#POMLAD 2014

www.citymagazine.si

UNIKKO MARIMEKKO OBLIKOVALEC IZLOB ION ANDER BELOKI SODOBNE POITNIKE REZIDENCE
MOAI, Studio Koossino // Arhitekt: Seung Min Koo // Fotograja: Jae Seong Lee // www.koossino.com

IKONA HELSINKI

DIZAJN BARCELONA LONDON

BARCELONA BERLIN HELSINKI IASI LJUBLJANA LONDON MADRID SINGAPUR TOKIO

V OBJEKTIVU ARHITEKTURA

BETAHAUS MARIAJO ILUSTRAJO

ILUSTRACIJA MADRID

STIIE BERLIN

&

Novost !

Neverjetna mo. Za prave kuharske mojstre.

Novi premium MaxoMixx je ve kot palini mealnik, saj s tevilnimi nastavki obvladuje vse procese v vai kuhinji.

Novi palini mealnik Bosch MaxoMixx - zadetek v polno za

profesionalne rezultate pri kuhi. MaxoMixx ni samo palini mealnik, temve pravi kuhinjski aparat, ki obvladuje vse procese v vai kuhinji. Zmogljiv in robusten, s iroko paleto pribora za e izboljano vsestransko uporabo. Preverite ponudbo pri vaem trgovcu bele tehnike ali na www.bosch-home.si.

03
Marimekko Corporation

CITY LIMITED IN CITY GOURMET, POSEBNA IZDAJA REVIJE CITY MAGAZINE / NASLOVNICA: MOAI, STUDIO KOOSSINO / DATUM IZIDA: POMLAD 2014 / NAKLADA: 20.000 IZVODOV / DIREKTORICA: JANJA PRIJATELJ / ODGOVORNA UREDNICA: HELENA PETERLIN / OGLASNO TRENJE: JANA GLUMAC - 040 414 128, NADA JANA - 040 414 129, BIBIJANA MEDVED 040 474 006 / LEKTURA: MARJETA KLEVE / OBLIKOVANJE: IGA PREDAN, DALIBOR ARULA, BIRO STARA LJUBLJANA D. O. O. / DISTRIBUCIJA: ALEKSANDAR MARKOVI (01) 60 05 571 / IZDAJATELJ: MESTNE REVIJE D. O. O., MARTINSKA CESTA 106, LJUBLJANA / TISK: SET D. O. O., VEVKA CESTA 52, LJUBLJANA

Notranjost metroja v Taipeiju ob 50-letnici vzorca Unikko, Marimekko.

UVODNIK
HELENA PETERLIN
ODGOVORNA UREDNICA

"Ne pustite, da bi pozabili, da neko obstajalo je mesto, bleee za en kratek as, bilo je znano pod imenom Camelot." Gre za znameniti stavek iz istoimenskega muzikla Alana Jaya Lernerja in Fredericka Loeweja, ki je nastal po knjini predlogi T. H. Whita. Kje stoji znameniti grad s slovito okroglo mizo kralja Arthurja in njegovih vitezov, kjer so se pletle zgodbe o asti, izdaji in strasteh, ostaja e vedno skrivnost, le-teh pa je polna naa glava, kjer bivajo domiljija in sanje, v katerih skoraj vedno obstaja en kraj, po katerem hrepenimo. Nae hrepenenje po raziskovanju in potovanju po resninih, nam blizu ali bolj oddaljenih krajih, pa je lahko neizmerno, zato smo se tudi tokrat odpravili odkrivat mesta, ki nosijo zgodbe oblikovalcev, snovalcev, umetnikov, arhitektov, posnemovalcev, restavratorjev, dizajnerjev, ilustratorjev in kulinarinih mojstrov. Sprva se bomo ustavili na rojstnodnevni zabavi v Helsinkih, kjer pol stoletja praznuje Marimekkov najprepoznavneji vzorec Unikko. Le-ta pa ni kakrenkoli sinonim za led in sneg, kot so po navadi lastnosti skandinavskih drav, temve ga zaznamujejo brhtei cvetovi, veliki in pisanih barv. Ko se zdruita panski uresnievalec lastnih sanj in deevni London, nastane konceptualni enobarvni podpis na urejenih izlobah. Dolgoasno? Nikakor. Nael je svoj skriti kraj, kjer lahko oblikuje. asi "medlih" vikendov so tudi mimo, sodobne poitnike rezidence nam bodo uprizorile svetovno arhitekturno predstavo, medtem pa bomo v Berlinu delili svoj delovni prostor in se medsebojno povezovali ter ustvarjali kreativne ideje. Del koncepta odprtega procesa co-working platforme pa je bila tudi ilustratorka iz Madrida, ki si raje mae roke z barvo kot pa tapka po tablinem raunalniku. Nekje za devetimi gorami, v deeli Drakule, pa prebiva fotomehanik in restavrator, ki ustvarja manifestacije sanj, ki so del igre noi. Sanjska pa je tudi "pizza napoletana", preprosta in puristina, hrana reveev in haute cuisine v enem. Za vsak ep, spontana, okusna je tudi ulina hrana azijskih mest, kjer bomo podrobneje raziskali kulinarini paradi Singapurja, v Tokiju pa poiskali hrano, ki dostavlja sporoila emocij in strasti. e smo nae popotovanje zaeli s krajem na mrzlem severu, se bomo za konec ustavili doma, v svetu ganic in sira trnia iz Kamnikih planin, ki je bil neko simbol ljubezni in zvestobe. Zdaj pa br obrnite stran, da iz veste, kakne sanje uresniujejo mali ljudje velikega sveta.

