Predlog za zagotovljen ivljenjski dohodek

PRVI OSNUTEK - 2013

VSEBINA
Predgovor 3
Predstavitev

Kaj je Z..D.? 6
Sprememba paradigme 6
Strukturne prilagoditve

Nacionalizacija virov in socialne dividende

Preusmeritev vojakih proraunov 8

Obdavitev 8
9

Minimalna plaa

Trajnostno oblikovanje cen 9

Avtomatizacija, preglednost in digitalizacija denarja

10

Usklajevanje poslovanja s trajnostnim razvojem

10

Uinkovito trenje za uinkovite trge:

oglaevanje in odnosi z javnostjo

10

Urad za standarde: zagotavljanje in nadzor kakovosti

11

The Equal Life Foundation

Predgovor
ivimo v svetu, katerega stanje se poslabuje iz dneva v dan. Korupcija, nasilje,
vojne, varevalni ukrepi, dolgovi, steaji, revina, brezdomstvo in suenjstvo so
besede, ki definirajo na svet. Nekateri tega e ne obutijo, vendar je svet taken
za marsikoga in nihe ne more zanikati potrebe po spremembi.
Pri oblikovanju spremembe, ki bo trajna in najbolja za Vse, ne le za nekaj
posameznikov, smo morali upotevati tevilne aktualne probleme. Med drugim
tega, da smo trenutno navidezno loeni od upravljavskih in vladajoih moi
sveta, zaradi lastnih sprejetih definicij in sprejemanja hierarhine ureditve
drubenega sistema. Zato smo v reitvi upotevali tudi to, da si mora vsak izmed
nas povrniti mo za usmerjanje tega sveta v drugano smer, v drugano realnost,
ki bo koristila vsem in ne zgolj nekaterim.
Postalo je precej oitno, da trenutno obstaja le ena toka enakovrednosti, iz
katere lahko izhajamo in na podlagi katere lahko zanemo odpravljati doslej
narejeno kodo. To je toka enakovredne odgovornosti. Gre za dejstvo, na
podlagi katerega si lahko nemudoma delimo breme odloanja z vsemi na planetu.
Je dejstvo, o katerem ne bo treba razpravljati, se zanj boriti ali ga zahtevati,
saj predstavlja izhodie, ki ga lahko vsak izmed nas spozna sam. Posledino
se lahko vsak sam odloi, da se bo ravnal v skladu s tem spoznanjem in sam
zgledno stal in deloval kot reitev problemov.
V skladu z razumevanjem nae skupne soodgovornosti smo zapisali predlog
za spremembo: Ne potrebujemo voditeljev. Potrebujemo kolektivni dogovor
o prenehanju podpiranja trenutnega sveta, v katerem je polno zlorab ivljenja,
revine in trpljenja. Nihe ni postal bolji ali pametneji zaradi doivetih grozot
3

in zlorab. Zato moramo spremeniti vsebino lekcij, ki se jih skuamo nauiti in

odpraviti trpljenje vseh tako, da z lastnim zgledom spremenimo svet v taknega,
v katerem je ivljenje najveja vrednota in v katerem denarju povrnemo
podrejeno vlogo, kakrno bi moral imeti e od nekdaj: vlogo podpiranja ivljenja.
Ta predlog je osnutek, ki sledi naemu dogovoru za prevzemanje soodgovornosti
za na svet. Z naim lastnim praktinim prevzemanjem te soodgovornosti bomo
mnoili tevilo razpololjivih rok, ki bodo pripravljene zapolniti vrzeli pri pisanju
nove strukture sveta, novega narta, v katerem se bomo zavezali, da bomo
storili vse, kar je v nai moi, da spremenimo trenutno stanje in prepreimo vse
zlorabe ivljenja.
Do zdaj e ni bilo narta, ki bi upoteval potrebne pogoje za harmonino
ivljenje na tem planetu. Zato vse ljudi z vizijo vabimo, da se pridruite in
sodelujete pri gibanju za spremembo, ki se prine z nao samoodgovornostjo
za vse, kar obstaja. Ko sprejmemo svet in lovetvo kot svojo druino, bomo
naredili spremembo, ki se bo odraala v sprejemanju namesto v izkljuevanju in
v odgovornem soustvarjanju, namesto zgolj v podajanju zahtev. Sprememba se
bo odraala v nai soodgovornosti, namesto v obtoevanju tistih na oblasti, da
ne storijo sprememb, za katere vemo, da bi bile najbolje za vse.
Zanamcem lahko pustimo bolji svet in v tem osnutku predlagamo, kako se tega
lotiti. Svet se lahko spreminja soasno z nao spremembo. Vsak izmed nas ima
mo, da stoji za spremembami in da stoji kot sprememba.

