Sanacijski program Fakultete za drubene vede

Ljubljana, 10. 9. 2013

KAZALO

Str. SEZNAM KRATIC, TABEL IN SLIK...3 UVOD......4 A. OPIS STANJA IN FINANNA ANALIZA FAKULTETE ZA DRUBENE VEDE....5 1. OPIS STANJA NA REDNEM TUDIJU PRVE IN DRUGE STOPNJE...7 2. OPIS STANJA NA IZREDNEM TUDIJU11 3. OPIS STANJA NA RAZISKOVALNEM PODROJU.12 4. IDENTIFIKACIJA IN ANALIZA PROBLEMA...16 B . DOSEDANJI VAREVALNI UKREPI IN FINANNI UINKI.17 1. UKREPI ZMANJEVANJA MATERIALNIH STROKOV FAKULTETE V LETU 2012 IN 201320 2. UKREPI ZMANJEVANJA STROKOV DELA V LETU 2012 IN 2013...21 C. BODOI UKREPI NA STRANI ODHODKOV IN OCENA FINANNEGA UINKA.24 D. ASOVNA OCENA UINKA BODOIH UKREPOV NA STRANI PRIHODKOV IN NA STRANI ODHODKOV...25 E. OSEBE, ODGOVORNE ZA IZVEDBO PROGRAMA....26 F. OCENA PREMOSTITVENIH SREDSTEV, KI OMOGOAJO, DA LAHKO LANICA PREMOSTI POSLOVANJE.26 ZAKLJUEK.27

Seznam kratic: AH Avtorski honorar ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CRP Ciljno raziskovalni projekt EU Evropska unija FDV Fakulteta za drubene vede FTE Full Time Equivalent (polna zaposlitev) JS Javna sluba MR Mladi raziskovalci NRP Nacionalni raziskovalni program PR Pasivne asovne razmejitve PD Podjemna pogodba UL Univerza v Ljubljani UO Upravni odbor ZUJF Zakon za uravnoteenje javnih financ
Seznam Tabel in Slik: Slika A.1.: Prihodki in odhodki FDV po letih (celota). Tabela A.1.: Povzetek prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti v letih 2009 2013 (iz bilannih podatkov - obraunski vidik) Tabela A.2: Prikaz delea prihodkov in odhodkov po dejavnostih in trend za leto 2012 in 2013 v primerjavi z letom 2011.. Tabela A.4.: tevilo redno zaposlenih na FDV Slika A.1.1.: tevilo tudentov pri predmetih Tabela A.1.1. : Pregled letnih sredstev lump sum 2005 2013 (obraunski vidik) Tabela A.1.2.: Pregled prihodkov in odhodkov po vrstah za redno izvedbo programov 2009-2013.. Slika t. A.1.2. : Prihodki za redno izvedbo 2009-2013. Slika A.1.3.: Odhodki za redno izvedbo 2009-2013... Tabela A.2.1.: Prikaz tekoih prihodkov izrednega tudija 2009-2013. . Tabela A.2.2.: Prikaz odhodkov izrednega tudija 2009-2013... Slika A.2.1.: Pregled prihodkov izrednega tudija po stopnjah 2009 -2013 Slika A.2.2.: Pregled odhodkov izrednega tudija po stopnjah 2009 -2013 Tabela A.3.1.: Gibanje raziskovalnih proraunskih prihodkov.. Slika A.3.1.: Proraunski raziskovalni prihodki po letih. Tabela A.3.2. : tevilo projektov po letih.. Slika A.3.2.: tevilo projektov po letih.. Tabela A.3.3. : Dele projektov po letih glede na vrsto projekta... Slika A.3.3. : Gibanje projektov po letih glede na vrsto projekta... Slika A.3.4. : Gibanje CRP projektov po letih.. Slika A.4.1.: Trend gibanja prihodkov in odhodkov redne izvedbe 2005 2013 Tabela A.4.1.: Pregled finannega rezultata redne izvedbe programov za obdobje 2005 2013 in vir pokrivanja primanjkljaja. Tabela B.: Povzetek finannega uinka varevalnih ukrepov v letu 2012 in ocena za leto 2013 Tabela B.1. Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju materialnega poslovanja.. Tabela B.2.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela vodstvo in pedagogi... Tabela B.2.1.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela strokovne slube. Tabela C.1.: Pregled finannih uinkov bodoih ukrepov.. 5 6 7 7 8 9 10 10 10 11 11 12 12 13 13 13 14 14 14 15 16 17 19 21 23 23 25

UVOD Fakulteta za drubene vede (FDV), lanica Univerze v Ljubljani (UL), je najveja interdisciplinarna druboslovna fakulteta v Sloveniji in med vejimi v Evropi. S svojo pedagoko in raziskovalno dejavnostjo na podroju tevilnih temeljnih in aplikativnih disciplin e ve kot pet desetletij utemeljuje druboslovje na Slovenskem. Profesorji in znanstveniki na FDV v okviru temeljnih podroij sociologije, politologije, komunikologije, novinarstva in kulturologije razvijajo tudi mednarodne odnose, evropske tudije, obramboslovje, druboslovno informatiko, trno komuniciranje, odnose z javnostmi, antropologijo, religiologijo in tevilne druge druboslovne discipline. FDV je bila ena prvih lanic UL, ki je na svojem pedagokem podroju, zaradi spremembe zakonodaje, e v letu 2005 priela s pripravo in z izvajanjem prenovljenih bolonjskih programov in to brez dodatnih sredstev s strani Univerze ali drave, ki je to reformo zapovedala. Danes s svojimi programi komunikologije in medijskih tudij ter politologije in mednarodnih odnoso v, FDV uvra UL med 200 najboljih oz elitnih univerz na svetu po mednarodno priznani lestvici QS. Z dobro razvitim Erasmus programom, skupnimi programi s tujimi univerzami in tevilnimi tudenti na izmenjavi, pomembno prispeva k internacionalni usmerjenosti UL. S svojimi raziskavami in tevilnimi mednarodnimi znanstvenimi objavami in dogodki pa pomembno prispeva k mednarodnemu raziskovalnemu ugledu UL. FDV se je v zadnji tretjini leta 2011 zaela sooati z nekaterimi uinki ekonomske krize in drugimi odloitvami, ki jih je v aktualnem drubenem kontekstu sprejela slovenska vlada in UL. Odloitve, ki se nanaajo na nezadostno financiranje javne UL in z njo njene lanice FDV so v letu 2012 pripeljale do razmer, ki ogroajo temeljno raziskovalno in pedagoko poslanstvo fakultete v obsegu in obliki primerni za najvejo javno univerzo v dravi, ki je bilo potrjeno s strani ustreznih pristojnih organov in je v veliki meri zakonsko doloeno. V letu 2013 pa so te finanne vrzeli postale nepremostljive znotraj obstojeih finannih rezerv in tokov fakultete. Tako se FDV v svoji ve kot petdesetletni zgodovini sooa z najtejimi okoliinami, ki imajo usoden vpliv na njeno delovanje. Strategija razvoja FDV 2008-2013 je bila zaradi nezadostnega financiranja na svoji zadnji tretjini izvajanja ostro prekinjena, pozornost pa se je namesto k razvoju usmerila k obstoju fakultete. Aktualni finanni okvirji na dohodkovni in strokovni ravni zahtevajo finanno, kadrovsko in razvojno prestrukturiranje FDV. Zato je vodstvo fakultete z njenimi strokovnimi slubami pripravilo priujoi sanacijski nart, katerega namen je predstaviti finanno stanje FDV, identificirati vzroke za nastalo negativno finanno stanje fakultete, poroati o e izvedenih ukrepih in predstaviti nekatere prihodnje ukrepe, ki bi lahko spremenili in izboljali obstojee stanje.

A. OPIS STANJA IN FINANNA ANALIZA FAKULTETE ZA DRUBENE VEDE Prihodki in odhodki FDV so rasli od leta 2006 naprej in dosegli vrh v letu 2011. Fakulteta je v poslovno leto 2011 vstopila z 2.304.745 ustvarjenih prihodkov iz preteklih obdobij, tekoi finanni rezultat je bil pozitiven in sicer je bilo realiziranih 15.069.929 prihodkov in 14.717.227 odhodkov, kar pomeni pozitivni rezultat tekoega leta v viini 352.702 (Slika A.1.). Fakulteta je v letu 2012 ustvarila 12.997.384 prihodkov in 13.882.150 odhodkov, zato je tekoi finanni rezultat negativen, odhodki so bili za 884.766 viji od ustvarjenih prihodkov. Za izvedene aktivnosti v letu 2012 je fakulteta poleg tekoih prihodkov porabila 846.772 sredstev, pridobljenih v preteklih letih (asovne razmejitve) in 37.994 sredstev razporejenega preseka iz preteklih let. Ob upotevanju pokritja veje porabe iz razporejenih presekov preteklih let fakulteta v letu 2012 ni imela nepokritega primanjkljaja. Ustvarila je namre za 13.844.156 prihodkov in za 13.882.150 odhodkov. Ocenjeni prihodki na ravni celotne fakultete, ob predpostavki, da bodo polno realizirani vsi varevalni ukrepi (tudijska dejavnost + raziskovalna dejavnost), za leto 2013 znaajo 11.460.569 in odhodki 11.775.592 . e na tem mestu moramo poudariti, da je bilo zmanjanje strokov pod raven strokov v letu 2006 izvedeno z radikalnimi interventnimi ukrepi, ki pa jih na dalji rok ni mono vzdrevati. e zlasti ob dejstvu, da so tudi dohodki fakultete za pribl. 2,4 mil. nominalno niji kot leta 2012, ali za 3,3 mil. niji kot leta 2011 in so celo pod ravnjo dohodkov iz leta 2006 (Slika A.1.). Slika A.1.: Prihodki in odhodki FDV po letih (celota)
15.000.000