VSEBINA

HELSINKI-05 BARCELONA LONDON-08 ARHITEKTURA-10 BERLIN-16 MADRID-18 IASI-20 ULINI STIL-24 PIZZE-26 SINGAPUR-30 TOKIO-37 GANICE-40 SIR TRNI-42

BESEDILO: VANJA HOEVAR FOTOGRAFIJE: MARIMEKKO CORPORATION

HELSINKI

05

M
INFO

HELSINKI UNIKKO, MARIMEKKO

arimekko, v dobesednem pomenu "Marijina obleka", je nastal leta 1951 v Helsinkih po zamisli Armi Ratia, vizionarske oblikovalke tekstila. Ker jima je z moem Viljo zaradi propadlega projekta ostalo veliko potronikega blaga, je Armi zaposlila svoje prijatelje umetnike, da so tekstil popestrili z grafinimi vzorci. Iz tega so kasneje oblikovali preproste obleke, da bi nazorno pokazali, kako praktino uporabiti potiskane tekstilije. Pozitivna reakcija javnosti je bila hipna, prav tako tista s strani modne industrije. Sledila je prilonost predstavitve na trienalu v Milanu leta 1957, kjer so se predstavili z modno revijo v veleblagovnici Rinascente, katere manager je bil takrat Giorgio Armani. Oblikovalska senzacija, ki je izstopala po velikih tekstilnih vzorcih in nenavadno krojenih oblailih, je kmalu presegla meje Finske in dosegla priljubljenost po Evropi. Sodelovanje z mladimi, naprednimi oblikovalkami je tlakovalo pot blagovni znamki, ki je ponujala nov ivljenski stil, poleg konfekcije pa so svoje nekonvencionalne, razgibane vzorce aplicirali na opremo za dom ter hini tekstil. Marimekko se je v poznih estdesetih letih redno pojavljal ne le v modnih revijah, temve tudi v revijah o bivanju, k sploni prepoznavnosti slavnega finskega videza pa so prispevale tudi tevilne naslovnice tujih revij. e so evropski trg hitro preplavile elje po videzu Marimekko, gre zahvala za preboj na ameriko trie prijateljstvu med Armi Ratia ter amerikim arhitektom in trgovcem Benjaminom C. Thompsonom, osebi izza trgovin Design Research stores. Ta je v Ameriko pripeljal konfekcijo Marimekko, ki je dokonno zaslovela, ko se je Jacqueline Kennedy tekom predsednike kampanje leta 1960 vekrat pojavila v razlinih Marimekkovih oblailih. Njihovi vzorci in dizajn so mono vplivali na okus v 20. stoletju, mnogi njihovi zgodnji produkti pa ostajajo v proizvodnji e danes. enska vnema Vizionarska, zagnana Armi Ratia je okoli sebe zbrala drubo kreativnih, zagnanih ensk, s katerimi je tlakovala pot prepoznavnemu oblikovalskemu stilu Marimekko. Predvsem omenimo dve oblikovalki, ki sta odigrali kljuno vlogo na zaetku poti: Vuokko Nurmesniemi, ki je razvila e danes aktualen vzorec z navpinimi rtami, Piccolo, ter Maija Isola, ki se je podpisala pod enega najprepoznavnejih Marimekkovih vzorcev vseh asov, Unikko.

Letos praznuje veliki jubilej, 50 let, Marimekkov najprepoznavneji vzorec, Unikko, kateremu v ast bodo organizirali slavja skozi celo leto. Istoasno pa je astitljiva obletnica as za poklon podjetniki in vizionarski Armi Ratia, ustanoviteljici Marimekka, ki je iz tekstilnega tiskarskega podjetja napravila svetovno prepoznavno blagovno znamko, ki slovi e danes.
Unikko Maija Isola, po izobrazbi slikarka, je po tudiju slikarstva na Central School of Industrial Arts v Helsinkih hitro postala glavna oblikovalka za Marimekko. Kljub eljam Armi Ratia, da Marimekko v svojih kolekcijah ne bo uporabljal cvetlinih vzorcev, je prisluhnila svojim kreativnim oblikam ter tako ustvarila serijo ve kot 100 vzorcev. Med njimi je bil tudi izjemno grafien, vpadljiv, roza, rdee-rn cvetlini vzorec na beli podlagi, vzorec Unikko. Vpijo grafini potisk v velikem razmerju je nastal leta 1964, malo pred gibanjem flower power v 70. letih prejnjega stoletja. Kljub temu da je redno upodabljala motive iz narave, pa je bil to prvi vzorec, pri katerem se je poigravala in raziskovala pop art. Ker so cvetovi enormno poveani, je podoba iz ilustracije prerasla v grafino podobo, ki je zaznamovala oblikovanje v 70. letih prejnjega stoletja. Brhtei cvetovi prekrivajo oblaila, posteljni tekstil, kuhinjski tekstil, modne dodatke, zavese, skodelice, servirne kronike, pladnje ... vsi vzorci Marimekko so oviti v kulten vzorec, ki e danes, po 50 letih, slovi kot najbolj prepoznaven simbol Marimekka, ki skozi leta ni izgubljal na svoji priljubljenosti. Vsako leto ga osveijo z novimi barvnimi valovi, s imer nadaljujejo zapuino Isolinega briljantnega dizajna.

POTREBNO JE IMETI SANJE. IN POTREBNO JE IZSTOPATI.

Letonje leto je za Marimekko leto praznovanja, saj njihov najslavneji vzorec praznuje 50 let. V ta namen so oblikovali posebno, e bolj pisano kolekcijo konfekcije ter dodatkov za dom v stilu Unikka. Skozi celo leto se bodo vrstila slavja, ki bodo obeleila zavidljivo obletnico. Ve na marimekko.com.

06

HELSINKI
Kulten vzorec e danes, po 50 letih, slovi kot najbolj prepoznaven simbol Marimekka. Brthei cvetovi prekrivajo oblaila, modne dodatke in dodatke za dom.

Utrinek iz modne revije v Kbenhavnu, kjer so predstavili modno kolekcijo za poletje 2014.

Kolekcija dodatkov za dom, poletje 2014.

Juliana Harkki

S.OLIVER KATALOG

08

BARCELONA, LONDON

BESEDILO: VANJA HOEVAR

Ena izmed mnogih izlob za Loreak Mendian, ki jih je ustvaril v zadnjih desetih letih.

BARCELONA, LONDON KO IZLOBE DOBIJO NOV POMEN

V svoje postavitve vnaa mono skulpturalno dimenzijo.

Ion Ander Beloki je v Londonu ivei panski oblikovalec, ki je nael poklicno uresniitev sanj v oblikovanju izlob. Te nosijo njegov nezgreljiv konceptualni podpis, katerega najpogosteje podkrepi le z eno uporabljeno barvo. V Londonu vodi svoj studio za urejanje izlob Ja! Studio.