PREDSTAVITEV
Zagotovljen ivljenjski dohodek (Z..D.) je predlog, ki obravnava trenutno
pere in neodloljiv problem hude neenakovrednosti v svetu. Trenutno izvajani
gospodarski in politini ukrepi za spodbujanje blaginje zapostavljenih morda do
neke mere res podpirajo gospodarsko rast, vendar plodovi te rasti e niso dosegli
tistih, ki jih najbolj potrebujejo.
Zagotovljen ivljenjski dohodek bo pomagal tistim posameznikom drube, ki so
se znali v zapostavljenem in socialno ogroenem poloaju, zaradi neuinkovite
in neustrezne strukture sistema. Zagotovljen ivljenjski dohodek bo zagotovil
enakovredne prilonosti za vse. Deloval bo kot medij, s katerim bodo narodi
lahko odpravili najbolj negativne uinke kapitalizma, hkrati pa ohranili
njegove tevilne edinstvene prednosti. Zagotovljen ivljenjski dohodek bo tako
pripomogel k uravnoveanju gospodarske rasti s trajnostjo in zagotavljal ter
varoval temeljne lovekove pravice za vse.

KAJ JE ZD?
Zagotovljen ivljenjski dohodek zagotavlja dejanski ''vir za preivetje'' vsakemu
upravienemu dravljanu. Je dohodek, ki zagotavlja razumno raven finanne
varnosti in vsakomur omogoa dostojno ivljenje. V nasprotju s predlogom za
Univerzalni temeljni dohodek, Zagotovljen ivljenjski dohodek ni brezpogojen,
temve je dodeljen na podlagi ugotovljenega premoenjskega stanja. Zagotovljen
ivljenjski dohodek predstavlja mreo socialne varnosti, ki je na voljo vsem, ki
jo potrebujejo. Ta princip ponazarja naa nacionalna priakovanja od vlade in je
v skladu z veino listin o dravljanskih pravicah, kjer drava zagotavlja blaginjo
svojim dravljanom, kadar si je ti niso sposobni zagotoviti sami.

SPREMEMBA PARADIGME
Izvedba Zagotovljenega ivljenjskega dohodka zahteva soasno spremembo
paradigme. Moramo si priznati, da sta na trenutni sistem in pristop do
upravljanja z dobrinami ter zagotavljanja lovekovih pravic zelo neuinkovita.
Drubeno spoznanje te neuinkovitosti sistema nas poziva, da temeljito
raziemo na sistem vrednot in izkljuimo zamisli, ki nam ne sluijo ve. S tem,
ko se oklepamo pristopov iz preteklosti le zato, ker smo jih vajeni, poustvarjamo
pretekle napake. Prav te napake, ki jih hoemo izkoreniniti. Edini nain za
premik naprej, ki bo prinesel dejansko izboljanje drube, je ta, da spremenimo
svoj pristop reevanja problemov. Da bi to lahko storili, moramo postati odprti
za spremembe, za inovacije in ustvarjalnost. Dovoliti si moramo razmiljati zunaj
okvirjev. Z Einsteinovimi besedami: ''Problemov ne moremo reiti z enakim
nainom razmiljanja, s katerim smo jih ustvarili.