14.000.000

13.000.000

12.000.000 Prihodki Odhodki 10.000.000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 20122013 (ocena)

11.000.000

Finanni rezultat fakultete po vrstah dejavnosti za obdobje od 2009 - 2012, skupaj z oceno finannega rezultata za leto 2013 kae, da je razlog upada prihodkov in odhodkov v zmanjanju proraunskih sredstev za tudijsko in raziskovalno dejavnost. Kritina je zlasti tudijska dejavnost 1. in 2. stopnje, ki med drugim zajema izvajanje rednih programov 1. in 2. bolonjske stopnje (Tabela A.1.). Tabela A.1.: Povzetek prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti v letih 2009 2013 (iz bilannih podatkov - obraunski vidik)
ocena 2013 Indeks: ocena 2013/2009

DEJAVNOST A TUDIJSKA DEJAVNOST PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA med prihodki in odhodki RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA odhodki med prihodki in

2009

2010

2011

2012

8.403.178 8.403.178 0

8.992.845 8.992.845 0

8.755.715 8.755.715 0

8.203.531 8.203.531 0

7.091.506 7.406.529 -315.023

84,4 88,1

5.034.004 4.900.140 133.864

4.614.368 4.580.432 33.936

5.330.014 5.309.762 20.252

4.700.298 4.738.292 -37.994

3.989.392 3.989.392 0

79,2 81,4

C DRUGO - DEJAVNOST JS PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA odhodki med prihodki in 0 0 0 1.099 0 454.912 454.912 702.551 702.551 444.648 444.648 540.051 538.952 215.671 215.671 47,4 47,4

D TRNA DEJAVNOST PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA odhodki med prihodki in 2.378 14.208.279 14.072.037 136.242 685 14.598.820 14.564.199 34.621 289 14.737.768 14.717.227 20.541 -1.099 0 80,7 83,7 13.844.156 11.460.569 13.882.150 11.775.592 -37.994 -315.023 316.185 313.807 289.056 288.371 207.391 207.102 400.276 401.375 164.000 164.000 51,9 52,3

SKUPAJ PRIHODKI SKUPAJ ODHODKI

Najveji dele prihodkov za fakulteto predstavlja tudijska dejavnost v viini pribl. 60 % (izvedba rednega in izrednega tudija) in raziskovana dejavnost v viini pribl. 34 %. Javna sluba pod kategorijo drugo predstavlja izobraevalne projekte financirane s strani institucij, poletne ole itn. Najveja odstopanja po letih predstavljata javna sluba drugo in trna dejavnost, vendar obe dejavnosti skupaj predstavljata majhen dele prihodkov v celoti prihodkov in sicer od 4 % do 7 %. Podobno velja tudi za odhodkovno stran (Tabela A.2.). Iz tabele je razviden upad odhodkov na tudijski in raziskovalni dejavnosti, vendar je bil trend padanja odhodkov predvsem na redni izvedbi programov manji od trenda padanja prihodkov, kar se izraa v negativnem finannem rezultatu redne izvedbe v letu 2012 in v oceni za leto 2013.

Tabela A.2: Prikaz delea prihodkov in odhodkov po dejavnostih in trend za leto 2012 in 2013 v primerjavi z letom 2011
% dele % dele % dele % dele indeks indeks prihodkov odhodkov prihodkov odhodkov prihodkov odhodkov ocena ocena 2012 2012 2012/2011 2012/2011 2013 2013 59,3% 59,1% 93,7 93,7 61,9% 62,9% indeks prihodkov ocena 2013/2011 81,0 Inde odhodkov ocena 2013/2011 84,6

VRSTA DEJAVNOSTI TUDIJSKA DEJAVNOST RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST DRUGO DEJAVNOST JS TRNA DEJAVNOST SKUPAJ

34,0% 3,9% 2,9% 100,0%

34,1% 3,9% 2,9% 100,0%

88,2 121,5 193,0 93,9

89,2 121,2 193,8 94,3

34,8% 1,9% 1,4% 100,0%

33,9% 1,8% 1,4% 100,0%

74,8 48,5 79,1 77,8

75,1 48,5 79,2 80,0

Kot je razvidno iz Priloge 1.2 je bilo na FDV junija 2013 redno zaposlenih v skupini D (pedagogi) 122 ljudi, kar je 22 manj kot konec leta 2009. V skupini H (raziskovalci) jih je bilo v istem asovnem obdobju zaposlenih 45, kar je 23 ljudi manj kot konec leta 2009. V skupini J (strokovni delavci) , ki zajema tudi tiste raziskovalne delavce, ki so zaposleni projektno, pa tevilo ost aja relativno enako in se v povpreju giblje okoli 75 ljudi. Skupaj je torej na fakulteti trenutno redno zaposlenih 243 ljudi (Tabela A.4.), kar je za petnajst ljudi manj kot konec leta 2012 oziroma za 44 ljudi manj kot v primerljivem obdobju leta 2009. tevilo avtorskih pogodb na raziskovalnem podroju se je iz 222 v letu 2009 do leta 2012 zmanjalo na 191, medtem, ko se je tevilo zunanjih sodelavcev na pedagokem podroju iz tevila 76 v letu 2009 povealo na 120 v letu 2013 (Priloga 1.3). Tabela A.4.: tevilo redno zaposlenih na FDV

A. 1. OPIS STANJA NA REDNEM TUDIJU PRVE IN DRUGE STOPNJE FDV je bila med prvimi tremi fakultetami v okviru UL, ki so e v . l. 2005/06 zaele z izvedbo programov 1. stopnje, v . l. 2009/10 pa e s programi 2. in 3. stopnje. Tako smo na fakulteti od prvotnih 13 programov 1. stopnje in 29 programov 2. stopnje v postopku podaljanja akreditacije programe nekoliko revidirali in zmanjali. V postopku podaljanja akreditacije, ki jo je fak ulteta prav tako opravila med prvimi, smo obdrali jedro 13 programov 1. stopnje, programe 2. stopnje pa smo

bolj zdruili in jih imamo trenutno 22 (Priloga 1.1). Teh akreditiranih programov fakulteta nikoli ni izvedla v celoti. V . l. 2012/13 je bilo izvedenih 13 programov 1. stopnje in 11 programov 2. stopnje. Fakulteta ima tudi pet skupnih programov, ki jih izvaja z drugimi lanicami oziroma univerzami, med njimi sta dva joint degree (skupna diploma) programa s konzorcijem tujih univerz. V . l. 2012/13 je bilo na obeh stopnjah rednega tudija izvedeno 25.478 ur, kar je skoraj 5.000 ur manj kot leta 2009. V primerjavi s . l. 2009/10 je bilo tevilo FTE na rednem tudiju iz 141,57 zmanjano na 139,74. Na 1. in 2. stopnji je tevilo rednih tudentov vkljuno z absolventi v . l. 2012/13 znaalo 3.081, brez absolventov pa 2.114 tudentov (Priloga 1.7). V . l. 2012/13 izvajamo 361 skupin razlinih predavanj na rednem dodiplomskem tudiju, 174 skupin (48,20 %) ima do vkljuno 50 tudentov, 90 skupin (24,93 %) ima med 51 in 70 tudentov, 48 skupin (13,30 %) med 71 in 100 tudentov, 49 skupin (13,57 %) pa ima ve kot 101 tudenta, od tega so le trije predmeti, ki imajo ve kot 300 tudentov. To pomeni, da ima ve ko t dve tretjini predmetov (73,13 %) na nai fakulteti, na dodiplomskem tudiju, do 70 tudentov, le slaba tretjina predmetov (23,87 %) pa ima ve kot 71 tudentov (Slika A.2.1.). V podatke o tevilu tudentov so vkljueni podatki o tudentih vpisanih na redni dodiplomski tudij, vkljuno z vpisom na predmete kot fakultetni oz. odprti predmet znotraj nae fakultete. V zapisanih tevilkah niso zajeti tudentje, ki so na nao fakulteto prili v okviru mednarodne izmenjave, tako kot niso odteti nai tudentje, ki so odli na izmenjavo in predmetov na nai fakulteti ne bodo opravljali. Razmerje uitelj-tudent kae e sedaj precej slabo sliko, ki ni v duhu bolonjske reforme in je eden od vzrokov, zakaj tuji ocenjevalci FDV ne uvrstijo vije na mednarodnih lestvicah kvalitete. Slika A.1.1.: tevilo tudentov pri predmetih