09

I N T E RVJU

ION ANDER BELOKI OBLIKOVALEC

Ion Ander Berloki pri delu.

IZLOB, JA! STUDIO

Rojeni ste v paniji, ivite v Londonu. Se nameravate tu ustaliti ali je London le postojanka pred naslednjo destinacijo? London se mi e vedno zdi mesto, ki te ohranja budnega, povezanega ter te konstantno stimulira. Tako je zaenkrat moj namen ostati tukaj, istoasno pa potovati med britansko prestolnico in panijo. To stalno delo in ivljenje na razlinih koncih mi daje monost videnja razlinih zanimivih rei in sreevanja razlinih ljudi. To bogati moje delo ter nanj tudi direktno vpliva. Zadnjih deset let oblikujete vsak mesec izlobo za pansko znamko Loreak Mendian. Katera je vaa najljuba? Ena mojih ljubih je "Logo". Vae izlobe so zelo iziene in konceptualne. Da se utiti vae zaledje iz grafinega oblikovanja ter kiparstva. Se kdaj distancirate od tega pristopa? Nikdar. Zakaj so vae izlobe bolj kot ne monokromatske? Ker tako poudarjajo kompozicijo in idejo za kreacijo. Najljuba barva? Mornarsko modra. Kaj je teje: oblikovati izlobo z malo denarja ali brez finannih omejitev? V obeh primerih je teko, oziroma ne lahko! Visok proraun olaja stvari v smislu zagotavljanja dobrih materialov, tehnologije, e je potrebno, katere si ne bi mogli privoiti z omejenim budetom. Vseeno pa gre predvsem za kreativnost, ki pa ni povezana z denarjem, gre bolj za dobre ideje in za nain, kako jih realizira, ne glede na denarne zmonosti. Kaj je za vas dobra izloba? Izloba, ki pritegne pozornost mimoidoih ter je stalno, vsak mesec, v fazi izboljav. Za koga bi si med drugim e eleli delati? Ne bi se branil sodelovanja s Herms Group. Imajo izlobe v svetovnih modnih prestolnicah, v Londonu, Parizu, NYC, Tokiu, Milanu, razlien karakter? Seveda. Vsaka prestolnica ima svojo arhitekturo in karakter, in to vse vpliva na nain,

kako so izlobe oblikovane (izpustimo "superbrande"). New York deluje kot svetovna razstava, v Tokiu si elijo biti vsi prisotni, London pa se ibi pod prekomernimi pravili. Kakno vlogo igrata pri vaem delu svetloba in barva? Svetloba je najpomembneji aspekt ureditve izlobe. Z dobro uporabo osvetlitve lahko poudari barve, teksturo in ustvari drugane dialoge in atmosfere. Uporabljene barve se obiajno navezujejo na izdelek, vasih poseem po barvitih instalacijah, da poudarim barve pomladno/poletne sezone. Z njimi elim ujeti razpoloenje in barve sezone ter razvedriti ljudi po depresivni zimi. Koliko je bilo najve asa, ki ste ga porabili za ureditev izlobe? Za mojo tretjo izlobo za Loreak Mendian sem porabil petnajst ur v kosu, pri tem sem na stotine elastik napenjal od okna do drugega konca izlobe. Bilo je isto noro, ampak istoasno zadovoljujoe in na koncu je bilo vredno. Je pri oblikovanju izlob prostor za humor? Vsekakor! Humor je univerzalni jezik. Je dober nain za komunikacijo z mimoidoimi, od katerih dobi dobro povratno informacijo. Je namen dobre izlobe provokacija ali kaj drugega? Dobra izloba naj bi predvsem presenetila obinstvo, bila opaena. Gre za kreiranje dialoga med trgovino in potronikom, mesec za mesecem.

Njegove izlobe so izjemno grafino mone, kar ni presenetljivo, saj je po izobrazbi grafini oblikovalec.

10

SODOBNE POITNIKE REZIDENCE

BESEDILO: VANJA HOEVAR

asi dolgoasnih, medlih vikendov so mimo. Samozavestne, vrhunske arhitekturne predstave, katerim je skupen jezik asimetrije, ostrih, drznih linij, velikih oken, svetle notranjosti, uglaenosti z okoljem, uporabe naravnih materialov ter sproene igrivosti, so nas prevzele. Poglejmo nekaj izjemnih objektov, v katerih se ne bi branili preiveti oddiha.

SODOBNE POITNIKE REZIDENCE

11

Charles Hosea

RUMENI MOAI (SEUL, JUNA KOREJA)

HIA SHINGLE (KENT, ANGLIJA)

Hia Shingle lei v poetini pokrajini v Angliji, na obali Dungeness v pokrajini Kent, blizu Romney Marsha. Dungeness velja za eno najvejih najdi proda v Evropi, poleg tega je zaiteno naravno obmoje, izjemno bogato in slikovito s floro in favno. Obala je posuta z ribikimi barakami, ki si jih poveini lastijo umetniki. Mlad kotski biro NORD (Northern Office for Research and Design) je v arhitekturnem izrazu odgovoril na naravno okolje, v katerem stoji objekt. Dva preprosta temna bloka, katerima dela drubo kontrasten bel, manji objekt, sprejmeta do 8 oseb, ki so jim na voljo jedilnica in kuhinja, razkona kopalnica ter dnevni in spalni prostor. e je zunanjost temna, je notranjost odeta v belo. Interier je topel, organski, svetel, kot kontrast zunanji rnini. Vsak detajl na hii je premiljeno izbran, da je uglaena v celoto. Objekt, ki je na voljo za najem, je bil leta 2011 nagrajen z nagrado RIBA (The Royal Institute of British Architects). nordarchitecture.com
LOKACIJA

