ne zadovoljuje mednarodnih standardov. Pri tem se je tevilo Srbov, ki nimajo zaupanja v to sodie bistveno povealo glede na obdobje od pred petimi leti. Tedaj je okoli 30 odstotkov Srbov verjelo, da MKSJ spotuje standarde, medtem ko je bil leta 2012 ta odstotek samo en odstotek. Priblino isti odstotek je zabeleen tudi pri vpraanju zaupanja v kosovska sodia, tako pri Albancih kot pri Srbih. UNDP poudarja kot pozitiven znak dejstvo, da je bistveno naraslo tevilo Albancev, ki pozitivno ocenjujejo delo Sveta za vojne zloine v Beogradu, s tirih na 30 odstotkov. Ogromna veina vpraanih smatra, da je ugotavljanje resnice pomembno. Razlike v tem, s kaknimi sredstvi bodo prili do resnice kljub temu obstajajo. Sojenja za vojne zloine se e naprej smatrajo za najbolji nain, da se ugotovi resnica, vendar je opiranje na dejstva, ugotovljena v sodnih postopkih v upadu v obeh skupnostih, z 33 na 26 odstotkov. Vendar je pomemben podatek, ki predstavlja posebnost za Kosovo dejstvo, da ve kot 20 odstotkov dravljanov Kosova navaja delo nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s preiskavo zloinov, kot svoj izbor sredstva za ugotavljanje resnice. Kot se navaja v tem poroilu UNDP Kosovo,
Pobuda za REKOM

11

so NVO, ki so delale na ugotavljanju in dokumentiranju dejstev o dogodkih v zvezi z oboroenimi spopadi 1998-1999 dale prispevek k temu, da naraste podpora dravljanov za njihovo delo. Pri tem se navaja, da so k temu bistveno pripomogle publikacije Fonda za humanitarno pravo "Kosovska knjiga spominjanja 1998-2000" in izdajanje monograje Sveta za obrambo lovekovih pravic in svoboin o vojnih zloinih na Kosovu med leti 1998 1999. Prisotno je tudi poveanje zaupanja v medije kot izvore informiranja, vendar je v splonem odstotek majhen, vsega 16 odstotkov. Ko gre za spravo 56,3 odstotka vseh vpraanih ocenjuje, da je to zelo pomembno, e 28,4 odstotka pa jih ocenjuje, da je pomembno v neki meri. Podobni so tudi odstotki pri vpraanih, ki ocenjujejo, da je ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih zelo pomembno (63,2 odstotkov) in pomembno v neki meri (27,8 odstotkov). Ugotavljanje resnice je pomembno vsem, ker preko 94 odstotkov vpraanih, ne glede na njihovo nacionalnost, podpira reevanje problema izginulih oseb, medtem ko preko 4 odstotkov vpraanih to podpira "v neki meri". "Sprava pogosto povzroa veliko kontroverz in se ne bi se smela povezovati s prisilnim opravievanjem, nekaznovanostjo in amnestijo. Glavni cilj sprave je mirno ivljenje in preseganje delitev na etnini podlagi, skozi razne mehanizme tranzicijske pravinosti ", je pojasnjeno v poroilu. Ob tolmaenju odstotkov UNDP sklepa, da "je ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih bistveno povezano z monostjo sprave med pripadniki dveh najvejih etninih skupnosti na Kosovu. Evidentno je, da so sprava in mirno sobivanje mogoi samo, e se dosee pravinost za rtve". V delu poroila z naslovom "Aktualni dogodki in mehanizmi tranzicijske pravinosti na Kosovu", se navajajo vsi napori in spremembe v kosovski drubi na treh podrojih: kazenska sojenja, ugotavljanje resnice in institucionalna reforma. Kot prva toka na podroju "iskanje resnice" se navaja Pobuda za REKOM, nato pa sledi oblikovanje medministrske delovne skupine za sooanje s preteklostjo in spravo.1 Med priporoili poleg standardnih, v zvezi z napredkom dela institucij ki se navajajo v poroilu, je tudi organiziranje nacionalnih posvetov o tranzicijski pravinosti, ki bodo prispevali k oblikovanju nacionalne strategije za tranzicijsko pravinost na Kosovu. Priporoa se tudi promoviranje tranzicijske pravinosti, izobraevanje novinarjev preko obstojeih medijskih mre za pisanje o teh temah in prepoznavanje vloge nevladnih organizacij v tem procesu.

12

Ustanovljena je bila 4. julija 2012 s ciljem, da pripravi nacionalno strategijo za tranzicijsko pravinost na Kosovu. Besedilo o tem lahko preberete v !Glasu tevilka 7 http://www.zarekom.org/Glas-Iniciative-za-REKOM/Glas-Iniciative-Za-REKOM-7/2012.sl.html
Pobuda za REKOM

Osnat Lubrani, stalni predstavnik programa ZN za razvoj za Kosovo, je za to publikacijo napisal, da "v ozadju pomembnih akcij, ki jih sprejemajo vlada Kosova in druge institucije na konsolidaciji in vzpostavljanju mehanizmov za sooenje s preteklostjo", UNDP upa, da bo to novo poroilo sluilo kot koristno sredstvo za strateko nartovanje in sprejemanje odloitev s strani oblikovalcev politik, akterjev izgradnje miru, organizacij civilne drube in mednarodnih partnerjev, ki se ukvarjajo s tranzicijsko pravinostjo.2 Jelena Gruji