V letu 2012 je fakulteta prejela za 716.668 manj sredstev za redno izvedbo programov in v letu 2013 e dodatnih 90.632 manj. Nepriakovanemu padcu sredstev v letu 2012 ni bilo mogoe prilagoditi zmanjanja odhodkov, saj je bila fakulteta dolna izvesti redno izvedbo akreditiranih in razpisanih programov. Negativni rezultat redne izvedbe programov 1. in 2. stopnje bolonje v letu 2012 je bila posledica zmanjanja sredstev s strani drave za 8 % v primerjavi z letom 2011, kar je

za FDV pomenilo zmanjanje za 9,5 % zaradi sredstev, ki jih je UL odtegnila v imenu solidarnosti. V letu 2011 smo prejeli 6.909.904 lump suma, v letu 2012 pa 6.193.2364 , kar je 716.668 manj (Tabela A.1.1.). Konni primanjkljaj na 1. in 2. stopnji (po obraunskem vidiku) je za leto 2012 znaal 478.203 in smo ga sanirali iz neproraunskih sredstev izredne izvedbe programov. Za nartovani finanni primanjkljaj na redni izved bi programov 1. in 2. stopnje v letu 2013 v viini 315.023 nimamo finannega pokritja. Tabela A.1.1. : Pregled letnih sredstev lump sum 2005 2013 (obraunski vidik)
Indeks: tekoe leto/preteklo leto od tega 2. stopnja

leto

LUMP SUM

2005 5.160.606 2006 5.243.663 101,6 2007 5.353.254 102,1 2008 5.749.122 107,4 2009 6.165.103 107,2 2010* 6.904.192 112,0 662.500 2011 6.909.904 100,1 662.500 2012 6.193.236 89,6 476.016 2013 6.102.604 98,5 608.510 * V letu 2010 smo zaeli z izvedbo dodatnega oz. petega letnika. Za leto 2013 bomo za izvedbo 1. in 2. stopnje (5 letnikov) prejeli 0,6 % sredstev manj kot smo jih prejeli pred 5 leti (v letu 2009), ko e nismo zaeli z izvajanjem prvega letnika 2. stopnje bolonje, ko smo torej izvajali le tiri letnike dodiplomskega tudija, ki so predstavljali osnovo za n.p.o. oz. plao. Prav tako je iz pregleda prejetih sredstev lump sum razvidno, da je fakulteta v letu 2013 nominalno prejela za 11,6 % manj sredstev kot v letu 2010, ko je zaela z izvajanjem dodatnega letnika (Tabela A.1.1.).

V tabeli A.1.2. so prikazani prihodki in odhodki po vrstah za redno izvedbo programov za obdobje 2009 2013. Kot je razvidno iz tabele bomo za leto 2013 prejeli 6.102.604 sredstev lump sum, kar pomeni 2,32 % manj v primerjavi z letom 2012 oziroma za 11,61 % manj sredstev v primerjavi z letom 2011.

Tabela A.1.2.: Pregled prihodkov in odhodkov po vrstah za redno izvedbo programov 2009 2013
Zap.t.
A. 1.1. 1.2. B. 1.1. 1.2. 1.3. C.

Vsebina Prihodki Lump sum Neproraunski prihodki Odhodki Stroki dela Pogodbeno delo Izdatki za blago in storitve Razlika med prihodki in odhodki

2009
6.491.668 6.165.103 326.565 6.376.647 5.169.743 254.545 952.359 115.021

2010
7.153.308 6.904.192 249.116 7.131.078 5.918.220 236.458 976.400 22.230

2011
7.295.704 6.909.904 385.800 7.336.642 6.094.338 261.735 980.569 -40.938

2012
6.541.900 6.193.236 348.664 7.320.738 6.275.493 198.391 846.854 -778.838

ocena 2013
6.400.864 6.102.604 298.260 6.715.887 5.881.467 136.784 697.636 -315.023

Tako iz tabele A.1.2. kot tudi iz slike A.1.2. in A.1.3. je razvidno, da fakulteta ni uspela padcu prihodkov v letu 2012 in 2013 prilagoditi nastale odhodke, saj je bila z zakonom prisiljena in dolna izvesti e razpisane in akreditirane programe. Slika t. A.1.2. : Prihodki za redno izvedbo 2009-2013
7.400.000 7.200.000 7.000.000 6.800.000 6.600.000 6.400.000 6.200.000 6.000.000 5.800.000 5.600.000 5.400.000 2009 2010 2011 2012 ocena 2013

Neproraunski prihodki Lump sum

Slika A.1.3.: Odhodki za redno izvedbo 2009-2013

8000000 7500000 7000000 6500000 6000000 5500000 5000000 4500000 2009 2010 2011 2012 ocena 2013 Izdatki za blago in storitve Pogodbeno delo Stroki dela

10

A.2. OPIS STANJA NA IZREDNEM TUDIJU Izredni tudij na FDV, v obliki kot smo ga poznali pred leti hitro ugaa. Razloga za to sta dva. Manje generacije dijakov in ponudba brezplanih programov tudija na obeh stopnjah. Zato ni udno, da imamo najveji upad tevila tudentov in posledino tudi tevila izvedenih ur na izrednem tudiju, saj smo e v . l. 2009/10 imeli 604 izredne tudente (brez vpisa v absolventski sta oz. dodatno leto), e v .l. 2012/13 pa le e 252 tudentov. V . l. 2009/10 smo izvedli 6107 ur na izrednem tudiju 1., 2. in 3. stopnje, v . l. 2012/13 pa le e 3441 (Priloga 1.7. in podrobneje za 1., 2. in 3. stopnjo Priloga 1.4). V tem obdobju se zmanjuje tudi tevilo programov, ki jih izvajamo v obliki izrednega tudija, kar je najbolj opazno na programih 2. stopnje, saj smo v . l. 2009/10 izvajali 5 programov v obliki izrednega tudija, v . l. 2012/13 pa e nobenega ve. Tabela A.2.1.: Prikaz tekoih prihodkov izrednega tudija 2009-2013
realizacija 2009 1.041.267 83.878 1.013.555 132.274 realizacija 2010 777.822 65.620 523.994 357.371 realizacija 2011 634.612 27.941 125.868 348.501 realizacija 2012 504.622 35.495 71.154 267.050 878.321 OCENA Indeks Indeks realizacije OCENA 2012/2009 2013 2013/2009 48,5 325.000 42,3 7,0 30.005 0 31,2 35,8 0,0 185,2 26,4

V S EB I N A 1. stopnja bolonje - I 2. stopnja bolonje - I Stari podiplomski tudij 3. stopnja bolonje SKUPAJ:

201,9 245.000 38,7 600.005

2.270.974 1.724.807 1.136.922

Prihodki iz naslova izredne izvedbe zaradi zmanjevanja tevila vpisanih tudentov padajo in sicer znaa indeks 2012/2009 le 38,7, kar pomeni, da smo v letu 2012 realizirali le dobro tretjino prihodkov iz leta 2009. V letu 2013 bodo ocenjeni prihodki v primerjavi z letom 2012 manji za 32 %. V letu 2013 znaa ocenjena realizacija prihodkov zgolj etrtino prihodkov iz leta 2009 (Tabela in Slika A.2.1.). Tabela A.2.2.: Prikaz odhodkov izrednega tudija 2009-2013
realizacija 2009 1.021.262 37.323 944.788 19.908 realizacija 2010 873.703 56.351 552.871 328.877 realizacija 2011 752.871 55.043 344.443 264.742 realizacija 2012 518.297 38.831 128.519 196.181 881.828 OCENA Indeks realizacije 2012/2009 2013 50,8 104,0 13,6 985,4 43,6 372.442 33.680 69.679 196.387 672.188 Indeks OCENA 2013/2009 36,5 90,2 7,4 986,5 33,2

V S EB I N A
1. stopnja bolonje - I 2. stopnja bolonje - I Stari podiplomski tudij 3. stopnja bolonje

SKUPAJ:

2.023.281 1.811.802 1.417.099

Odhodki iz naslova izredne izvedbe padajo zaradi ukinjanja programov starega magistrskega in doktorskega tudija in zaradi upada tevila vpisanih tudentov na vseh treh stopnjah bolonjskega tudija. V letu 2013 bodo ocenjeni odhodki v primerjavi z letom 2012 manji za 24 %. V letu 2013 znaajo ocenjeni odhodki tretjino odhodkov iz leta 2009 (Tabela in Slika A.2.2.).

11

Slika A.2.1.: Pregled prihodkov izrednega tudija po stopnjah 2009-2013

1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 realizacija 2009 realizacija 2010 realizacija 2011 realizacija 2012 OCENA realizacije 2013 1. stopnja bolonje - I 2. stopnja bolonje - I Stari podiplomski tudij 3. stopnja bolonje

Slika A.2.2.: Pregled odhodkov izrednega tudija po stopnjah 2009-2013

1.200.000 1.000.000 800.000 1. stopnja bolonje - I 600.000 400.000 200.000 0 realizacija 2009 realizacija 2010 realizacija 2011 realizacija 2012 OCENA realizacije 2013 2. stopnja bolonje - I Stari podiplomski tudij 3. stopnja bolonje

A. 3. OPIS STANJA NA RAZISKOVALNEM PODROJU Za leto 2013 ocenjujemo padec raziskovalnih prihodkov in sicer znaa indeks 76,7 v primerjavi z letom 2009, kar pomeni za etrtino nije prihodke. Iz podatkov je razviden padec domaih proraunskih raziskovalnih prihodkov in sicer za 33,9 % medtem, ko je pozitivni trend doseen pri EU raziskovalnih prihodkih in sicer znaa porast 51,5 % (Tabela A.3.1.). Slednje je posledica uspenega prijavljanja na tevilne projekte tako znotraj Okvirnega programa kot v okviru drugih EU razpisov.