Pokrajina malo izven Seula razkriva pogled na majhno naselje ivo rumenih hi. Tega so postavili za nastanitev gostov, namenjenih v blinji botanini park Morning Calm. Korejski arhitekturni studio Koossino, ki so mu zaupali arhitekturno zasnovo, je nael navdih v skrivnostnih kipih, Moaih, zaradi katerih je Velikononi otok na seznamu UNESCOve zavarovane svetovne dediine. est poitnikih rezidenc je lociranih na griu v pokrajini Gapyeong in so, tako kot znameniti kipi, enake oblike ter postavljene ena ob drugi. Rumeni dragulji v zeleni pokrajini izstopajo, ne samo zaradi asimetrinih oblik in ivih barv, temve tudi zaradi velikih steklenih povrin, ki odkrivajo pogled v njihovo drobovje. Tam se rumena barva ponovno pojavi na vratih, stopniu ter na pohitvu. Tako izstopa od beline in sive barve sten in zunanjosti hie. Vsaka hia ima v pritliju kuhinjo, ki vodi v majhen atrij in bazen, medtem ko so spalni del in kopalnice v zgornjem nivoju. www.koossino.com
INFO

Velikononi otok je polinezijski otok v jugovzhodnem Tihem oceanu in pripada ilu. Je eden najbolj izoliranih otokov na svetu, saj je najbliji otok od njega oddaljen kar 2.075 km.

Rt Dungeness v Kentu je eno najvejih najdi proda na svetu, zato je lokacija mono narekovala znaaj hie in njeno arhitekturno govorico. Za arhitekturni biro, NORD, je bilo kljunega pomena, da objekt odzvanja svojo lego in je uglaen z okolico.

Charles Hosea

12

SODOBNE POITNIKE REZIDENCE

KLEINOVA STEKLENICA (MORNINGTON, AVSTRALIJA)

LESEN DIZAJNERSKI HOTEL VVISA (VALKOSAARI, FINSKA)

Hotel, ki ni tipien hotel, ampak je hotel. In ni namenjen nastanitvi "mase" ljudi. Lei pa na sanjski lokaciji. Ob obali, ob morju. Na majhnem otoku Valkosaari v Helsinkih na Finskem. Gre za prototip, eksperiment poitnike hie, ki nosi podpis arhitektke Piete-Linde Auttila. Lesen dizajnerski hotel VVISA je nastal za 24. delavnico raziskovanja oblikovanja lesa, ki ga je organiziralo finsko podjetje za predelavo lesa UPM Kymmene z namenom, da bi prikazali veplastnost in razpon monosti, ki jih nudi ta naravni material. Hotel, ki, protislovno, ni bil zasnovan kot klasien hotel, je sestavljen iz dveh glavnih, lesenih delov, kubusov, ki ju povezuje impresivna arhitektura, dolge lesene ukrivljene panele, ki vnaajo v trdoto kubusov mehkobo, organskost, gibe in vonj vetra. Finski bor, smreka in breza so glavni akterji tako v eksterierju kot interierju tega edinstvenega poitnikega objekta. Glavna dela ustvarjata notranji patio, ki je zaiten pred direktnim vetrom in sonno svetlobo. Velika okna odpirajo pogled na morje ter na mesto na drugi strani. www.upm.com
CITAT

Kar se je zaelo kot spirala ali koljki podobna oblika objekta, je na koncu preraslo konvencionalne okvirje in rezultiralo v kompleksni tvorbi: Kleinovi steklenici. e so prvotno arhitekti avstralskega arhitekturnega biroja McBride Charles Ryan v vikend hio eleli ujeti igrivost in sproenost prostega asa ter poitniki duh in se zato poigrati z asimetrinimi geomterijskimi oblikami, jih je igra na koncu pripeljala do kompleksne bivanjske tvorbe. e matematiki opisujejo Kleinovo steklenico kot neorientabilno povrino oziroma dvorazseno mnogoterost, nam ve pove podatek, da ima Kleinova steklenica tako povrino, da se po njej lahko gibljemo iz zunanjosti v notranjost. Poitniki objekt, ki lei na griu ob oceanu na polotoku Mornington, uro in pol vonje iz Melbourna, razkriva novo serijo odnosov prostorskih izkuenj in vsekakor upodablja prekrivanje notranjosti in zunanjosti. Lomljenje sten, notranjih povrin ter na drugi strani zranost ter odprtost objekta navzven usvarjata nove bivanjske pogoje. www.mcbridecharlesryan.com.au
NAGRADE

"Na zaetku je bilo rohnee morje. Mo valov je dvignila na povrje lesen kos, ki ga je morska voda e potemnila. In ga ponovno vrgla ob skale. Mo udarca je les razbila na pol."

Avstralski biro je za pogumni eksperiment pobral kar nekaj vidnih nagrad: na svetovnem arhitekturnem festivalu leta 2009 so prejeli nagrado za najboljo hio, Grand Designs jim je namenil nagrado leta 2010 za najbolji mednarodni bivanjski objekt, Avstralski intitut arhitektov jih je leta 2008 nagradil z nagradama Robyn Boyd ter Harold Desbrowe-Annear ...

John Gollings

LOVE WOOD .......................

NOX Interier | Celovka cesta 469, Ljubljana | +386 1 200 95 02 | www.noxinterier.si | info@noxinterier.si

CapDosing

PowerWash

TwinDos

- REVOLUCIJA

V NEGI PERILA!

www.miele.si

BERLIN

16

BESEDILO: NINA V. ORLI FOTOGRAFIJE: STEFANO BORGHI

V primernem delovnem okolju prihajajo na dan najbolje ideje.

17
ivimo v asu, kjer je "redna" sluba privilegij. Vedno ve ljudi se nahaja v poziciji, ko svoje delo opravljajo od doma, kar vasih vodi v odtujenost. Reitev se nahaja v povezovanju in deljenju delovnega prostora. Prav s slednjim se ukvarja betahaus v Berlinu.

BERLIN BETAHAUS STIIE

K
INFO

INOVATIVNIH LJUDI
aj potrebujemo, da dandanes lahko opravljamo svoje delo? Dobro internetno povezavo, prostor za sestanke, prostor za konference, tiskalnike ... In vse to betahaus ima. Svoj koek delovnega okolja v "super" inovativnem vzduju si lahko najamemo za zmerno ceno in za as, ki nam odgovarja. Tudi e potrebujemo optimalne delovne pogoje zgolj za nekaj dni, med naim obiskom nemke prestolnice. Nudijo nam platformo, kjer so izpolnjene vse zahteve neodvisne ustvarjalne stroke. V subtilni meanici sproenega vzduja, med kavarno in premiljeno oblikovanim delovnim okoljem, so ustvarili prostor, kjer je rta med delom in zasebnostjo tanka, a prav to nam omogoa razvoj inovativnosti in ustvarjalnosti do maksimuma.