2 Poroilo je dostopno na http://www.kosovo.undp.org/repository/docs/English-Web_965257.pdf.

!Sodie

v Kninu: Drava

odgovorna za zloine v Nevihti

13

Jovan Beri spremlja sojenje v Kninu Photo: TPortal.hr

Obinsko sodie v Kninu je 23. januarja leta 2013 presodilo, da mora Republika Hrvaka plaati 540.000 kun (okoli 72.000 evrov) otrokom Radivoja in Marije Beri, ki sta bila ubita 28. oktobra leta 1995 v Varivodah. To je prva obsodba za povrailo kode v Hrvaki, v kateri je priznana odgovornost drave za zloine, storjene med in po policijsko-vojaki akciji Nevihta. Eugen Jakovi iz Documente, ki je zastopala tonike, je v izjavi za zagrebke Novosti ocenil, da hrvako pravosodje e ni sprejelo niti ene pravnomone sodbe za zloine, storjene v Nevihti in po njej zato kninska sodba predstavlja prvo resnino institucionalno sooanje z zloinom sicer v okviru civilne pravde, vendar je tudi to nekaj. Do sodbe v korist tonika Jovana Beria in njegovih dveh sester je prilo v ponovljenem procesu, potem ko je Vrhovno sodie Hrvake vrnilo sojenje v prvostopenjski postopek. To sodie je namre e januarja leta 2012 sprejelo sklep, da se pritoba tonika sprejme in zato razveljavlja sodba upanijskega sodia v ibeniku in obinskega v Kninu, ter da se primer

Pobuda za REKOM

vraa v prvostopenjsko sojenje. Vrhovno sodie Hrvake je ocenilo, da je smrt zakonskega para Beri povzroil teroristien akt, torej nasilje, izvreno iz politinih razlogov z namero izzvati strah, grozo in obutek osebne odgovornosti. Zaradi tega je odgovorna Republika Hrvaka in to po naelih drubene solidarnosti, enakomernega prenaanja javnega bremena ter pravinega in hitrega povraila kode. Jovan Beri in njegove sestre imajo pravico do odkodnine, ne glede na to, da morilci njihovih starev e zmeraj niso odkriti in procesirani. Tobo proti dravi zaradi izplaila odkodnine zaradi umora starev, ki je bila vloena leta 2006 sta pred tem kot neutemeljeno zavrnila kninsko in ibeniko sodie, z obrazloitvijo, da ni mogoe ugotoviti motiva uboja ter da morajo toniki dravi, ki se je izkazala kot neuinkovita pri svoji bistveni funkciji zaite vseh dravljanov, Dravno toilstvo e leta plaati 54.000 kun sodnih strokov. V ponovljenem postopku zavraa izplailo odkodnin pred sodiem v Kninu, ki je privedel do sodbe v korist tonice, druinam v neposrednih je sodnica Ana Jele Pecirep razloila, da ni sporno, da je bila poravnavah in jih usmerja na vas Varivode osvobojena 5. avgusta leta 1995 in da je nepolna sodia. dva meseca od te osvoboditve prilo do nasilne smrti starev treh civilistov in e sedmih drugih civilistov, vseh pripadnikov srbske narodnosti, ter da je lo za stareje osebe (od 60 do 85 let), ki so bile ubite na hinem pragu, ter da je Vrhovno sodie zavzelo stalie, da je vzrok kode teroristino dejanje. 14 Namesto zahtevanih 900.000 kun je bilo dosojenih 540.000 kun odkodnine. Sodie je zmanjalo zahtevano odkodnino, ki bi jo po orientacijskih kriterijih Vrhovnega sodia lahko dobili okodovani, v skladu z zakonsko omejitvijo, po kateri se lahko dosodi samo 60 odstotkov vsote, zahtevane za teroristina dejanja. To je neko majhno zadoenje, verjamem, da bodo tudi otroci preostalih rtev opogumljeni s to sodbo, je izjavil Jovan Beri, ki vse manj verjame, da bodo morilci njegovih starev, sorodnikov in sosedov kadarkoli prijeti in kaznovani. Eugen Jakovi je medijem dejal, da Documenta - Center za sooanje s preteklostjo vodi e 118 primerov druin, ki akajo na odkodnino za uboje svojih sorodnikov. eprav se druine rtev ne bodo mogle pozivati na kninsko sodbo (hrvaki pravni sistem ne temelji na presedanih, kot anglosaksonski), le-ta omogoa drugim druinam varivodskih rtev, da dobijo odkodnine (e so pravoasno sproili odkodninske pravde), in je ohrabrujoa kot signal za sodnike, da lahko v pravdah ocenjujejo iri kontekst, v katerem so se zgodili posamezni zloini in da prisojajo odkodnine ne glede na to, da storilci niso znani in procesirani kar do sedaj ni bil primer. Jakovi upa, da gre v kninski sodbi za preobrat v odnosu do civilnih rtev vojne, vsaj kar se tie hrvakega pravosodja. Dravno toilstvo pa e leta zavraa izplailo odkodnin druinam v neposrednih poravnavah in jih usmerja na sodia. V konkretnem primeru e ni odkrilo niti uniformirane morilce civilistov iz Varivod, vendar je storilo vse, da Berii ne bi dobili odkodnine, vkljuno s sklicevanjem na zastaranje, kar je sodnica Jele Pecirep zavrnila.

Pobuda za REKOM

Sodba v korist tonikov Jovana Beria in njegovih sester ni pravnomona, da ima pomen presedana pa kae tudi to, da je bila est dni po njej sprejeta e ena odkodninska zahteva sinov in herk, likvidiranih leta 1995 v Varivodah. Obinsko sodie v Zagrebu je sprejelo tobeno zahtevo ter dosodilo da trije otroci usmrenega Marka Beria dobijo po 220.000, Boko Beri, ki sta mu bila ubita oe Jovo in mati Milka pa 440.000 kun. Pred obinskim sodiem v Varivodah sicer teejo e trije procesi za nadomestilo nematerialne kode zaradi smrti sorodnikov v Varivodah. Mirko Mlakar

15

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek Organizacija Drava Naslov Elektronska pota Spletna stran Telefon Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Da gremo naprej.