12

Tabela A.3.1.: Gibanje raziskovalnih proraunskih prihodkov

indeks 2012/ 2009 84,3 63,4 240,1 102,6 OCENA realizacije 2013 2.843.021 66.381 939.370 3.848.772 indeks OCENA 2013/2009 68,2 28,9 151,5 76,7

V S EB I N A PRIHODKI IZ PRORAUNA ARRS PRIHODKI IZ PRORAUNAOSTALI PRIHODKI IZ PRORAUNA EU SKUPAJ

realizacija 2009 4.168.914 229.570 619.999 5.018.483

realizacija 2010 3.506.392 205.292 887.081 4.598.764

realizacija 2011 4.090.038 273.575 1.438.682 5.802.295

realizacija 2012 3.516.297 145.484 1.488.581 5.150.362

V letu 2012 je fakulteta prejela za 573.741 manj sredstev za izvajanje raziskovalnih projektov, ki jih financira ARRS (Slika A.3.1.). V letu 2013 ocenjujemo e nadaljnje zmanjevanje sredstev ARRS v viini 673.276 , saj so zakljueni e zadnji Ciljni raziskovalni projekti (CRP), financiranje pa se zakljuuje tudi za 12 mladih raziskovalcev (MR). e je fakulteta e leta 2012 prejela za MR 528.523 , jih bo v letu 2013 prejela 251.097 in v letu 2014 pribl. 163.000 . Slika A.3.1.: Proraunski raziskovalni prihodki po letih
5.000.000 4.500.000 4.000.000 3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 realizacija 2009 realizacija realizacija realizacija OCENA 2010 2011 2012 realizacije 2013

PRORAUN SLO PRORAUN EU

Tabela A.3.2. : tevilo projektov po letih

VSEBINA Raziskovalni programi (NRP) Temeljni in aplikativni projekti CRP projekti EU in mednarodni projekti Drugi projekti Skupaj 2009 13 11 20 49 13 106 2010 13 13 25 44 19 114 2011 13 20 16 44 14 107 2012 13 20 13 41 25 112 Ocena 2013 13 20 3 44 13 93

13

eprav tevilo programov in temeljnih/aplikativnih projektov ne pada (Tabela in Slika A.3. 2.), se je z ZUJF-om spremenila kategorija raziskovalne ure (prehod iz B v A), kar je posledino znialo obseg prejetih sredstev. Slika A.3.2.: tevilo projektov po letih
60 50 40 30 20 10 0 2009 2010 2011 2012 2013 Raziskovalni programi (NRP) Temeljni in aplikativni projekti CRP projekti EU in mednarodni projekti Drugi projekti

Tabela A.3.3. : Dele projektov po letih glede na vrsto projekta VSEBINA Raziskovalni programi ( NRP ) Temeljni in aplikativni projekti CRP projekti EU in mednarodni projekti Drugi projekti Ocena 2009 2010 2011 2012 2013 12,26% 11,40% 12,15% 11,61% 13,98% 10,38% 11,40% 18,69% 17,86% 21,51% 18,87% 21,93% 14,95% 11,61% 3,23% 46,23% 38,60% 41,12% 36,61% 47,31% 12,26% 16,67% 13,08% 22,32% 13,98%

Slika A.3.3. : Gibanje projektov po letih glede na vrsto projekta

50,000% 45,000% 40,000% 35,000% 30,000% 25,000% 20,000% 15,000% 10,000% 5,000% ,000% 2009 2010 2011 2012 2013 EU in mednarodni projekti Drugi projekti Raziskovalni programi ( NRP ) Temeljni in aplikativni projekti CRP projekti

14

Slika A.3.4. : Gibanje CRP projektov po letih

CRP projekti
30 25 20 15 10 5 0 2009 2010 2011 2012 2013 CRP projekti

CRP predstavljajo za FDV glede na tip raziskav (svetovanje na podroju oblikovanja politik) pomemben del prihodka na raziskovalnem podroju, vendar razpisa zadnji dve leti zanje ni bilo. Tako se je veina v preteklosti pridobljenih tovrstnih projektov zakljuila v letu 2012, nekaj v letu 2013. Glede na napovedi ARRS ni mono priakovati dodatnih sredstev iz naslova CRP v letu 2013 in prvi polovici leta 2014. Zaradi upotevanja strogo namenske porabe proraunskih raziskovalnih sredstev (ARRS in EU), kjer moramo upotevati strukturo veljavne cene raziskovalne ure oz. finanne parametre projektov, ni monosti prelivanja sredstev od raziskav za kritje primanjkljaja na pedagokem delu. Nenamenska poraba denarja lahko pomeni tudi vrailo sredstev ARRS, na kar nas je opozorilo tudi njeno zakljuno poroilo o notranji reviziji, ki je potekala na nai fakulteti v zaetku leta 2013. Iz raziskovalnih sredstev ARRS je fakulteta do sedaj odvajala 14,5 % za pokrivanje skupnih strokov fakultete oz. za delovanje podpornih slub fakultete. V revizijskem poroilu pa je izpostavljeno, da gre pri tem za nenamensko porabo sredstev. Zato fakulteta do teh sredstev ni upraviena in mora zneske za kritje reijskih strokov (za katere je fakulteta bremenila programe, projekte in mlade raziskovalce) vrniti. Dosledno upotevanje navodil ARRS pomeni, da je programe in projekte mono bremeniti z reijskimi stroki le v viini 12% materialnih strokov posameznega programa/projekta. Preostali del strokov naj bi zagotavljali iz pedagokih sredstev. V primeru mladih raziskovalcev pa institucija sploh ni upraviena do povraila reijskih strokov.

15

A.4. IDENTIFIKACIJA IN ANALIZA PROBLEMA Kot je prikazano v predstavljeni analizi stanja tudijskega in raziskovalnega podroja negativno finanno stanje in finanna nevzdrnost izhaja iz izvajanja rednih pedagokih programov oziroma nezadostnega financiranja le teh s strani drave in univerze (Slika A.4.1.). K zaostrenosti razmer pa je e dodatno prispeval izrazit upad dohodkov iz izrednega tudija, ki so pred tem pomembno prispevali k nemotenemu izvajanju tudi rednega pedagokega procesa.

Slika A.4.1.: Trend gibanja prihodkov in odhodkov redne izvedbe 2005 - 2013
7500000 7000000 6500000 6000000 5500000 5000000 4500000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ocena 2013 PRIHODKI ODHODKI

Ker smo na FDV bili med prvimi, ki smo zaeli z izvedbo bolonjskih programov, smo v obdobju od 2005/06 do 2008/09 izvajali tako bolonjske kot tudi stare programe. Z uvedbo bolonjskih programov so nastali dodatni stroki, za katere nismo dobili dodatnih sredstev s strani drave, eprav je dejstvo, da smo bili prisiljeni stare programe izvesti do konca, hkrati pa zaeti z izvedbo novih programov, skladno z dravnimi predpisi o uvedbi bolonjskega tudija. Izvedba bolonjskih in starih programov je zahtevala dodatna finanna sredstva, ki smo jih rpali iz lastnih rezerv. Zato smo v 2009, ko smo zaeli z izvedbo bolonjskih programov 2. in 3. stopnje, imeli e mono osiromaeno fakultetno blagajno (Tabela A.4.1.). Bili smo tudi med prvimi tremi lanicami UL, ki so zaele z izvajanjem 2. stopnje bolonje. Z izvajanjem petega letnika smo zaeli v . l. 2009/2010 in izvajali smo odobrene programe, za katere e od zaetka ni bilo pokritja s strani financerja. Financer, ne univerza in ne drava, pa e vedno ne financira petega letnika tudija. Do leta 2012 smo strukturni primanjkljaj, ki se je zaradi zmanjanja lump suma v letu 2012 e poveal, pokrivali iz sredstev izredne izvedbe programov. Razpololjivih finannih sredstev za pokrivanje primanjkljaja na redni izvedbi za leto 201 3 nimamo ve.

16

Tabela A.4.1.: Pregled finannega rezultata redne izvedbe programov za obdobje 2005 2013 in vir pokrivanja primanjkljaja
LETO 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ocena 2013 PRIHODKI 5.350.526 5.421.127 5.531.629 6.046.895 6.491.668 7.153.308 7.295.704 6.541.900 6.400.864 ODHODKI 5.342.210 5.671.029 6.004.791 6.308.085 6.376.647 7.131.078 7.336.642 7.320.738 6.715.887 FIN. REZULTAT VIR POKRIVANJA 8.316 -249.902 -473.162 -261.190 115.021 22.230 -40.938 -778.838 -315.023 iz izrednega tudija iz izrednega tudija iz izrednega tudija (prenos v PR) (prenos v PR) iz PR preteklih let iz PR preteklih let in iz izrednega tudija nimamo pokritja

*V letu 2010 so stroki viji zaradi izvajanja dodatnega letnika. Iz prikaza je razvidno, da prejeta sredstva niso zadoala za izvedbo rednih programov e v letih 2006-2009, ko je fakulteta zaela z izvedbo bolonjskih programov in hkrati vzporedno izvajala stare programe. Kljub vekratnim pozivom fakultete za dodatna sredstva zaradi izvedbe

bolonjskih in starih programov, fakulteta iz tega naslova nikoli ni prejela dodatnih sredstev in je nastali primanjkljaj v skupni viini 984.254 morala pokriti iz lastnih neproraunskih virov.