Razstave in razline izmenjave so stalnica betahausa. Prav povezovanje z drugimi platformami pa je klju njihovega uspeha. Poleg Berlina se betahaus nahaja tudi v Klnu, Hamburgu, Sofiji in Barceloni. Sodeluje pa tudi z mnogimi drugimi hubi in podobnimi office sharing organizacijami po celi Evropi. Tako je dragoceno izkunjo dobila tudi mlada nadebudna ilustratorka Mara Jos Gajate Molina iz Madrida, ki je prila na tirinajstdnevno izmenjavo in s katero smo se zapletli tudi v zanimiv pogovor. ... le nebo je meja ... Prav tak obutek dobimo v betahausu. Kreativna energija, podkrepljena z optimalnimi delovnimi pogoji, je recept njegovega uspeha. Vsi se zavedamo, da stimulativno delovno okolje naredi udee. lani vsak zase, a vsi z vsemi, premikajo meje in ustvarjajo nov ustvarjalni svet. Vsak dan posebej in vsak na svoj nain. Seveda pa so vrata na iroko odprta vsakemu novemu prileku, ki se vidi v njihovi zgodbi. Lahko se oglasimo na kavi v njihovi kavarni ali pa se udeleimo vodenih ogledov ter poteimo svojo radovednost, le da se moramo pred tem najaviti preko spleta. Berlin vabi, betahaus tudi!

zlinih podroij. Od grafinih oblikovalcev, programerjev, fotografov, arhitektov, oblikovalcev, akademikov, odvetnikov, nevladnih organizacij do prevajalcev, video umetnikov, novinarjev ter blogerjev ... Ustvarili so skupnost, ki si med seboj pomaga in izmenjuje tako znanje kot ideje. Digitalni bohemi na kupu Svoje ime je betahaus dobil e v asu svojega nastanka. Ekipa je imela v glavi koncept odprtega procesa razvoja co-working platforme. Zato so mu ime nadeli po beta razliici v argonu razvijalcev programske opreme. Vsak lan betahausa nekaj doprinese in pridobi v asu delovanja znotraj letega. Tako na podroju znanja kot tudi poznanstev, izkuenj ... prav slednje izkunjo naredi e bolj unikatno. Na voljo so nam tudi razline delavnice. Od ustvarjanja nakita, oblek do 3D-tiskanja, grafinega dizajna, informacij, kako priti do sredstev za uresniitev svoje ideje, predstavitve delovanja razlinih lanov betahausa, rezljanja lesa in ostale. Z gotovostjo vsak nekaj najde zase, e je le dovolj odprte glave in pripravljen na pridobivanje novih znanj in vedenja.

Delovni prostor novega tisoletja Preko dva tiso kvadratnih metrov prostora nam je na voljo za inovativnost, ustvarjalnost, dogodke ter strokovno delo. Omogoajo nam najem stalnega ali prilagodljivega delovnega prostora. Odvisno od tega, kaj potrebujemo. Pod isto streho so tako zdrueni strokovnjaki z ra-

VSAK ZASE, A VSI Z VSEMI, SOOBLIKUJEJO NOV USTVARJALNI SVET. VSAK DAN POSEBEJ IN VSAK NA SVOJ NAIN.

I betahaus Berlin, Prinzessinnenstrae 19-20, Berlin, www.betahaus.com

18

MADRID

BESEDILO: NINA V. ORLI

Violeta Rodriguez

MADRID
MARIAJO ILUSTRAJO
Petindvajsetletna panska ilustratorka Mara Jos Gajate Molina je svojo ilustratorsko pot zaela v paniji, natanneje v Madridu. Izpopolnjevala se je v Ameriki, Italiji, trenutno se nahaja v anglekem Bathu. Svoje ilustracije pod imenom Mariajo Ilustrajo spretno vpleta v vsakdan vsakega posameznika. Sama je zavzeta uporabnica co-working platform, ki so ji prinesle obilico lepih izkuenj, poznanstev in novega znanja.

19

I N T E RVJU
RADA SI UMAEM ROKE Z BARVO, TAKO DA UMAZANIH ROK NE BI NIKOLI MOGLA ZAMENJATI ZA TABLINI RAUNALNIK.
Berlinski betahaus vas je povabil na izmenjavo. Kaj vam je prinesla ta izkunja? Bilo je zelo zanimivo biti v drugem co-working prostoru, in to v drugi dravi. Sama sem dve leti delovala v podobni organizaciji Utopic_Us v Madridu. Tako je prilo do petnajstdnevne izmenjave. Vedno je zanimivo in navdihujoe videti delo drugih. Imeli smo monost pokazati svoje delo ljudem, ki tam delajo, sodelovali smo pri razlinih delavnicah, kot je na primer sitotisk ... Raziskovali smo Berlin in njegovo zgodovino, se druili in stkali mnoga prijateljstva. Iz tega je nastalo sodelovanje z Libracos. Pomagala sem prijateljici, ki rono izdeluje knjige. Naredila sem ji ilustracije in prelom, sedaj pa pripravljamo tudi nove skupne projekte. Kdaj ste zautili, da boste svet gledali skozi prizmo ilustracije? Risati sem zaela e zelo zgodaj. Ko sem bila stara dve ali tri leta. Od takrat nenehno nekaj riem. e kot otrok sem sanjala, da bom umetnica, in ivljenja si drugae ne morem niti predstavljati. Podpisujete se kot Mariajo Ilustrajo. Zakaj? Je igra besed v panini. Ime mi je Mara Jos, vendar me vsi e celo ivljenje kliejo Mariajo. Ilustrajo seveda izhaja iz ilustratorke in e rima se po vrhu. Ime je igrivo, tako kot jaz in moje delo. Mislim, da se to vidi tudi na mojih ilustracijah. Je preprosto zabavno ime. Kaj je "tisto nekaj", kar mora imeti ilustrator? To prihaja od znotraj. Vsi lahko riemo, vendar umetnika utnost je nekaj, kar nosi vsak posameznik v sebi. Nikoli ne bi mogla biti zdravnica ali raziskovalka. Verjetno je to odvisno od tega, katero stran moganov bolj uporabljam. Lahko zdruujemo tradicionalno ilustracijo z novimi tehnologijami? Seveda lahko, vendar sama ne maram raunalnikov. Jih ne razumem in oni ne razumejo mene. Rada si
INFO