STRUKTURNE PRILAGODITVE
Za financiranje sistema Zagotovljenega ivljenjskega dohodka so potrebne
spremembe trenutne drubenogospodarske in politine strukture. Financiranje
Zagotovljenega ivljenjskega dohodka neposredno preko vlade, z denarjem iz
prorauna ali z ustvarjanjem javnega dolga, ni praktina monost. Vlada sama
po sebi ni sposobna upravljati z dohodkovnimi transferji na ravni, ki je potrebna
za dostojno ivljenje vseh prejemnikov ivljenjskega dohodka. Potrebne so
prilagoditve in popravki, s katerimi bomo omogoili ustrezen ivljenjski
dohodek, ki bo dejansko zagotovljen.

NACIONALIZACIJA VIROV IN SOCIALNE

DIVIDENDE
Eden izmed nainov financiranja Zagotovljenega ivljenjskega dohodka je
nacionalizacija virov znotraj posamezne drave. Viri vsake drave se v korist
javne blaginje ponovno prerazporedijo z nacionalizacijo podjetij, ki izkoriajo
nacionalne vire v proizvodnih procesih. Dravljani bi s tem postali dejanski
delniarji teh podjetij. Ustvarjen gospodarski dobiek teh javnih podjetij bi nato
delno (ali po potrebi v celoti) financiral Zagotovljen ivljenjski dohodek.
Poleg oitne finanne funkcije bi nacionalizacija dobrin in povezanih podjetij
zagotovila tudi prilonost upravljanja z viri drave s strani njenih prebivalcev.
Dejansko gre za irjenje neposredne demokracije.

PREUSMERITEV VOJAKIH PRORAUNOV

Drugi velik in primeren vir sredstev za financiranje ivljenjskega dohodka je
preusmeritev denarja iz vojakih proraunov. Medtem, ko je resninost podajanih
utemeljitev za vojno vpraljiva, opustoenje vojne vsekakor ni. Dejstva, da
vojne niso zaelene in jih je treba izkoreniniti, ni treba dodatno razlagati in
argumentirati.
Vse demokratine vlade so dolne predvsem najprej poskrbeti za lastne dravljane.
Poraba velikanskih koliin javnih sredstev za financiranje vojakih akcij pod
pretvezo humanitarnosti nima nobenega zdravorazumskega pomena, zlasti v
asih, ko doma naraajo teave, kot so brezposelnost, revina ter neustreznost
izobraevalnih programov in zdravstvenih sistemov.

OBDAVITEV
V okviru Zagotovljenega ivljenjskega dohodka bodo metode neposredne
ali osebne obdavitve odpravljene. Vzpostavljene bodo le metode posredne
obdavitve, med drugim v obliki DDV, prometnega davka in uvoznih dajatev.
Potrebe po obsenih obdavitvah ne bo ve, saj bo vloga vlade in funkcij, ki jih
bo izvajala in financirala, minimalna.
Znesek davka za vsakega posameznika bo neposredno povezan z njegovim
delovanjem in sodelovanjem v okviru doloenega sistema ali drubenega
segmenta (npr. cestninjenje).
Upotevati moramo, da se tukaj predlagane monosti financiranja, specifine
kombinacije in raziritve, prilagajajo za vsako dravo glede na trenutne specifine
gospodarske in kulturne razmere v dravi. Ocenitve posameznih drav lahko
doloijo, v katerih podrojih gospodarstva se lahko neprimerno razporejena
sredstva preusmerijo v zagotavljanje ivljenjskega dohodka.

MINIMALNA PLAA
Pogost ugovor na ivljenjski dohodek je, da bi odvraal ljudi od iskanja
zaposlitve, kar naj bi vodilo do pomanjkanja ponudbe delovne sile za slube,
ki niso priljubljene. Za ustvarjanje spodbude bi vsi zaposleni prejemali vsaj
minimalno plao v viini dvakratnika ivljenjskega dohodka. Vsi, ki so sposobni
prevzeti kakrnokoli obliko zaposlitve, bi s tem imeli neposreden interes, da to
tudi storijo. ivljenjski dohodek bo pokril samo osnovne in neposredne potrebe
posameznika za dostojno bivalie, hrano, zdravstveno varstvo, izobraevanje in
dostop do nujnih javnih storitev (npr. prevoz), vendar pa mu ta ne bo omogoal
ivljenjskega sloga z ''dodatki'' in ''razkojem''.