B. DOSEDANJI VAREVALNI UKREPI IN FINANNI UINKI Ker smo se na FDV zavedali problema nezadostnega in necelovitega financiranja rednih tudijskih programov obeh stopenj, smo postopoma zaeli izvajati vrsto ukrepov, da bi ublaili posledice nezadostnega financiranja s strani odgovornih. Pred potekom akreditacije programov 1. in 2. stopnje, ki smo jih prvi akreditirali leta 2004 oz. 2005, smo se zaradi negotove finanne situacije in nejasnih kriterijev financiranja odloili, da programom 1. stopnje podaljamo akreditacijo v obsegu in obliki, ki je bila spremenjena in

potrjena tekom izvajanja programa (leta 2009) s takrat veljavnim postopkom spremembe akreditiranih programov. Spremembe, ki smo jih opravili leta 2009, pa so le tudi v smeri izvedbe manjega tevila predmetov, predvsem izbirnih. Ob podaljanju akreditacije programov 1. in 2.

stopnje smo opravili tudi vsebinsko prenovo Iz

programov, predvsem pa smo zmanjali tudi tevilo ur, ki jih izvajamo na rednem tudiju. izvajali le e 25.478 ur (Prilogo 1.7 in podrobneje Priloga 1.4).

29.854 ur, ki smo jih na rednem tudiju 1. in 2. stopnje izvedli v . l. 2009/10, smo v . l. 2012/13

17

Programe 2. stopnje smo prenovili tako, da smo tevilo programov s prvotnih 29 zmanjali na 22. Pri tem pa smo nekatere programe zdruili, uvedli module in zmanjali tevilo ur neposrednega dela pedagogov na raun samostojnega dela tudentov. Predvsem pa smo doloili spodnje minimume tevila vpisanih tudentov, ki so potrebni kot pogoj za izvedbo programov. S tem smo zagotovili, da se programi ne bodo izvajali, e ne bodo imeli zadostnega tevila tudentov za pokritje strokov izvedbe programa. Pri izvedbi programov 2. stopnje smo tevilo izvedenih programov v obliki rednega tudija postopoma zmanjevali, in sicer v . l. 2009/10 (prvo leto izvedbe programov 2. stopnje) smo izvajali 13 programov, v . l. 2012/13 pa le 11. tevila razpisanih programov 2. stopnje v redni izvedbi ne bomo poveevali tudi v . l. 2013/14, eprav imamo akreditiranih ve programov kot jih vsako leto razpiemo. Kot pomemben dejavnik, ki pomembno zmanjuje stroke rednega tudija so nadobremenitve pedagogov. Drugo stopnjo izvedenih tudijskih programov v veini (ve kot 70%) izvajajo pedagogi kot obliko nadobremenitve, ki je po zakonu bistveno ceneja, kot e bi izvedeno pedagoko delo plaevali kot osnovno obremenitev. e bi izvedene programe 2. stopnje izvajali zgolj kot osnovno obremenitev, bi namre stroke poveali za ve kot 40% (26.472 meseno oziroma 317.669 letno). Vendar, vsi navedeni ukrepi niso zadoali, ker kriteriji za pridobitev finannih sredstev niso bili (in e vedno niso) vnaprej znani in transparentni. Tako smo pria zmanjevanju sredstev za e akreditirane programe, ki nujno pomenijo podiranje predvidene stabilne finanne strukture tudijskih programov. e enkrat pa moramo poudariti, da financer, odgovoren za zakonsko zapovedano in izvedeno bolonjsko reformo, e vedno ne plauje rednega tudija 1. in 2. stopnje v celoti, saj, primerljivo s predbolonjskim tudijem nikoli ni in ne plauje za cel t.i. peti letnik. Obenem pa prepoveduje olnine. Glede na demografske podatke (manje generacije srednjeolcev) in pomanjkanje sredstev za vlaganje v izobraevanje tako s strani posameznikov kot tudi podjetij, smo se zaradi racionalizacije poslovanja odloili za zmanjevanje tevila programov 1. stopnje, ki jih izvajamo v obliki izrednega tudija. Tako e od leta 2009/10 ne razpisujemo ve vseh 13 programov v obliki izrednega tudija (razpis za vpis v prvi letnik), ker pa izvajamo tiriletni program, smo tudentom dolni zagotavljati izvedbo predmetov vijega letnika. e v letonjem letu (2012/13) smo razpisali le e 3 programe v obliki izrednega tudija, in sicer programe za katere je najveje povpraevanje s strani kandidatov za vpis.

18

Ker kot edino realno monost, da nadomestimo finanni manjko, ki je nastal z postopnim ukinjanjem izrednega tudija na prvi in drugi stopnji, vidimo v internacionalizaciji in izvajanju programov za neslovensko govoree, samoplanike tudente. V ta namen imamo za mednarodne trge e v danem trenutku pripravljene nekatere podiplomske programe, ki bi jih lahko v celoti izvajali v anglekem jeziku, ko bo to zakonsko omogoeno. Seveda pa univerza za njihovo promocijo ni predvidela nobenih sredstev, kar pomeni, da razvoj, promocija in zagon tovrstnega tudija bremeni fakulteto, ki pa teh sredstev nima. Kot zaasno reitev tiri programe oglaujemo preko spleta, kjer je sodelovanje tujih tudentov pod posebnimi pogoji zgolj omogoeno. Ker vemo, da je naa prihodnost v irjenju izobraevalnega procesa izven meja nae fakultete in tudi Slovenije smo se procesa zmanjevanja tevila programov lotili premiljeno, saj ob zmanjevanju tevila programov (iz 46 akreditiranih v . l. 2009/10 na 41 akreditiranih v . l. 2013/14) hkrati ne zmanjujemo, ravno obratno, poveujemo tevilo skupnih programov, ki jih izvajamo z drugimi fakultetami oz. univerzami (iz 3 v . l. 2009/10 na 5 v . l. 2013/14), (Priloga 1.7). Z nastopom finanne krize in (nerazumnih) varevalnih ukrepov vlade na podroju visokega olstva (ob tem, ko vlada v preteklosti ni financirala strokov bolonjske reforme, niti ni zagotovila sredstev za peti letnik) smo v letu 2011 zaeli tudi s pospeenim izvajanjem interventnih ukrepov racionalizacije na podroju materialnih strokov in storitev ter jih v letu 2012 in 2013 nadaljevali tudi na podroju strokov dela (Tabela B.1.). S temi ukrepi smo uspeli dosei vsaj finanno vzdrnost na raziskovalnem podroju, medtem, ko beleimo finanni primanjkljaj na redni izvedbi programov za leto 2012 in leto 2013. Tabela B.:Povzetek finannega uinka varevalnih ukrepov v letu 2012 in ocena za leto 2013 A. B. Vsebina Stroki materiala in storitev Stroki dela Prihranek v letu 2012 Ocena prihranka v letu 2013 451.601 348.522 158.077 808.136

V nadaljevanju so v strnjeni obliki predstavljeni vsi izvedeni interventni ukrepi, ki jih je dekan, skupaj s strokovnimi slubami, lahko zael izvajati in izvedel z nastopom svojega mandata v okviru svojih pristojnosti.

19

B.1. UKREPI ZMANJEVANJA MATERIALNIH STROKOV FAKULTETE V LETU 2012 IN 2013 1. Vodenje materialnega poslovanja in vodenje naroil pisarnikega materiala preko enotnega informacijskega sistema, ki omogoa pregled nastalih strokov po vrstah in naronikih. Sistem je dodatno nadgrajen z naborom artiklov pisarnikega materiala in doloanjem limit a porabe po posameznikih. Izveden je bil javni razpis za pisarniki material za obdobje treh let (DZS, Extralux). Iz tega naslova je znaal prihranek pribl. 30 %. 2. Izvedba javnega razpisa za zavarovanje premoenja za dobo petih let (Generali), je letne stroke zavarovanja zniala za 17 %. 3. Izvedba javnega razpisa za strojne instalacije (Kolektor Koling) in pogajanja z ostalimi izvajalci (Silon, Schindler, Stins, Tein) vzdrevanja stavbe in opreme je letne stroke zniala za 42 %. 4. Izveden je bil javni razpis za tiskarske storitve za dobo tirih let (Littera Picta, Medium, Present). Prihranek je v letu 2012 znaal 37 %. 5. Izveden je bil javni razpis za storitve ienja z novim razpisom je viina prihranka pribl. 34.000 letno. 6. Uvajali e-poslovanje na vseh podrojih, kjer je bilo mono (skupna baza, portali, aplikacija za urejanje dokumentacije), kar je vplivalo na zmanjanje porabe pisarnikega materiala za pribl. 10 %. 7. Izvedena le ena podelitev diplom za vse diplomante 1. in 2. stopnje in uvedli smo prispevek za spremljevalce v viini 15 . Z novim nainom smo prihranili 15.000 . 8. Krenje izdatkov za reprezentanco je zmanjalo stroek za 19%. 9. Nadaljujemo s projektom e-poslovanje (zmanjevanje tiskanja gradiv za organe upravljanja, mreni tiskalniki, krepitev aplikacij v podporo pedagokemu in raziskovalnemu procesu ter odloanju, ki vpliva na zmanjanje pisarnikega materiala). 10. Zmanjevanje preostalih strokov materiala in storitev kjer ni javnega razpisa pogajanja z dobavitelji za nije cene (v povpreju za 10 %). 11. Izveden je bil skupen javni razpis za nabavo tuje znanstvene literature s Pedagoko fakulteto kar je zmanjalo stroke izvedbe razpisa. 12. Izveden je javni razpisa za sanitarno higienski material, ki bo vplival na znianje strokov za 50 %. 13. Zamenjali smo operaterja mobilne telefonije za slubene telefone in stroke zniali za ve kot 40 % za enako koliino pogovor in prenosov podatkov za obdobje dveh let. 14. Investicijsko tekoe in preventivno vzdrevanje izvajali le za najbolj nujne primere in podaljali roke preventivnega vzdrevanja.