Pobuda za REKOM

!Sodbe v korist rtvam,

odkodnine neprimerne
Lopav ljivovici v kateri je organizirano taborie Photo: umadija press

V Srbiji sta bili nedavno izreeni dve sodbi za reparacije v korist rtvam nezakonitega postopanja, vendar e zmeraj ne moremo govoriti o spremembi izrazito negativnega odnosa sodi do pravice rtev glede kritev lovekovih pravic. Fond za humanitarno pravo (FHP) 16

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek Drava Naslov Elektronska pota Matina tevilka/osebna identikacijska tevilka/EMO tevilka osebne izkaznice tevilka potnega lista tevilka voznikega dovoljenja Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi.Pobuda za REKOM Da gremo naprej.

poudarja, da sodia v Srbiji e "naprej dosojajo odkodnine, ki so neprimerne resnosti kritev lovekovih pravic in so vekrat nije od odkodnin za kritev lovekovih pravic, ki niso v zvezi z oboroenimi spopadi na prostoru nekdanje Jugoslavije". Ob koncu lanskega leta (22. 11. 2012) je Prvo temeljno sodie v Beogradu sprejelo prvostopenjsko sodbo v korist Muje Vatrea za pretrpljeno muenje v taboriu ljivovica, v drugi polovici leta 1995. Gre za prvo sodbo za hude kritve lovekovih pravic storjenih v taboriih ljivovica in Mitrovo polje, ustanovljenih julija leta 1995, v katerih so, na nain, ki je v nasprotju z doloili humanitarnega prava, bili zajeti Bonjaki iz epe. Skupina, v kateri je bilo od 800 do 1.000 Bonjakov, je prebegnila v Srbijo v begu pred Vojsko republike Srbske v ofenzivi julija leta 1995, ko se je zgodil tudi genocid v drugi zaiteni coni v BiH, Srebrenici. V Srbijo so zbeali tako, da so preplavali reko Drino, kjer so bili takoj aretirani in odpeljani v taboria ustanovljena posebej za njih. Od tukaj so bili aprila leta 1996 vsi osvobojeni in odpeljani v tretje drave ali nazaj v Bosno in Hercegovino pod nadzorom Mednarodnega rdeega kria in Visokega komisariata OZN za begunce.1 FHP je e leta 2007 podal ve tob proti dravi Srbiji zaradi torture nad Bonjaki, zaprtimi v taboriih v Srbiji, ki e danes trpijo zaradi posledic in imajo zmanjano sposobnost za delo. Edino v primeru Vatrea je dosojena sodba v njegovo korist. Sodie je Republiki Srbiji naloilo, da Vatreu izplaa okoli 5.000 evrov odkodnine. Pred sodii v Srbiji se vodi e pet sojenj v zvezi s tobami FHP-ja v imenu 15 vojnih ujetnikov iz taboria ljivovica in Mitrovo polje. Istoasno za isti zloin ni premikov na podroju kazenske zakonodaje. Toilstvo Republike Srbije za vojne zloine se ni odzvalo na kazensko ovadbo, ki jo je FHP podal leta 2011 proti 50 pripadnikom srbske policije, varnostnih slub in vojske. V ovadbi se obtoujejo, da so storili vojni zloin nad vojnimi ujetniki v teh dveh taboriih v obdobju od julija leta 1995 do aprila leta 1996. Druga in pravnomona obsodba za reparacije je bila sprejeta pred Apelacijskim sodiem v Beogradu. Nanaa se na hude kritve lovekovih pravic, storjene nad kosovskimi Albanci leta 1999, ki so bili nezakonito priprti in mueni, zaradi esar so dobili trajne zine in psihine pokodbe. Po podatkih FHP-ja, objavljenih 21. februarja leta 2013, je sodie sprejelo sodbo v korist Sylejmana Bajgorija iz Podujeva/Podujev, ki doloa, da mu mora Republika Srbija izplaati odkodnino v viini 200.000 dinarjev zaradi torture, ki so jo leta 1999 nad njim izvajali pripadniki MNZ Srbije. Z isto sodbo je bila zavrnjena toba Ekrema Nebihua iz Glogovca/Glogoc, ker je izvedenec ocenil, da nima trajnih posledic zaradi vsega, kar je preivel v taboriu. Sodie je sprejelo dve razlini sodbi za ista dejanja na podlagi ocene sodnih izvedencev o tem, ali pri Bajgoru in Nebihuju obstaja posttravmatski sindrom kot posledica preivetega muenja, zaradi esar so nastopile tudi trajne posledice za njegovo ivljenjsko aktivnost. Izvedenec je podal mnenje, da Nebihu nima PTSP, in zato tudi ne 17