TRAJNOSTNO OBLIKOVANJE CEN

Da bodo podjetja lahko zagotovila minimalno plao v znesku dvakratnega
ivljenjskega dohodka, je treba na novo opredeliti cene. Cene morajo odraati
vloek kapitala in vkljuevati stroke lovekega kapitala v procesu proizvodnje
blaga in storitev.
Ta nova doloba izdatkov vzpostavlja odnos med dobavitelji in potroniki na
podlagi medsebojne podpore, saj obe skupini vrednoti enakovredno. Cena
blaga ali opravljenih storitev odraa delovno silo, ki je bila potrebna v procesu
ustvarjanja, in jo plaa potronik, ki s tem prispeva k blagostanju delavca. Delavec
je prispeval svoj as in trud pri ustvarjanju izdelka ali storitve, ki jo potronik
kupi. Funkcija cen tako zagotavlja, da so v osnovi vsi udeleenci v procesu
ustvarjanja blaga ali storitev sposobni v prvi vrsti vzdrevati sebe, ele nato pa se
lahko oblikovanje cen uporablja kot sredstvo za konkurennost.

AVTOMATIZACIJA, PREGLEDNOST IN
DIGITALIZACIJA DENARJA
Uinkovita in praktina vzpostavitev gospodarskega sistema, ki temelji na
osnovi Zagotovljenega ivljenjskega dohodka, zahteva postopke, ki vkljuujejo
drubene storitve in proizvodnjo, kakor tudi splono logistiko. V ta namen bosta
digitalizacija in avtomatizacija postali obvezni, saj omogoata tekoe delovanje
sistema in hkrati zmanjujeta napake ter loveko poseganje v obliki nezgod
in namernih zlorab. Na voljo so tevilne tehnoloke monosti za oblikovanje
integriranega in notranje povezanega administrativnega omreja, namenjenega
zagotavljanju varnosti in blaginje vsakega dravljana. tevilne drave so e uvedle
elektronske osebne izkaznice. Povezovanje identifikacijskih in bannih kartic
tako ne predstavlja velikega preskoka. Povezanost osebne izkaznice in banne
kartice bo omogoala dostop do vseh potrebnih podatkov in finannih ocen, na
podlagi katerih se bo zagotovilo, da vsi, ki so potrebni finanne varnosti, to tudi
prejmejo v obliki Zagotovljenega ivljenjskega dohodka.
Avtomatizacija bo prav tako zagotovila preglednost in spremljanje predpisov,
kot je minimalna plaa, da se zagotovi, da nihe ne bo poskual zaobiti sistema
na osebni, korporativni ali vladni ravni.
Poveana avtomatizacija denarnega poslovanja bo ustvarila vejo preglednost
podatkov. Tako bo zamenjava gotovinskega denarja z digitalnim zmanjala
monosti za nezakonite finanne transakcije med posamezniki in organizacijami.

USKLAJEVANJE POSLOVANJA S TRAJNOSTNIM

RAZVOJEM
UINKOVITO TRENJE ZA UINKOVITE
OGLAEVANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTJO

TRGE:

Da bi spodbudili razvoj stabilnega in uinkovitega gospodarstva, v katerem bo

oskrba zadovoljevala dejanske potrebe ljudi, so potrebne spremembe v nainu
vodenja trgov in vplivanja nanje. Govorimo o dejanskih potrebah ljudi, saj
bodo vsi ljudje lahko dejansko izrazili in zadovoljili svoje eksistenne potrebe
znotraj gospodarstva s pomojo Zagotovljenega ivljenjskega dohodka. Ob tem
10

preprostem premiku in poveanju kupne moi bomo sooeni z novimi krivuljami

povpraevanja, ki bodo resnino pokazale, kaj je potrebno v drubi, da bo trg
lahko zadostil zahtevam in eljam kupcev.
Potrebne bodo spremembe v nainu oglaevanja in vodenja odnosov z javnostjo
za uresniitev ekonomske maksime, ki veli, da moramo biti potroniki dobro
obveeni, da lahko racionalno izbiramo med produkti in storitvami. Oddelki za
odnose z javnostjo in oglaevalska industrija so se primarno usmerili na zavajanje
potronikov k nakupu z vzbujanjem lovekih ustev, namesto da bi kupce
privabljale s podajanjem racionalnih argumentov. Tako je kupec zmanipuliran,
da do izdelka ali storitve razvije ustveno odvisnost, kjer posledino nakupuje
na podlagi svoje iracionalne ustvene navezanosti, namesto na podlagi realne
potrebe. To povzroa neracionalno vedenje potronikov in posledino moti
uinkovito upravljanje virov, ker se ustvarjajo in zadovoljujejo nerealne potrebe,
ki ne bi obstajale, e jih ne bi vzdrevale taktine psiholoke manipulacije, ki se
uporabljajo v oglaevalski industriji pri odnosih z javnostjo.
Takne strategije trenja in oglaevanja so nas pripeljale do obsenega tratenja
omejenih virov v imenu dobika. Zaradi oitne neuinkovitosti omenjenih
strategij trenja moramo oglaevanje in vodenje odnosov z javnostjo usmeriti
v izobraevanje potronika in prebivalstva tako, da oglaevanje temelji na
dejstvih, kjer se za vsak produkt ali storitev navaja in predstavlja za potronika
relevantne informacije. Tako se zgodi premik v potronikih, da se ti ne bodo
ve odloali na podlagi ustvenega zapeljevanja, ampak na podlagi racionalne
obravnave. To bo vodilo v mehanizem povpraevanja in ponudbe, ki bo temeljil
na resninih potrebah in zagotavljal kakovostne storitve in vzdrljive izdelke, ki
bodo podpirali trajnostni razvoj.

URAD ZA STANDARDE: ZAGOTAVLJANJE IN NADZOR

KAKOVOSTI
V okviru Zagotovljenega ivljenjskega dohodka bosta politika in oblikovanje
drubenih predpisov pogojeni z naeli trajnosti in vzdrljivosti. Le z ravnanjem
po teh naelih lahko kot druba potenciramo nao sposobnost zagotavljanja
bivalnega okolja najvije kakovosti za vse. Okolje, ki bo podpiralo in ohranjalo
11

nao sedanjost in nao prihodnost.

V praksi to pomeni obdelavo surovin in proizvodnjo blaga in storitev na podlagi
dobro opredeljenih postopkov, ki izpolnjujejo vsa merila in kriterije, ki potroniku
zagotavljajo kakovostne in trajnostne produkte.
Preden bodo izdelki ali storitve sproeni na trg, bosta posamezen izdelek
ali storitev pregledana in preizkuena pod strogimi merili s strani Urada za
standarde. Ta bo ocenil, ali sta bila izdelek in storitev zasnovana, oblikovana
in preizkuena do svojih meja, da se tako zagotovita visoka kakovost materiala
in primerno delovanje. Ko bo izdelek potrjen in odobren, se bo z rednim
spremljanjem in pregledovanjem le tega zagotavljala in ohranjala njegova
kakovost.
Koncept ugotavljanja kakovosti bo celovit. To pomeni, da bo kakovost
zagotovljena v vseh vidikih proizvodnega procesa, kot tudi v zakljunih fazah
dobave proizvoda in uporabe s strani potronikov.
Kakovost bo ovrednotena na podlagi kakovosti uporabljenih virov in materialov,
varnosti proizvodnega procesa, zmanjevanja vplivov na okolje, trajnosti izdelka
in nenazadnje tudi na podlagi preglednosti in tonosti informacij na oznakah, v
navodilih in v oglaevanju.

12