20

15. Zaradi zmanjevanja strokov bo tudi v letu 2013 izvedena le ena podelitev diplom in ena podelitev magisterijev. 16. Ukinitev IRD sredstev pedagogom . V letu 2012 smo za IRD sredstva namenili 86.788 . 17. Urejamo status etane lastnine, ki jo fakulteta uporablja in pripravljamo osnove za sporazume s sosedi o optimalni delitvi skupnih strokov. Tabela B.1. Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju materialnega poslovanja
PRIHRANEK v 2012 v OCENA primerjavi z PORABE 2011 2013 OCENA PRIHRANKA v 2013 v primerjavi z 2012

zap.t. VRSTA STROKA

PORABA 2010

PORABA 2011

PORABA 2012

1 2 3 4 5 6

STROKI HIGIENSKO SANITETNEGA MATERIALA PISARNIKI MATERIAL ZAVAROVANJE STORITVE TISKANJA STORITVE IENJA STROJNE INSTALACIJE TEKOE VZDREVANJE ZGRADBE REPREZENTANCA SLUBENE POTI TUDENTSKO DELO ZAMENJAVA OPERATERJA MOBILNE TELFONIJE SKUPAJ:

83.520 224.037 23.867 189.778 196.723 53.520 131.489 110.714 361.031 317.977 42.144 1.734.800

89.045 138.859 22.710 208.537 183.355 54.690 138.168 116.998 363.756 410.484 45.638

88.030 66.654 16.479 131.823 178.035 19.854 95.316 94.826 283.917 302.465 43.240

-1.015 -72.205 -6.231 -76.714 -5.320 -34.836 -42.852 -22.172 -79.839 -108.019 -2.398 -451.601

24.220 60.000 14.502 130.000 143.995 20.000 90.000 59.900 199.900 198.000 31.600 972.117

-63.810 -6.654 -1.977 -1.823 -34.040 146 -5.316 -34.926 -84.017 -104.465 -11.640 -348.522

7 8 9 10

11

1.772.240 1.320.639

B.2. UKREPI ZMANJEVANJA STROKOV DELA V LETU 2012 IN 2013 1. Prvo zmanjanje plae pri zaposlenih je bilo realizirano s sprejetjem ZUJF, ki je plae skupini pedagogov in raziskovalcev znial v povpreju za 1,4 % in pri strokovnih slubah v povpre ju za 4 %. 2. Sprememba pogodbenega razmerja za zunanje izvajalce redne izvedbe programov iz dopolnilne zaposlitve v pogodbeno delo (AH in PD, kar po oceni znaa 78.600 prihranka). 3. Ukinjanje dodatkov vodstvu, predstojnikom in strokovnim slubam bo zmanjalo stroke za 370.518 . Od meseca oktobra 2012 je bil dekanu ukinjen dodatek za povean obseg dela in dodatek na stalno pripravljenost. V letu 2013 je bil vsem ukinjen dodatek na povean obseg dela in trenutno ima poloajni dodatek vodstvo (razen tajnika) in predstojniki raziskovalnih centrov (zmanjan za 50 %). Dodatek na stalno pripravljenost imata trenutno dva zaposlena.

21

4. Izplailo opravljenih nadur za strokovne slube je omejeno na najve 10 ur meseno na posameznika. Prihranek znaa 44.000 . Nadure se pedagogom ne dovoljujejo in ne izplaujejo. 5. Ukinitev tudentskega dela, ki ostaja zgolj na raziskovalnem podroju ter obasno v zalobi in knjinici (anketiranje, terensko delo, statistina obdelava podatkov). Stroek je manji za 27 %. 6. Zmanjanje tevila prodekanov iz 4 na 2 - bo zmanjalo stroek za 32.000 . Zaradi obsega dela in zaradi nezavidljivega finannega poloaja s tem ne bo mogoe nadaljevati v nedogled. 7. Neplaevanje dela za vodenje komisij, odgovornih senatorjev, tutorjem, komisij i za Preernovo nagrado, najbolji magisterij in doktorat. Prihranek znaa 24.102 . 8. Neplaevanje demonstratorjev, omejitev plaevanja zunanjih strokovnjakov pri izvedbi predmetov iz 4 na 2 uri, neplaevanje poroevalcev (priznavanje izobraevanja), (sklep UO FDV z dne 3. 10. 2012). Prihranek znaa 19.300 . 9. tevilo zaposlenih v strokovnih slubah se je zmanjalo za 2 delavca, ki jima je prenehala pogodba o zaposlitvi. V asu porodnike odsotnosti oz. dalje bolnike odsotnosti nismo nadomestili 2 sodelavk. Prihranek znaa 48.000 . 10. Pri pedagokih delavcih (skupina D), sta se v letu 2012 v celoti upokojila 2 delavca in 1 delavec polovino, ki jih nismo nadomestili z novimi delavci. V letu 2013 pa dodatno e 1 delavec v celoti in 1 delavec polovino tudi teh delavcev ne bomo nadomestili z novimi zaposlitvami, ampak bodo njihove obveznosti opravljali e zaposleni sodelavci. Trenutno so na suspenzu mirovanje pogodbe o zaposlitvi s pravico vrnitve na delovno mesto - 4 pedagogi, ki jih nismo nadomestili z novimi zaposlitvami (2 ministra, 1 dravni sekretar in 1 vodja diplomatskega predstavnitva). Porodnikih dopustov pri pedagokih delavkah ne nadomeamo. V letu 2012 in 2013 so porodniki dopust koristile 3 delavke. 11. Pedagoke obremenitve nad 133 % ne izplaujemo. Prav tako se dosledno upoteva zakonska doloena meja 240 ur. Preseke nad tem se ne izplauje. Del izvedenih obve znosti na rednem tudiju, pri visokoolskih uiteljih s polnim delovnim asom v delu nadobremenitve plaujemo le 40%, kot je predpisano z zakonom. 12. Ob podaljanju akreditacije programov 2. stopnje smo tevilo akreditiranih programov 2. stopnje zmanjali iz 29 na 22. e dve leti v obliki rednega tudija razpisujemo le polovico (11) akreditiranih programov 2. stopnje. Ob podaljanju akreditacije smo na vseh programih 2. stopnje, glede na tevilo kontaktnih ur, ki sodijo v n.p.o., doloili spodnjo mejo vpisanih tudentov za izvedbo programa, kar pomeni, da programa, ki ne dosee spodnje meje prijavljenih kandidatov za vpis, skladno z razpisom, ne izvajamo. 13. Na raziskovalnem podroju izplaila prilagajamo glede na upotevanje kolektivne pogodbe in prejeta sredstva za raziskovalno delo. Zato so tevilni raziskovalci zaposleni za manj kot 100% plao in v skladu s prejetimi sredstvi za projekte. Tekoe spremljamo prejeta programska in projektna sredstva in izplaila prilagajamo tako, da se ne povzroi negativno stanje. Zaradi spremembe kategorije raziskovalne ure (ZUJF) je opazno znianje sredstev za kritje materialnih strokov raziskav, kar vodi v siromaenje raziskovalnega dela.

22

14. Pri zaposlovanju raziskovalnih delavcev se dosledno sledi naelu v naprej zagotovljenih raziskovalnih sredstev in je zato fluktuacija precejnja, e posebno pri mlajih raziskovalcih. Le -ti so zaposleni zgolj za as trajanja projekta v viini (%) kot ga dovoljuje strokovnik projekta. Tabela B.2.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela vodstvo in pedagogi
Zap. t. 1. PRIHRANEK 2012 OCENA v PRIHRANKA v 2013 80.532 78.600 106.116 24.142

VRSTA UKREPA

ZNIANJE PLA PO ZUJF PRETVORBA DOPOLNINEGA DELOVNEGA RAZMERJA V 2. POGODBENO ZMANJEVANJE IN UKINJANJE 3. DODATKOV NEPLAEVANJE DELA KOMISIJ, ODGOVORNIH SENATORJEV, 4. TUTORJEM NEPLAEVANJE DEMONSTRATORJEV, OMEJITEV PLAEVANJA ZUNANJIH 5. STROKOVNJAKOV ZMANJANJE POVRAIL PREVOZA NA DELO (uvedba elektronske aplikacije za beleenje 6. prisotnosti) ZMANJANJE TEVILA 7. PRODEKANOV IZ TIRI NA DVA SKUPAJ:

40.266 0 5.094 21.925

10.500

19.300

0 2.400 80.185

29.000 32.000 369.690

Tabela B.2.1.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela strokovne slube
Zap. t. 1. 2. VRSTA UKREPA ZNIANJE PLA PO ZUJF ZMANJEVANJE IN UKINJANJE DODATKOV NENADOMEANJE POTEKA ZAPOSLITEV ZA DOLOEN AS IN PORODNIKIH ODSOTNOSTI OMEJITEV NADURNEGA DELA SKUPAJ: PRIHRANEK v 2012 41.022 11.200 15.670 10.000 77.892 OCENA PRIHRANKA 2013 v

82.044 264.402 48.000 44.000 438.446

3. 4.