1 Podatki so pridobljeni od pripornika taboria .S. in od Mednarodnega rdeega kria.

Pobuda za REKOM

ivljenjskih posledic. Med procesom je sodie ugotovilo, da so pripadniki MNZ RS brez podlage aretirali Bajgora in Nebihuja in da sta oba v priporu preivela ve kot tiri oziroma pet mesecev, ter da sta bila v ve primerih zino in psihino muena. Tako je bil e enkrat potrjen paradoks, ki je znailen za tranzicijsko pravinost v regiji nekdanje Jugoslavije: obstajajo sodno dokazani zloini, obstajajo rtve, ni pa obsojenih storilcev in primernih odkodnin za rtve. "Sodbe, s katerimi so bile prisojene odkodnine imajo, kljub temu, da niso pravnomone, ogromen pomen za rtve, ker predstavljajo priznanje njihovega trpljenja s strani institucij drave, ki je odgovorna za kritve njihovih pravic. Z druge strani zelo majhno tevilo teh sodb postane pravnomonih, dosojene odkodnine pa so zmeraj izpod vsakega minimuma. eprav so reparacije samo en del ogromnega mehanizma tranzicijske pravinosti, so v popolnosti odvisne od politine volje, kar je porazno, e vzamemo v obzir, da se postopki vodijo pred sodii, ki bi morala biti neodvisna" pravi Petar Zmak iz Fonda za humanitarno pravo. Pravnomone sodbe e ni za e en primer dosojenih reparacij iz oktobra lanskega leta. Sodba v Prvem osnovnem sodiu v Beogradu je bila sprejeta v korist Mustafe Kolgecija in proti Republiki Srbiji, ki je odgovorna za muenje in nehumano postopanje, ki so ga pripadniki Ministrstva za notranje zadeve Srbije storili nad tem Albancem iz Suve Reke v asu pripora v obdobju od septembra leta 1998 do januarja leta 2000. Sodie je ugotovilo, da je bil Kolgeci med 16 meseci pripora v tirih razlinih zaporih neprestano izpostavljen zinemu in psihinemu muenju s strani policistov, ter da je bil tudi med priporom brez elementarnih pogojev, dostojnih loveka, vkljuno z redno dostopnostjo hrane in vode. Eden od zaporov, v katerem je bil priprt, je bil tudi Dubrava, v katerem se je nahajal tudi tedaj, ko je bil zapor bombardiran. Ko je prenehala neposredna nevarnost iz zraka, je srbska policija v dvoriu postrojila zapornike v Dubravi ter na njih odprla rafalni ogenj. Ubitih je bilo 88 zapornikov. Kolgeci je preivel. Ugotovljeno je bilo, da so bile s tem povzroene trajne posledice za njegovo zdravje. Dosojena mu je bila odkodnina 380.000 dinarjev. FHP, ki je v Kolgecijevem imenu podal tobo, je takoj po prvostopenjski sodbi ocenil, da je viina odkodnine tudi v tem primeru dale od pravine. Jelena Gruji

18

Pobuda za REKOM

MEDNARODNA TRANZICIJSKA PRAVINOST

!Zloin v Katinskem
gozdu po sedmih

desetletjih
pred sodiem

Vladimir Putin pred spomenikom Katyinskim rtvam Photo: Reuters

lani petnajstih druin mnoinega vojnega zloina v Katinskem gozdu, storjenega na samem zaetku Druge svetovne vojne, se e 70 let pozneje borijo pred Evropskim sodiem za lovekove pravice v Strasbourgu (ESP) za svojo pravico do resnice o okoliinah smrti njihovih sorodnikov. Primer Janowiec v. Russia Sodia v Strasbourgu sestavljata dve tobi proti Ruski federaciji na podlagi kritve lena 34. Evropske konvencije za zaito lovekovih pravic in temeljnih svoboin (Konvencije), vloene 19. 11. 2007 in 24. 5. 2009. Tobe so vloili odvetniki v imenu 15 Poljakov, preivelih rtev iz katinskega gozda in v imenu njihovih naslednikov, dravljanov Poljske in ZDA. Obtoili so Rusko federacijo, da ni vodila primerne preiskave o zloinu, ki so ga storili ruski vojaki z eksekucijo okoli 22.000 poljskih vojakov, vojnih ujetnikov, in s tem prekrili doloila lena 2. (pravica do ivljenja) in 3. V Rusiji je preiskava (prepoved nehumanega postopanja) Konvencije. Andrzej Janowiec je sin konana, ker so poljskega poronika, ubitega aprila leta 1940 v Katinu in eden od tonikov osebe, ki so storile proti Ruski federaciji. zloin mrtve". Zloin u Katinskem gozdu je eden od najvejih mnoinih zloinov, ki so se zgodili v Drugi svetovni vojni in za Poljake predstavlja eno od najbolj boleih mest spominjanja. Zloin je bil velik in zelo brutalen. tevilni od zajetih poljskih vojakov so bili izpostavljeni strahovitemu muenju in ponievanju, preden so bili likvidirani s strelom v tilnik. Fotograje o tem poboju, ki so jih nali pozneje, so prikazovale strano sceno: masakrirana trupla so visela po drevesih in bila po nakljuju razmetana po celotnem gozdu, medtem ko je veina ubitih konala v mnoinih grobnicah, razmetanih po celotnem obmoju. Zloin je bil odkrit ele nekaj let potem, ko se je zgodil. V letih, ki so sledila po