ILUSTRATORSKA POPOTNICA SKOZI IVLJENJE

MARA JOS GAJATE MOLINA

umaem roke z barvo, tako da umazanih rok ne bi nikoli mogla zamenjati za tablini raunalnik. Seveda pa ne zanikam, da mi je tehnologija tudi v veliko pomo. Takrat ko moram svoje risbe prenesti v digitalni svet, mi e kako pride prav. Je dovolj prostora v tem svetu za ilustracije? Seveda. V tem svetu je prostora za vse. Pred nekaj dnevi sem v trgovini kupila konzervo paradinikov, ker se mi je ilustracija paradinikov zdela zelo ljubka. Vizualna sporoilnost je danes in bo tudi v prihodnje ostala zelo pomembna. Sama zelo rada uporabljam akvarele in barvice. V zadnjem asu pa poseem tudi po kolaih. Zelo rada kombiniram razline tehnike med seboj. Seveda pa izdelujem tudi prirone vsakdanje predmete. Vse od majic do skodelic, potiskanih z mojimi ilustracijami ... Vano je, da moje ilustracije zaivijo v vaih ivljenjih. Postal Art Form Bath. Va novi projekt. Kaj se skriva za njim? V Bath sem se preselila, da bi dokonala tudij grafine komunikacije. Tako se mi je porodila zamisel o novem projektu. Kamorkoli odpotujem, ne glede na dolino potovanja, svoji druini poljem razglednico. V Bathu bom ostala leto dni. Tako se mi je porodila zamisel, da bi poiljala svoje ilustracije ljudem, ki mi nekaj pomenijo. ivimo v asu, ko smo skorajda pozabili pisati s pisalom. Tudi ko kam gremo, z ljudmi komuniciramo elektronsko. Pismo, razglednica, na roke napisano sporoilo ... pa imajo poseben ar. Tako bom rono izdelala svoje motive in jih poslala razlinim ljudem. Skupaj jih bom povezala tako, da bodo objavili prejeto pismo in obutke, ki so jih imeli ob prejetju letega, preko Facebooka. Tako bodo skupaj pomagali napisati zgodbo Razglednice iz Batha. V Bathu se bom prepustila dogodkom in se kar se da najve nauila. Imam veliko eljo ilustrirati otroko knjigo in vem, da jo nekega dne tudi bom.

I I I I

www.mariajoilustrajo.com www.utopicus.es co-working prostor v Madridu www.libracos.com za rono izdelane knjige www.betahaus.com co-working prostor v Berlinu

20

IASI, ROMUNIJA

BESEDILO: PELA DOBNIKAR FOTOGRAFIJE: CARAS IONUT

Deklica vodnega sveta (Water world girl)

IASI, ROMUNIJA

RESTAVRATOR FOTOGRAFIJ, KI USTVARJA MANIFESTACIJE SANJ

Deklica, ki z ribiko palico v roki pluje na gromozanski ribi. Klovn, ki se z monokolesom vozi na tanki vrvi nad prepadom. Deklica na gugalnici, ve tiso metrov visoko. Slon, ki nosi na kovkih poivajoega tigra. Stareji moki z ogromnimi orlovskimi krili. To so le nekateri utrinki iz ustvarjanja romunskega umetnika. Caras Ionut je fotomehanik, ki ustvarja manifestacije sanj.

21

Sanje o sanjah (Dream of a dream)

C
"VAU" EFEKT

Grad iz kozarca (The jar castle)

aras Ionut je romunski umetnik, ki v svojem delu zdruuje dve strasti fotografijo in digitalno umetnost. Je fotograf in "photoshoper". Pravi izziv vidi v tem, da svojim povsem obiajnim in realnim fotografijam s pomojo raunalnikih tehnik vdihne pridih surrealnega. Rezultat je tak, da njegovo fotografijo lovek pogleda vsaj dvakrat. Pa je e vedno premalo, da bi dojel in razumel. e so njegove fotografije lepe, prav tako kot fotografije drugih fotografov, pa njegove "photoshopirane" umetnine mono izstopajo iz povpreja. Tudi zaradi tehnik, a predvsem zaradi zanimivih motivov, ki so preseek domiljije. Nekateri njegovo delo oboujejo in se vpisujejo na njegove teaje in delavnice, drugi so do tovrstne umetnosti kritini. Kot pravi, je zanj izjemno pomembno, da ustvarja zase in za svojo duo, etudi to pomeni, da drugi ne bodo spotovali njegovega dela. Digitalna orodja so za njegovo umetnost bistvena in pravi, da je brez njih "bos". Digitalna umetnost se mu zdi prav tako navdihujoa umetnost, kot vse druge. Le malce bolj rosnih let je.

No prinese sanje. Sanje prinesejo ideje. Caras Ionut, rojen v poznih sedemdesetih, fotografijo obouje od malih nog. Formalne izobrazbe v tej smeri nima, konal je srednjo olo in nato opravljal najrazlineja dela. Med drugim je bil tirinajst let ribi. Na podroju, kjer danes blesti, je "samouk z veseljem in strastjo do ivljenja", kot se opie: "Rad potujem, rad imam ivljenje, rad ponem nore stvari. Rad se pogovarjam z neznanci, kot da so moji blinji prijatelji, rad pleem in kriim na ulici. Pri izraanju nimam nobenih teav." eprav pravi e, da je povsem preprost fant, so njegove fotografije, vsaj nekatere, dale stran od preprostosti. So plod domiljije in sanj. Ko mu idej zmanjka, postane nervozen. A hkrati ve, da bo no prinesla nove sanje, nove ideje. Vasih fotografija navdihne umetnost, vasih pa je obratno Medtem, ko se zdi, da cel svet aka pomlad in poletje, Caras inspiracijo za svoje delo najde v barvah jeseni in zime, v hladnejem in sveem vremenu. Morda zato njegove umetnine delujejo rahlo melanholino, veliko je bele in modre, barve so priduene in