23

C. BODOI UKREPI NA STRANI ODHODKOV IN OCENA FINANNEGA UINKA 1. Nadaljevanje vseh sprejetih ukrepov varevanja in racionalizacije iz leta 2012 in 2013. 2. V skladu z veljavno zakonodajo in navodili UL bomo v .l. 2013/14 raziskovalce, ki sodelujejo v pedagokem procesu za opravljeno pedagoko delo plaali preko avtorskih pogodb (in ne ve kot del redne plae), kar pomeni niji stroek v viini 56.300,00 . Ukrep prinaa seveda tudi potencialno teavo, da ne bomo mogli izvesti programov, saj nekateri raziskovalni delavci ne pristajajo na plailo preko avtorskih pogodb in pod takimi pogoji ne bodo izvajali pedagokega procesa. Istoasno pa UL ne dovoli novih sistemizacij delovnih mest oz. razvrstitev delavcev na e obstojea delovna mesta, ki pa trenutno niso zasedena. 3. Sprememba Meril o vrednotenju pedagokega dela: Pripravili smo predlog spremembe v delu, ki predvideva znievanje kolinikov za izvedbo predavanj za ve programov, za izvedbo predmetov v anglekem jeziku, za izplaevanje mentorstev in somentorstev za diplomska, magistrska in doktorska dela, vendar al predlogi sprememb na organu, ki je sprejel merila (Senat FDV), kljub tevilnim poskusom in glasovanjem na razlinih sejah senata niso bili sprejeti. Glede na simulacijo podatkov iz 2012/13 bi lo za pribl. 100.000,00 prihranka. 4. Ukinitev dodatnih izplail: UO FDV bomo predlagali nekaj dodatnih ukinitev plail, in sicer: individualno delo na izrednem tudiju, izplaevanje izpitov na izrednem tudiju, skrbnitva na programih 2. in 3. stopnje, ukinitev plaevanja priprave poroil za habilitacijske postopke (le za lane komisij zaposlene na FDV), znianje honorarja za vodenje doktorskega seminarja ter za recenzije doktorskih disertacij za 50 % dosedanjega zneska, prenos stroka plaevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,5 % prispevek, ki se obrauna avtorskim pogodbam za fizine osebe) v breme fizine osebe (in ne ve fakultete, ki je krila ta dodatni stroek). Glede na simulacijo podatkov iz 2012 in 2013 bi lo za pribl. 140.000,00 prihranka. 5. Priprava programov za monost izvedbe v tujih jezikih ( in predlog spremembe iz 4+1 na 3+2), kar bo omogoalo poveevanje tujih tudentov, ki bi plaevali za tudij. 6. Omejitev novih zaposlitev na pedagokem in strokovnem podroju. 7. Zamrznitev oz. ohranitev viine plae za pedagoge kljub napredovanju v viji naziv. Simulacija prihranka: v letu 2014 bi privarevali 50.100,00 , v letu 2015 do 2019 pribl. 60.600,00 na leto. 8. Sprememba sistemizacije in organizacije dela strokovnih slub, ki bo omogoala vejo sinergijo in povezovanje pri nudenju podpore pedagogom in raziskovalcem. 9. Zdruevanje raziskovalnih centrov, s imer bomo s postopki za optimiranje in vejo povezavo raziskovalnih centrov zagotovili monosti za prijavo na veje projekte. 10. Na raziskovalnem podroju bomo nadaljevali z varevalnimi ukrepi in politiko preteklih let, med katerimi je tudi monost nepolne zaposlitve za tiste raziskovalce, kjer pridobljeni projekti ne pokrijejo celotnih strokov dela posameznika. 11. Upokojitve po ZUJF nepodaljevanje delovnih razmerij za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, njihove pedagoke obveznosti pa izvedejo uitelji z nijim nazivom ali preko pogodbenega dela.

24

12. Dvig kriterijev za 100 % obremenitev. Temu je doslej nasprotovala univerza. Takoj, ko bo prilo do spremembe stalia in navodil bomo ta ukrep lahko uveljavili. Alternativna monost bi bila neizplaevanje pedagokih nadobremenitev oz. znianje procenta plaane nadobremenitve, pod pogojem, da bomo e vedno lahko izvajali razpisane programe. 13. Ureditev statusa etane lastnine, ki jo fakulteta uporablja zaradi sporazuma s sosedi o optimalni delitvi skupnih strokov. 14. e v prihodnjem tudijskem letu se bomo prioritetno lotili reakreditacije programov 1. in 2. stopnje pri kateri bomo upotevali nove finanne parametre, ki jih doloa drava. Glede na to, da so postopki akreditacije dolgotrajni, se zavedamo dejstva, da bomo z izvedbo lahko zaeli ele v 2015/16, z vpisom v prvi letnik. Ob tem bi eleli poudariti, da morajo tudentje imeti pravico do zakljuka vpisanih programov, kar pomeni, da bomo znova prisiljeni v izvedbo starih in novih bolonjskih programov, kar pomeni, da bo rezultat akreditacije novih, finanno bolj vzdrnih programov, viden ele ez 2 oz. 3 leta po zaetku izvedbe. Prav tako pa moramo poudariti, da dokler niso jasno znani finanni parametri oz. dohodki za fakulteto v letu 2014 in naprej, je prilagajanje programov razpololjivemu finannemu okviru, ob zagotavljanju vsaj doseene stopnje kakovosti, nemogoe.

Tabela C.1.: Pregled finannih uinkov bodoih ukrepov

zap. t. VRSTA UKREPA 1. 2. 3. 4. UKINITEV IZPLAEVANJA PEDAGOKEGA DELA V RAZISKOVALNO PLAO SPREMEBA MERIL O VREDOTENJU PEDAGOKEGA DELA UKINITEV DODATNIH IZPLAIL ZAMRZNITEV IZPLAEVANJA NAPREDOVANJU V VIJI NAZIV SKUPAJ: PRI 50.100 346.400 OCENA PRIHRANKA v 2014 56.300 100.000 140.000

D. ASOVNA OCENA UINKA BODOIH UKREPOV NA STRANI PRIHODKOV IN NA STRANI ODHODKOV asovna ocena uinkov bodoih ukrepov je nemogoa brez podatkov o prihodnjem finansiranju javne slube, tj. dotoku sredstev za izvajanje tudijskega programa na 1. in 2. stopnji. Predvidena reakreditacija, ob predpostavki nespremenjene letne vsote za izvajanje tudijskih programov, bo pokazala petinske pozitivne finanne rezultate ele v letu 2015, celoto pozitivnega finannega rezultata pa v letu 2020, ko bi bila izvedba reakreditacije zakljuena. S pridobivanjem dodatnih sredstev predvsem na tujih trgih smo e prieli. Fakulteta se je usmerila v izvajanje skupnih izobraevalnih programov z ustreznimi institucijami v tujini (Kosovo, Makedonija, BIH). Toda v letu 2013 in 2014 realno ne moremo priakovati 50.000 kot smo jih

25

planirali, zaradi nezadostnega tevila prijavljenih tudentov. V dogovoru smo e z dvema drugima institucijama in izvajanjem tirih tudijskih programov, kar naj bi prineslo pribl. 150.000 toda realizacije tega tudi ni za priakovati pred letom 2015. Promoviramo svoje programe tudi v tujini in e opaamo poveano zanimanje tujih tudentov, e posebno na 3. stopnji. Toda pozitivni finanni uinki bodo morali biti iznieni zaradi vodenja agresivneje kampanije, ki bo svoje finanne rezultate pokazala ele ez 3 do 5 let. e naprej se bomo aktivno prijavljali na razline mednarodne projekte in v tej smeri spodbujali raziskovalce in pedagoge. Realno pa je priakovati, da bo v 2014 manji priliv sredstev iz tega naslova, saj se projekti iz 7. Okvirnega programa zakljuujejo, razpisi v okviru HORIZONT 2020 pa se bodo zaeli objavljati ele koncem tekoega leta in ob uspeni kandidaturi financirati najprej v drugi polovici 2014. Za uspeneje prijavljanje in spremljanje mednarodnih projektov pa moramo okrepiti tudi podporne slube na teh podrojih, pri emer najveji problem predstavlja odsotnost pasovnega financiranja za visokoolske zavode oz. odsotnost razvojnega stebra pri financiranju visokoolskih zavodov.

E. OSEBE, ODGOVORNE ZA IZVEDBO PROGRAMA Dekan red. prof. dr. Bojko Buar z vodstvom fakultete, Upravni odbor in Senat FDV, predstojniki kateder (reakreditacijska komisija) ter oddelkov.

F. OCENA PREMOSTITVENIH SREDSTEV, KI OMOGOAJO, DA LAHKO LANICA PREMOSTI POSLOVANJE Izrauni in ocene kaejo, da FDV v letu 2013 potrebuje vsaj 316.000 , da ne izkae negativne bilance ob koncu leta. Toda, to je poslovanje, ki upoteva vse varevalne ukrepe sprejete doslej med katerimi so tevilni, ki so pogubni za normalno funkcioniranje ustanove, predvsem pa nevzdrni e na srednji rok. Mislimo predvsem na materialne stroke upravljanja z zgradbo in investicijsko vzdrevanje, nabavo opreme, kjer gre veinoma, vendar ne izkljuno, za osebne raunalnike ter ne nazadnje za sredstva namenjena pedagogom in raziskovalcem za kvalitetno raziskovalno delo, uresnievanje raziskovalnih rezultatov in internacionalizacijo. V ta namen bi potrebovali vsaj e enkrat toliko sredstev, torej skupaj 600.000 . Tudi, e teh sredstev ne bi dobili za leto 2013, ni za priakovati, da jih ne bomo potrebovali v letu 2014, ne samo, e elimo zmanjati padec kvalitete ampak tudi zagotoviti nemoteno delo.