19

Pobuda za REKOM

drugi svetovni vojni uradna Rusija ni elela sprejeti odgovornosti za ta masaker in je obtoevala Nemijo, da je izvrila zloin. Takno interpretacijo so vsebovali tudi olski ubeniki po vsej Ruski federaciji. Pomemben korak blie k resnici je bil storjen po razpadu ZSSR. Do javnosti je (leta 1990) priel dokument s podpisom efa KGB Alexandra lepina, ki ga je leta 1959 poslal tedanjemu predsedniku Komunistine stranke Nikiti Hruovu, kjer se navaja, da je bilo po Stalinovem ukazu v operaciji ubitih 21.857 oseb. Ruski dravni toilec je sproil preiskavo, vendar ni bilo veliko premikov. Pri tem je bila leta 2004 preiskava zaprta, ker so "osebe, ki so storile zloin mrtve." Dokumenti iz preiskave so veinoma postali dostopni javnosti, vendar je bil del dokumentov, za katerega se je izpostavilo, da je kljunega pomena za ugotavljanje resnice o tem zloinu oznaen kot "dravna skrivnost" in je do danes veinoma zapeaten. Preiskava ruskih dravnih organov iz leta 1991 je zajela tudi ekshumacijo okoli 200 trupel iz regije Harkov, Tver in Smolensk, in ob tej prilonosti so v dokumentaciji o zajetih nali tudi imena Poljakov, katerih nasledniki sedaj toijo Rusijo. Deset let pozneje so druine vloile ve tob na ruskih sodiih in se sklicevale na pravico naslednikov, na proceduralne dokumente zloinov, kot tudi na osebne dokumente rtev, ki so bili najdeni med preiskavo. Vsi njihovi poskusi, ki so trajali vse do leta 2007 so bili zavrnjeni. Sodie v Moskvi je sklenilo, da naslednikom ni mogoe dodeliti statusa rtve in s tem tudi ne pravice do dokumentov, kajti njihova trupla niso nali med ekshumiranimi 200 trupli. V aprilu leta 2010 je Vladimir Putin obiskal mesto zloina v Katinu in poloil cvetje na spomenik. V izjavi, ki jo je dal na licu mesta in jo je povzela agencija AFP, je dejal: "Zloina se ne da opraviiti z niemer. Moramo ohraniti spomin na preteklost. Nimamo moi, da bi spremenili preteklost, lahko pa ugotovimo zgodovinsko resnico in pravico. Putin se ni opraviil zaradi zloina. Do obiska je prilo potem, ko se je zruilo letalo s poljskim predsednikom Lechom Kaczyskim in e 95 poljskih dravnikov na poti na komemoracijo v Katinski gozd. Kmalu zatem je Dimitrij Medvedev snel oznako "dravna skrivnost" z velikega tevila dokumentov (ne pa vseh), ki so bili hitro objavljeni tudi na uradni internetni strani. Nato pa je bil na dravni televiziji v udarnem terminu prikazan tudi lm poljskega reiserja Andrzeja Wajde "Katyn", ki se ukvarja z zloini nad poljskimi vojaki. Kot je tedaj poroala Radio televizija Vojvodine, se je po prikazovanju lma in tevilnih asopisnih lankov, v katerih se je govorilo o tem, zakaj je Kaczynski letel v Katin bistveno povealo tevilo dravljanov Rusije, ki vedo, kdo je storil zloin v katinskem gozdu in to z 43 na 74 odstotkov. V novembru istega leta (2010) je ruska Duma obsodila Josifa Stalina, da je ukazal eksekucijo poljskih vojakov, in v sporoilu navedla, da so bili izvajalci pripadniki tajne sovjetske policije. Sedaj se aka, da druine rtev v popolnosti uresniijo svojo pravico do resnice. Navi Pillay, Visoki komisar za lovekove pravice ZN je dejal, da "imajo rtve hudih kritev lovekovih pravic in njihovi sorodniki neodtujivo pravico, da izvejo resnico o preteklih dogodkih, ki so v

20

Pobuda za REKOM

zvezi z gnusnimi zloini, ki so bili izvreni nad njimi".1 Sodie je leta 2012 objavilo, da e ni dobilo vseh dokumentov, ki jih je zahtevalo od Rusije, sredi februarja pa je bilo prvo zaslianje obeh strani.2 Jelena Gruji
1 Citirano po "Families of Katyn Victims Invoke the Right to Truth", Open Society foundation, http://www.opensocietyfoundations.org/voices/families-katyn-victims-invoke-right-truth. 2 Vse podrobnosti iz primera so dostopne na spletni strani Sodia v Strasbourgu: http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-110513#{%22itemid%22:[%22001-11051 3%22]}

INTERVJU

Mirela Rebronja,

koordinatorica
Koalicije za REKOM

v rni gori
!REKOM je izjemna
prilonost za reitev

boleih vpraanj

v regiji

Globoko verjamem, da je zelo teko komurkoli, ki je pripravljen realno pregledati Predlog Statuta, ki ga je pripravila Koalicija za REKOM, da kot lovek in kot nekdo, ki eli dobrobit sebi in drubi, v kateri ivi, da ne podpre neke takne ideje.

21

Mirela Rebronja je koordinatorica Koalicije za REKOM v rni gori. Prejnjo jesen je izpeljala izjemno uspeno kampanjo za REKOM. Dela v Centru za dravljansko izobraevanje, referentni organizaciji Koalicije za REKOM v rni gori. Konala je osnovni in specialistini tudij novinarstva na Fakulteti za politine vede Univerze rne gore. Za !Glas govori o svojih izkunjah zagovornika REKOM-a. V rni gori ni kaznovan noben vojni zloin, z druge strani pa je ta drava storila najve od vseh na podroju reparacij. Kako razumeti to ? Ko gre za vpraanja sojenj za vojne zloine, je poloaj v rni gori zelo poseben. Do pred nekaj leti to absolutno ni bila tema v javni razpravi, pa tudi sami sodni procesi so se zaeli
Pobuda za REKOM

Mirela Rebronja Photo: Center za dravljansko izobraevanje

22

precej pozno. Imamo paradoksalno situacijo, da obstajajo vojni zloini, rtve vojnih zloinov, ne pa tudi storilci. Takna realnost ne vodi k zadovoljitvi pravinosti za rtve, sojenja pa so ob konnih rezultatih prav tako pokazala, da enostavno ne obstaja volja, predvsem politina, da bi se krivci za storjene zloine privedli pred oblije pravice. Zahvaljujo v prvi meri naporom civilne drube je sooanje s preteklostjo vendarle postalo vpraanje, o katerem se govori, in to vpraanje postaja vse bolj pomembno. Pokazalo se je, da obstaja mona elja rnogorske drube, da pokae pripravljenost in odprtost k procesu sooanja s preteklostjo in zadovoljitve pravice za rtve, na kar vsekakor kae tudi podpora pobudi za REKOM, to pa niti politine elite ne morejo ignorirati. Sedaj obstaja neka vrsta pritiska na njih, da nekaj storijo in v skladu s tem se ti procesi premikajo z mrtve toke. Pred nami je seveda e dolga pot, pot, ki nas bo pripeljala do polne oivitve naela pravinosti za vse rtve. Kampanja REKOM za prihodnost v rni gori je pokazala, da je podpora Pobudi za REKOM e davno tega zapustila obmoje civilne drube.