umirjene, kot sta umirjena letna asa, ki ga navdihujeta pri restavriranju slik. "Fotomehanik" - pravi, da je njegov poklic. Iz njegove delavnice pa dela prihajajo po razlinih poteh. Vasih fotografija navdihuje njegovo umetnost, vasih pa je obratno. Kdaj, ko fotografira, e razmilja, kako bi to lahko uporabil v Photoshopu. Vasih se zgodi, da e dela nekaj v photoshopu in mu manjka en detajl. Tedaj se s fotoaparatom odpravi na lov za njim. Vasih pa sploh ne razume, kaj fotografira, le uti, da bo priel as, ko bo tudi to uporabno. Caras Ionut si rad domilja, da v svoja dela lovi sanje. e so sanje surrealistine, globoke, melanholine, arobne, rahlo bizarne in vse to so potem mu zelo dobro uspeva.

Zverina v meni (The beast inside me)

Caras Ionut eli, da njegove umetnine doseejo "vau" efekt in to mu s pomojo digitalne umetnosti zelo dobro uspeva. Tako dobro, da v stik z njim v elji po tovrstnem znanju stopa vedno ve posameznikov, za katere pripravlja delavnice. Da bi ljudje laje razumeli in vzljubili digitalno umetnost, je poskrbel tudi na svoji spletni strani, kjer najdemo osnove in nadgradnjo o ustvarjanju digitalne umetnosti. Ve na www.carasdesign.com.

IASI, ROMUNIJA

22

Sve zrak (Fresh air)

iste gorske vode (Clear waters of the mountains)

DIGITALNA UMETNOST SE MU ZDI PRAV TAKO NAVDIHUJOA UMETNOST, KOT VSE DRUGE. LE MALCE BOLJ ROSNIH LET JE.

CARAS IONUT
Caras Ionut se z digitalno fotografijo ukvarja zadnjih deset let. Fotoaparat je njegov stalni spremljevalec. Subjekte poslika z vseh mogoih zornih kotov, saj nikoli ne ve, kateri mu bo v nadaljnjem procesu priel prav. Pravi, da "poklika" skorajda vse, kar vidi. Najve uporablja Nikon D600 in Nikon 28-300 mm 3.5.-5.6.VR. Digitalna umetnost se mu zdi teja kot klikanje fotografij. Njegove "renovirane" fotografije so pravljine in sanjske. Rad pokuka na ono stran realnosti, rad svoje junake postavi v nenaravne poloaje in pogosto jim podeli nadnaravne znailnosti. Verjame v pravljice, sanje in udee, kar se zagotovo opazi pri njegovem ustvarjanju.

NAMIG

Ko so ga neko vpraali, kaken nasvet bi dal amaterskim fotografom, je dejal, da je izjemno pomembno, da umetnik spotuje dela ostalih umetnikov, da zna z nasmehom sprejeti kritiko in da fotografira vedno znova in znova in znova ...

STROKOVNI CENTER ZDRAVJA

SPECIALISTI ZA ZDRAVO TELO!
Vabimo vas, da izkoristite promocijsko uro vadbe v Fitnes kliniki in se prepriate, da vam z osebnim pristopom in strokovnim svetovanjem pomagamo do izboljanja vaega ivljenjskega sloga. Izvajamo tudi ostale programe: INDIVIDUALNE TERAPIJE LPG ENDERMOLOGIJA S HUBER VADBO TERAPIJA Z RIBICAMI

Tel: 01 585 21 27, www.atlantis-vodnomesto.si

24

CLIC- CLAC ULINI STIL

BERLIN

Pogled v neskonno.

BENETKE
Na liniji.
Marija uri

BARCELONA
Sara Vrbinc

Cvetliarna na vogalu.

NEW YORK
"ik pavza."
Silvija Atijas-Risti

PENICHE
Avto nostalgija.
Matev Maek

ALONISSOS
Zasluen oddih.
Branko Bobi

BESEDILO: PELA DOBNIKAR

Margerita je nastala v treh barvah Italije, kot poklon Margeriti Savojski.

Prava neapeljska pica je preprosta in puristina. Brez unke, ribanega sira, feferonov in podobnega. Manj je ve. Skrbno in po pravilih izdelano testo. Paradinik vrste San Marzano, ki uspeva na vulkanskih tleh v okolici Vezuva. Mocarela iz mleka bivolov, ki jo izdelujejo v pokrajinah juno od Rima. Sve listi bazilike.

NI VSAKA PICA "PIZZA NAPOLETANA"

27

ale v zgodovino sega ideja o na ognju peenem kruhu, ki ga je fino malce popestriti na nain, da nanj nekaj dodamo. V 16. stoletju je tanek kruh, imenovan galette, ki se je pojavil v Neaplju, e malce dial po testu na pici. Prodajali so ga na ulici in veljal je za hrano za revee. A le malce je zadial po pici, ne pa preve, saj ni bilo osnovne sestavine paradinika. Zanj je ob prihodu v Evropo v 16. stoletju precej ljudi verjelo, da je zastrupljen sade. Poasi se je mit razblinil in revni predeli Neaplja so pogosto s paradinikom popestrili tanek kvaen kruh. Jed je kmalu postala priljubljen prepoznavni znak Neaplja. e okrog leta 1830 so prve stojnice na ulici mimoidoim ponudile pico in ta tradicija je iva e danes. Prva neapeljska picerija naj bi bila Antica Pizzeria Port'Alba, tudi ta ivi e danes. Tako se je poasi sestavljala zgodba ene najbolj priljubljenih jedi na svetu, ki je na piedestal stopila leta 1889, ko se je ob obisku italijanskega kralja in kraljice, Umberta I. in Margerite, e posebaj potrudil picopek (italijansko: pizzaioli) Raffaele Esposito. Razliic te zgodbe je ve. Nekateri pravijo, da je Raffaele kot poklon kraljevemu paru ustvaril eno pico, nekateri trdijo, da dve. Kakorkoli, Margeriti Savojski je najbolj ugajala pica v barvah italijanske zastave, s paradinikom, listii svee bazilike in mocarelo. Zato jo je slavni pizzaioli poimenoval Pizza Margerita, ki e danes velja za eno izmed dveh (samo dveh!) pic, ki si zasluita ime Pizza Napoletana. Pa e to le v primeru, da so sestavine prave.