26

ZAKLJUEK Fakulteta za drubene vede se je v finannih teavah znala e v letu 2005, prvenstveno iz eksogenih razlogov. Zaradi zunanjega pritiska, tj. spremembe zakonodaje, je priela z izvajanjem bolonjskega procesa. Res je priela izvajati bolonjsko prenovo kot e na prvih fakultet UL, toda sprememba asovnice ne bi bistveno vplivala na finanne uinke reforme. Takrat je fakulteta e priakovala, da bo drava namenila posebna sredstva za reformo, ki je povzroila nepredvidene stroke. Ob ukinitvi starega tudijskega sistema je bilo potrebno omogoati vsem tudentom dokonanje njihovega tudija e dve leti po ukinitvi starega sistema, zaradi prenove se je izvajanje predmetov selilo v razline letnike, kar je povzroilo vasih poveane izvedbe (bolonjski in stari programi), vasih pa podobremenjenost izvajalcev. Predvsem pa je bolonjska prenova zahtevala e vejo izbirnost v prvem in drugem letniku, kar je pomenilo ve ur in posledino drajo izvedbo programov. V nasprotju s priakovanji, drava za izvedbo reforme ni namenila ve sredstev in fakulteta je morala stroke pokrivati iz drugih prihodkov, veinoma iz izrednega tudija. V duhu bolonje (povezava s prakso, zmanjevanje skupin tudentov itn.) je fakulteta akreditirala 12 univerzitetnih tudijskih programov 1. stopnje in en visokoolski tudijski program. V bistvu to, kar je e vedno imela in upravljala. Toda v skladu z zahtevami prenove je akreditirala kar 29 tudijskih programov na 2. stopnji. Verjela je, da ker so programi akreditirani pri takratnem organu ministrstva za visoko olstvo (Svet za akreditacijo), da bo ministrstvo tudi pripravljeno financirati programe javnega visokega olstva, ki jih je akreditiralo. Izkazalo se je, da je to bila napana ocena. Je pa e takrat ministrstvo razglasilo, da bo financiralo zgolj tiri letnike in ne petega. Drava stroek za peti letnik e v letu 2012 ni priznala. To je bil eden od razlogov, zakaj se je fakulteta odloila za sistem 4 + 1 in ne 3 + 2. Ni pa mogla predvideti, da bo politika nekdanjo univerzitetno (tirilet no) diplomo izenaila z magistrsko diplomo bolonjskega tudija, kar je povzroilo tevilne probleme pri vpisu na 2. in 3. stopnjo tudija. Fakulteta je svoje stroke pokrivala iz izrednega tudija. Toda ob istem asu kot je bila uvedena bolonjska reforma je prilo do upadanja prihodkov od izrednega tudija, veinoma tudi iz eksogenih razlogov. Populacija primerna za izobraevanje se je deloma zmanjevala po naravni poti, deloma so segmenti populacije, ki so potrebovali izobrazbo to izobrazbo tudi e pridob ili, nastala je (nelojalna) konkurenca drugih univerz in predvsem samostojnih visokoolskih zavodov s koncesijami za druboslovje, deloma pa je na upad izrednega tudija vplivala finanna kriza v in po letu 2008. e smo leta 2009 e razpisovali 13 tudijskih programov za izredni tudij, smo jih v letu 2013 razpisali zgolj 3. Dotok sredstev iz izrednega tudija se je praktino ustavil, s stroki, ki jih je fakulteta pokrivala iz izrednega tudija pa so skopnele tudi finanne rezerve fakultete.

27

Vse to bi najhitreje uspeli prebroditi, upotevajo ukrepe racionalizacije, ki smo jih izvajali in upotevajo rahel vsakoletni dvig proraunskih sredstev, ki smo jih prejemali do leta 2011, e se nam sredstva zaradi varevalnih ukrepov vlade v letu 2012 nebi dodatno drastino zmanjala: pribl. za 10 % na pedagokem podroju in pribl. 15 % na raziskovalnem podroju. Trendi so se v letu 2013 nadaljevali, zmanjanje na pedagokem podroju se je povealo nekaj nad 2 %. Na raziskovalnem podroju, kljub zmanjanju nacionalnih proraunskih sredstev za to dejavnost e ne izkazujemo negativnega stanja, kar gre prvenstveno pripisati dvigu prihodka iz sredstev EU in na alost prekarnemu delu tevilnih raziskovalcev. Pridobivanje sredstev iz EU ima svoje meje v kadrovski sestavi fakultete in tudi pri tistih razpisih, ki zahtevajo minimalno soudel ebo lastnih sredstev. Se pa tudi na podroju raziskovanja glede financ kaeta dva nerazveseljiva trenda. Prvi kae na motivacijo prekarnih raziskovalcev, da bi postali 100 % pedagogi s pogodbo za nedoloen as. Drugi pa prihaja iz ARRS, ki noe ve priznavati strokov, ki jih ima fakulteta z opravljanjem raziskovalne dejavnosti in eli stroke reije prevaliti na sredstva, ki jih fakulteta dobi za pedagoko delo. S tem bi seveda fakulteta e poglobila svoje rdee tevilke. Kar pa je potrebno poudariti je, da so raziskovalna sredstva strogo namenska sredstva za izvajanje raziskav in jih ni mo prelivati za druge dejavnosti fakultete. Neopravljene raziskave bi imele za posledico zahtevo po povrailu sredstev, kar bi finanno situacijo fakultete samo poslabalo. V nastali situaciji je fakulteta z razlino intenzivnostjo in razlinim obsegom e izvajala ukrepe racionalizacije in pocenitve svojega delovanja. Na podroju materialnih strokov je svoje odhodke e skrila za pribl. 50 % kar e predstavlja problem za nemoteno delo v bodoe. Ne le, da ni ve posebnih sredstev za potrebe pedagogov in raziskovalcev, ki se morajo udeleevati konferenc in kongresov svojega strokovnega okolja, temve trenutno tudi ni predvidenih sredstev za opremo. Ne govorimo samo o multimedijski uilnici, raunalnikih in drugih uilnicah, temve e o tako samoumevni zadevi kot so raunalniki za zaposlene. Vse varevanje pri materialnih strokih je seveda manj pomembno, e se zavedamo, da ti stroki predstavljajo pribl. 10 % odhodkov fakultete, ostalo so stroki dela. Zato je tudi pri tem fakulteta e izvedla drastine ukrepe. e je fakulteta prvotno akreditirala 29 tudijskih programov na 2. stopnji, jih je ob reakreditaciji akreditirala samo e 22, poleg tega pa je zmanjala izbirnost itn. Tudi izvajanje akreditiranih programov je omejila. e je v letu 2009 razpisala 13 programov 2. stopnje, jih je v letu 2012 le e 11. Ob enem je fakulteta sprejela vse omejitve in racionalizacije, ki so bodisi bile volja zakonodajalca, priporoil UL ali plod lastnega premisleka. Zmanjali smo izplaila strokovnim slubam (pribl. za 1/3), zunanjim sodelavcem, pedagogom in deloma raziskovalcem. Rezi v izplaila so seveda povzroili vsesplono nezadovoljstvo, kar se bo odrazilo na kvantiteti in kvaliteti opravljenega dela. Ve se na fakulteti ni dalo storiti. Lahko bi morda privarevali e pribl. 150.000 EUR, e bi Senat FDV pristal na spremembo Meril, vendar ne bivi, ne sedanji Senat na to nista bila pripravljena. Tako bo fakulteta v letu 2013 izkazala nekaj nad 300.000 EUR minusa.

28

Ker se zdi, da so izrpane monosti varevanja, ostaja edina monost reitve nastale situacije s ponovno reakreditacijo, ki bo upotevala finanne omejitve. Trenutni podatki kaejo, da bi obseg pouevanja morali zmanjati za 1769 ur, kar predstavlja obseg dela za pribl. 10 visokoolskih uiteljev. Seveda ob predpostavki, da bodo prejeta sredstva v letu 2014 enaka tistim v letu 2013. V primeru, da bi glede na leto 2013 v letu 2014 prilo do zmanjanja sredstev za 6 %, na kar kaejo nekateri indici, bi ob reakreditaciji morali zmanjati obseg ur za 3825, kar predstavlja obseg dela za pribl. 21 visokoolskih uiteljev. Brez natannih podatkov in stabilnega financiranja je teko predvideti vse probleme in njihove reitve, e teje pa je doloiti asovnice. Reakreditacija, tudi e jo izvedemo takoj, ne bo mogla dati rezultatov pred letom 2015 oz. 2016. Pri tem bo poseben izziv to, da bo uvedba novih tudijskih programov, e bodo e tako racionalni, na kratki rok poveala odhodke. Negativne posledice krenja ur in/ali programov, se bo v enem delu lahko kompenziralo z upokojevanjem, nadomeanjem zunanjih sodelavcev, kombinacijo z raziskovalnim delom in predvsem prodorom na tuje trge. Poslednje bo e poseben izziv brez ustrezne finanne stimulacije, saj tovrstna prizadevanja, tudi ob finanno ugodnih razmerah, trajajo vsaj tri do pet let.

Vendar tako zastavljena racionalizacija ne predvideva potreb po posodabljanju opreme in investicijskem vzdrevanju, kar bo v prihodnosti e povealo teave. Tako ostri varevalni ukrepi ne bodo vzdrni e v prihodnjem srednjeronem obdobju.

29