Zdi se, da so se mediji za REKOM najbolj zainteresirali v rni gori. Kako ste premagali teave v animiranju medijev za teko temo sooanja s preteklostjo ? Pobuda za REKOM je ponudila enoten, predvsem poten in inkluziven pristop k vzpostavljanju tranzicijske pravinosti. Klju, da bi bili mediji in nasploh javnost zainteresirani in da bi spremljali razvoj procesa se nahaja v iskrenem in verodostojnem prikazu tega, emu Pobuda za REKOM tei in kar ona v svojem bistvu je. Seveda je bil poseben izziv to, da se je v rni gori o vojnih zloinih dolgo vrsto let sistemsko

Pobuda za REKOM

molalo. To je razlog ve zato, da lahko reem, da sem izjemno ponosna na dejstvo, da je Koalicija za REKOM dala prispevek k opaznemu naraanja tevila tistih, ki se zavedajo, da odgovornost za zloine poiva na vseh delih drube in da je naa moralna obveznost do prihodnjih generacij, da damo prispevek h konnemu cilju to pa je, da se zloini na obmoju nekdanje Jugoslavije nikoli ve ne ponovijo ter da pravica postane dostopna za vse rtve. Zbranih je bilo veliko tevilo podpisov dravljanov rne gore. Veliko tevilo dravljanov in dravljank rne gore je podpisalo podporo ustanovitvi REKOM-a, e posebej pa opogumlja dejstvo, da se je ta proces nadaljeval tudi po kampanji, ki smo jo realizirali od 26. aprila do 6. junija leta 2011. V tem obdobju je bilo zbranih ve od z nartom predvidenih 30.000 podpisov, skupaj 31.087, kar dodatno ilustrira mo in razmere podpore, ki jo je pobuda za REKOM dobila v rni gori. Ta tevilka je za rnogorske razmere impozantna, e vzamemo v obzir, da predstavlja 10 odstotkov volilnega telesa. Zahvaljujujo predvsem naporom civilne drube je sooanje s preteklostjo vendarle postalo vpraanje, o katerem se govori.

Po 6. juniju je Center za dravljansko izobraevanje (CGO) ostal naslov, na katerega so e naprej prihajali tisti, ki so s svojim podpisom eleli pomagati k uspehu pobude za REKOM, ta proces pa traja e naprej in tevilo podpisov se poveuje z vsako aktivnostjo Koalicije za REKOM v rni gori. Predsednik rne gore Filip Vujanovi je mono podprl REKOM, in prvi sprejel javne zagovornike na pogovor. Kakno je sploh splono mnenje do REKOM-a v vai dravi ? eprav to ni pravilo, lahko v tem primeru reemo, da je splono mnenje o REKOM-u enako mnenju predsednika drave in ostalih politinih subjektov v rni gori. Med kampanjo javnega zagovarjanja smo se sreali s predstavniki vseh parlamentarnih strank, tako vladajoih kot tistih opozicijskih in dobili nedvoumno podporo nadaljnjemu razvoju Pobude za REKOM. Globoko verjamem, da je zelo teko komurkoli, ki poslua zagovornike ustanovitve REKOM-a in kdor je pripravljen pregledati Predlog Statuta, ki ga je pripravila Koalicija za REKOM, po veletnih posvetovanjih in odpiranju najire kadarkoli zabeleene regionalne debate o sooanju s preteklostjo, da kot lovek in kot nekdo, ki eli dobrobit sebi in drubi, v kateri ivi, ne podpre neke takne ideje. Po drugi strani je vpraanje sooanja s preteklostjo zelo obutljivo in nezaeleno za politine elite, zato ga ni enostavno pozicionirati v naih drubah. To ni tema, ki bi prinaala politine toke v rni gori, prav tako pa se zdi, da tudi v regiji. Po drugi strani je vpraanje sooanja s preteklostjo zelo obutljivo in nezaeleno za politine elite, zato ga ni enostavno pozicionirati v naih drubah.

23

Pobuda za REKOM

Mi v Koaliciji za REKOM ocenjujemo, da je as, da se oblasti vseh drav nekdanje Jugoslavije prinejo zavedati potrebe po vzpostavitvi tranzicijske pravinosti in ugotavljanju dejstev o vseh rtvah. Vojna dediina e naprej v znatni meri obremenjuje postjugoslovanke drube in predstavlja prepreko za njihov nadaljnji razvoj in prav iz teh razlogov verjamemo, da bodo drave v blinji prihodnosti, ne glede na dinamiko drubeno-politinih dogajanj v regiji, pristopile k odpiranju meddravnega dialoga o ustanovitvi regionalne komisije, za katero se e vrsto let zavzema skoraj 2.000 zdruenj in znanih posameznikov iz vseh drav nekdanje Jugoslavije. V korist tega gre tudi dejstvo, da so predsedniki rne gore, Hrvake in Makedonije imenovali osebne odposlance za REKOM, priakujem pa tudi, da bodo to hitro storili tudi predsedniki ostalih drav, da bi se lahko uradno priela meddravna komunikacija o Predlogu Statuta REKOM, ki ga je podala Koalicija za REKOM. Mnenja sem, da je ustanovitev REKOM-a morda zadnja prilonost, ki jo drave naslednice Jugoslavije ne bi smele zamuditi, da bi na institucionalni ravni reile tevila odprta vpraanja iz preteklosti. Organizirali ste kampanjo v sodelovanju z marketinko agencijo McCann Erickson. Kako je bila videti in kakni so bili njeni uinki ? Kaj je iz te vae izkunje lahko koristno za druge zagovornike REKOM-a v drugih dravah ? Kampanja REKOM za prihodnost, ki smo jo realizirali ob sodelovanju z PR agencijo McCann Erickson je e en dokaz v nizu, da se ob iskrenem pristopu, prizadevnosti in razumevanju ideje lahko stori veliko z majhnimi sredstvi. V kampanji je sodelovalo veliko tevilo javnih osebnosti iz sveta lma, glasbe, knjievnosti, medijev, alternativnih struktur, odvijala pa se je skozi dve fazi. Konni rezultat je vrsta fotograj javnih osebnosti, ki poiljajo sporoilo, da je as za REKOM, in promocijski video, ki spominja na rtve v devetdesetih letih v vseh dravah nekdanje Jugoslavije, kae pa tudi, da je REKOM nain, da gradimo bolj svetlo, manj obremenjeno in bolj brezbrino prihodnost sebi in generacijam, ki prihajajo. Kampanja REKOM za prihodnost v rni gori je pokazala, da je podpora Pobudi za REKOM e davno tega zapustila obmoje civilne drube in da iz dneva v dan dobiva vse ve javnih sogovornikov, s emer krepi svojo legitimnost in pozicijo v regionalni debati na podroju sooanja s preteklostjo. Posebej elim poudariti podporo agencije McCann Erickson, ki je na ta nain postala na zaveznik pri naporih, da izvrimo pritisk na odloevalce, da bi storili nove korake v procesiranju predlogov za ustanovitev REKOM-a. Ocenjujem, da je izjemno pozitivno in ohrabrujoe, da se tudi gospodarski subjekti vkljuujejo v nao kampanjo z oceno, da je v javnem interesu, kajti to na koncu kae, da so predhodne faze uspele senzibilizirati javnost za te teme in da enostavno utemeljijo REKOM kot pobudo irega drubenega pomena. Nae sodelovanje z McCann Erickson-om in pomembna kampanja REKOM za prihodnost lahko slui kot primer vsem zagovornikom, da se lahko kontinuirano najdejo novi naini, da javnost vsake od drav spomnimo na pomembnost in potrebo vzpostavljanja REKOM-a.

24

Pobuda za REKOM

REKOM je resnino enoten, drugaen mehanizem, katerega cilj je vzpostavljanje pravinosti za vse rtve vojne, ne glede na versko, etnino, nacionalno, geografsko pripadnost. Ima za cilj vraanje dostojanstva rtev in njihovim druinam in vodi k vzpostavljanju skrajno nujne kulture spomina in soutja med narodi postjugoslovanskih drav. V pomembni meri bo doprinesla k stabilizaciji odnosov v regiji in medsebojni spravi in s taknimi cilji, globoko sem prepriana, zaslui podporo vseh tistih, ki elijo, da bi drube, v katerih ivimo, naredili za bolje in da dajo prispevek k nadaljnjemu razvoju. Jelena Gruji

GLAS RTEV

Prianje: Jusuf Trbi

!Odgovorni so vsi, ki so
obraali glave

Mi rtve bolehamo zaradi enake bolezni, potrebujemo ista zdravila in moramo to razumeti.

25

Novinar Jusuf Trbi, ki ocenjuje, da je bila Bijeljina generalna vaja vojne, je prial o svojem trpljenju na Tretjem Regionalnem forumu o mehanizmih za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v nekdanji Jugoslaviji, ki je bilo v Beogradu 11. in 12. februarja leta 2008. Izpoved njegovega soseda Djordja Krstia objavljamo v naslednji tevilki. Jaz in moj prijatelj Djojo Krsti prihajamo iz Bijeljine. Mi smo del iste zgodbe. Zgodbe, za katero verjamem, da bo prinesla vsaj iskro svetlobe v ta veliki mrak, ki je padel na naa ivljenja [] To je bilo stoletja v pravem pomenu besede multinacionalno mesto, v katerem nikoli ni bilo mednacionalnih spopadov. Celo v Drugi svetovni vojni jih ni bilo. Nasprotno, ob koncu leta 1941 je bila v Bijeljini podpisana ena o estih znanih muslimanskih resolucij. To so bile peticije, poslane ustaki oblasti za zaito Srbov. Tako kot v drugih mestih: v
Pobuda za REKOM

Sarajevu, Mostarju, Tuzli, Banja Luki in Prijedoru, so tudi v Bijeljini peticijo podpisali tudi vsi imami, torej verski uslubenci, ki so vodili damije. In mi smo iveli, se rojevali in odraali v taknem vzduju. In to je trajalo vse do 1. aprila leta 1992, ko so zgodaj zjutraj iz Srbije prili ljudje v uniformah, pozneje smo izvedeli, da so bili pripadniki specialne policije na elu z eljkom Ranatoviem Arkanom. Njih so z razirjenimi rokami priakali domai SDS-ovci, pripadniki stranke, ki je imela te dni absolutno, popolno oblast v Bijeljini in je na oblasti e danes. In Bijeljina je bila uporabljena kot poligon za prizkus vojne. Z ene strani so bili izvebani uniformirani ljudje, z druge pa nemoni civilisti, ki niso vedeli, kaj se dogaja. Arkanovci so zaeli vpadati v hie, v katerih so, na svoje veliko preseneenje, zmeraj naleteli na isti prizor: Bonjaki in Srbi skupaj. Meni se je zgodilo, da sem bil v Arkanov tab odpeljan iz hie mojega tasta. Po celodnevnem muenju nisem bil podoben lovekemu bitju. Iz hie, iz katere so me odpeljali, so odpeljali veliko ljudi, med njimi tudi sosede Djojo Krstia z njegovo eno Maro, soseda Miloa Djurkovia in e nekatere ljudi [...]. Pozneje smo ugotovili, da so bili oni z nami zaradi nas in ne zaradi sebe. Jaz sem po nekem udeu preivel. Mnogi drugi niso. Preivel sem, ker sem bil za tako malo okolje preve znan in je nekdo javil na Radio Sarajevo, da so me odpeljali, ker novinarji niso imeli dostopa do Bijeljine, razen nekaj izbrancev iz Beograda in Novega Sada. Potem so to prenesli ostali mediji in priel je ukaz Arkanu, da naj me pusti pri miru, verjetno zaasno, ivega, ker tako ali tako nisem mogel nikamor. Bijeljina je bila popolnoma obkoljena in popolnoma v rokah te tedanje oblasti in arkanovcev, jaz pa sem bil odpeljan nazaj domov. Potem je lovek, ki je priel z mano v Beograd, Djojo Krsti, vse nas skril v [...] hio svojega brata Drage. Da bi razumeli, kaj je naredil, morate vedeti, da so v Bijeljini te dni ljudje ubijani na ulicah, v svojih dvoriih. Cele druine so bile pobite brez kakrnega koli razloga. Ljudje sploh niso vedeli, za kaj gre, ker je bil to 1. april, to je bil dan pred vsemi vojnimi spopadi v Bosni in Hercegovini, pred kakrnimi koli mnoinimi uboji. Nihe ni imel predstave o tem, kaj se dogaja. Jaz sem vedel, da me bodo domai patrioti iskali in da me bodo nali. Na vhodu v dvorie sem dejal Djoji, da bi bilo bolje, da najdemo neko drugo reitev, ker jim ne elim povzroiti zla. e me najdejo pri njih, bi lahko bili ubiti tudi oni. On me je pogledal v oi in mi rekel: Ti si, Jusufe, na gost. In e v tej hii mora kdo umreti, potem bova to najprej moj brat in jaz, in ele potem ti. Oni so me zdravili nekaj dni, pazili so na nas tudi ko smo odli, ta dan je bil Bajram, oni so naredili bajramsko kosilo in nas spremljali med jokom, kakor da bi vse ivljenje preiveli skupaj. Potem smo, seveda, obdrali stike celo med vojno. Bijeljina je mesto, v katerem ni bilo nikakrnih vojakih spopadov. Frontna linija je bila zelo dale, izgnanih pa je bilo ve kot 35.000 od skupaj 37.000 Bonjakov. Na stotine ljudi je bilo pobitih, na tisoe je lo skozi taborie in prisilno delo. Veliko je bilo posilstev. Vsi so bili pokradeni, poniani in storjenih je bil toliko stranih svari, da vse niso mogle biti vkljuene niti v knjigo, v mojo drugo knjigo o teh dogodkih, ki je izla nedavno. [Trbi misli na Mojstre mraka, publikacijo, izdano leta 2007] Omenjam pa jo zaradi naslednje zanimivosti: dva recenzenta te knjige se imenujeta Duko Tomi in Lazar Manojlovi. V morju tega mraka,
Pobuda za REKOM

26

27
Jusuf Trbi Photo: FHP arhiva

o katerem govori ta moja knjiga, se pojavljajo drobci svetlobe. Pojavljajo se ljudje, ki s svojo dobroto presegajo ta as in ki nam, ki smo se vrnili v svoj kraj govorijo, da tukaj lahko ostanemo in da obstaja upanje za vse nas. Danes [...] oblast govori, da ne moremo iveti supaj, vendar mi ivimo skupaj. V Bijeljini ni nikakrnih problemov med Bonjaki in Srbi, e posebej ne s tistimi Srbi, ki so pred vojno iveli v Bijeljini. Vendar imamo vsi mi skupaj, e posebej seveda mi Bonjaki, velike probleme z oblastjo. Pri nas so tako kot neko na oblasti SDS in radikalci. Ta oblast se z vsemi silami trudi ohraniti rezultate etninega ienja. Bijeljina je danes isto mesto, kot je bilo tudi leta 1995. Imamo tudi ulico Drae Mihajlovia, celo ulico Arkanove garde. To je velika ulica, po kateri je ta garda vstopila v Bijeljino. Imamo iste zastave, simbole. Imamo enake nazive za ustanove. Imamo enako visoko raven diskriminacije Bonjakov, zaradi katerih si je ta oblast na hrbet obine natovarila ekonomske sankcije amerike administracije in Evropske Unije. In zaradi teh sankcij trpiva v enaki meri Djojo in jaz. In Bonjaki in Srbi v Bijeljini. Ne trpijo pa samo tisti, ki so si tako napolnili epe, da jim ne morejo koditi nikakrne sankcije.
Pobuda za REKOM

Vesel sem, da sem bil tukaj. loveku, ki pride od drugje, bi bilo teko verjeti, da se takne zgobe, ki smo jih sliali sedaj, lahko sliijo sredi Beograda. Vem, da Nataa Kandi ni posebej mnoina pojava, toda to kar sem videl tukaj, lahko vsem nam pokae eno zelo pomembno stvar mi rtve, vsi, ki se smatramo za rtve na katerikoli nain, pravzaprav pripadamo enemu narodu. Mi smo bili izmanipulirani in ubijani in preganjani zaradi ciljev, ki so bili za nas bolj ali manj oddaljeni in neznani in sedaj smo zoperstavljeni drugi strani, ki je vse to organizirala in ki nima nikakrnih medsebojnih problemov, nima nikakrnih spopadov in ki zelo dobro ivi na vsem tem, kar je naredila. Edina ansa za vse rtve je, da skupaj dvignejo glas, da dvignejo to svojo skupno trpljenje, ki je eneko pri vseh ljudeh, pri vseh rtvah, ne glede na to, kako se imenujejo, da dvignejo to trpljenje kot zastavo in zahtevajo to, kar jim pripada. Da zahtevajo najprej resnico o tem, kar se je zgodilo, ker brez te resnice se nam lahko ez nekaj let prine znova dogajati to, kar se nam je zgodilo. Da zahtevajo odgovornost za tiste, ki so krivi. Da vsi pogledajo sebi v oi, da vidijo, kolikna je njihova moralna in e elite politina odgovornost, kolikna je njihova odgovornost, zato ker so glasovali za te ljudi, zato ker so molali, zato ker so s svojim obraanjem glave pomagali tem kolovodjam zla, da naredijo to, kar so naredili. Mi, rtve, vsi bolehamo zaradi iste bolezni in za vse nas obstajajo ista zdravila. To moramo razumeti. elim vas samo pozvati, da s tega sreanja odnesemo zrnce upanja, da bo v tem mraku, ki je padel po vseh nas, prej ali slej vendarle padel tudi arek te svetlobe in da se bo ta svetloba razirila s taknih mest, kot je to danes.

28

Pobuda za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.

29 29

Pobuda za REKOM

30