pice", preverja posebna komisija. Goljufov je veliko, tudi (ali, e smo malce cinini predvsem) med italijanskimi picerijami. Preden so pico zaitili, naj bi kar okoli 25.000 picerij za svoje "originalne neapeljske pice" uporabljalo ceneje, manj kvalitetne sestavine. Da si pica zaslui naziv Napoletana, mora biti paradinik vrste San Marzano in mocarela iz bivoljega mleka. San Marzano je stara vrsta paradinika, ki uspeva na vulkanski zemlji v okolici Vezuva. Ta paradinik je zagotovo najbolj znana in zelo cenjena sorta, po videzu je podolgovat, ima ve semen in moan, sladek okus. Mocarela je na Napolitani iz mleka italijanskega bivola, ki se pase na obmojih Kampanije, Lacija, Apulije in Molise. "Pravi" pici sta le dve Nekateri puristi trdijo, da obstajata na svetu le dve "pravi" pici. Prva je margerita. In druga je marinara. Margerita z baziliko, mocarelo in paradinikom. Marinara s paradinikom, esnom, origanom in ekstra devikim olivnim oljem. Marinara je sicer e stareja od margerite, pripravljale pa so jo ene ribiem, ko so se vraali z ribolova v neapeljskem zalivu. La Marinara je v Italiji izraz za ene ribiev, odtod tudi ime za to pico. Predvsem v Neaplju e vedno obstajajo kotiki, kjer nam postreejo samo z margerito ali marinaro. Takna je slavna picerija Da Michele, ki velja za najboljo picerijo na svetu. To je sicer precej nehvaleen naziv, saj puristine avtentine neapeljske pice pa ne gre primerjati s sodobnimi razliicami s tiso in enim dodatkom. Kakorkoli, Da Michele se nahaja v centru Neaplja, pice peejo e od leta 1870, od tedaj pa do danes je picerija v rokah druine Condurro. Da Michele se zdi zanimiva in avtentina e zaradi svoje filozofije. Streejo dve vrsti pice, margerito in pico "Bianco". Ambient je preprost, rezervacij ne sprejemajo, za veliko pico je treba odteti pet evrov. In ni ve, etudi je tu v "Jej, moli, ljubi" jedla Julia Roberts in etudi so znani po celem svetu.

Pica - hrana reveev in haute cuisine v enem Neapeljani so upravieno ponosni in zaitniki do svoje pice. Morda celo preve, saj na trenutke dajejo vtis, da prav nikjer drugje v Italiji, kaj ele na svetu, ne znajo pripraviti tako dobre pice. Ko je italijanska gurmanska biblija Gamberro Rosso (v svetovnem merilu primerljiva z Michelinovimi zvezdicami) pred dvema letoma za najboljo picerijo izbrala I Tigli iz Verone, je s tem

ZANIMIVOST

KAKNA JE "PRAVA" PIZZA NAPOLETANA?

Associzione Verace Pizza Napoletana je zdruenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1984 in je doloilo zelo specifina navodila za avtentino neapeljsko pico. Prizadeva si za ohranitev standardov pri pici, ki danes ne pozna meja in razliic. Pica se pee v zidani pei, leati pa mora na kamnitem dnu. Testo se gnete le z rokami, pica je okrogla in ni veja od premera 35 centimetrov in ne debeleja od treh milimetrov. Testo je iz moke, olja, kvasa, soli in vode. Sladkorja ni, zato testo poasneje vzhaja. Testo tradicionalne pice napolitane je po pravilih mehko, elastino, vodljivo in brez vsake maobe. V procesu izdelave testo najprej poiva dve uri, nato se razporedi v manje hlebke, poiva e tiri do est ur pri temperaturi 25 stopinj Celzija. Pica se pee od 60 do 90 sekund v zidani pei, na kamnu, pri 485 stopinjah Celzija.

Paradinik San Marzano in bivolja mocarela Originalna neapeljska pica je od leta 2012 del evropske kulinarine dediine, po ve kot dvajsetih letih prizadevanj so jo leta 2012 v Evropski uniji konno zaitili. To pomeni tudi, da sedaj standarde v restavracijah, kjer ponujajo "originalne neapeljske
INFO I www.pizzanapoletana.org I www.damichele.net

MARINARO SO LA MARINARE ENE RIBIEV PRIPRAVLJALE SVOJIM MOEM, KO SO SE VRAALI Z RIBOLOVA V NEAPELJSKEM ZALIVU.

28

PIZZA

Neapeljanom hudo dvignila pritisk. Potezo so neapeljski pizzaioli oznaili za kulinarini rasizem in alitev mesta Neapelj. Pripravili so celo proteste in se po mestu sprehajali z napisi "Sedaj nam hoejo ukrasti e pico". Na drugi strani pa vrhunski kuharji v pici vidijo tudi druge izzive, ne "le", kako izboljati margerito. Pico iz hrane reveev spreminjajo v visoko kulinariko. Pica: novi val as krize je tudi as prilonosti in novih idej. Tako so zapisali uvodoma pri zdruenju Gambero Rosso, katerega poslanstvo je lov za italijanskimi kulinarinimi vrhunci, med katere se vedno znova uvra tudi I Tigli iz Verone. Ko so pred dvema letoma "severnjako" picerijo izbrali za najboljo italijansko picerijo, je na jugu zavrelo. Medtem ko so neapeljski pizzaioli protestirali, so oni picerijo I Tigli celo upali okronati za "mater vseh picerij". e velja neapeljska Da Michele za najboljo picerijo avtentine neapeljske pice, pa je I Tigli v samem vrhu v svetu, kjer pica ie nove prostore in oblike izraanja. Za vse to je zasluen tamkajnji veliki "chef" Simone Padoan. Zanj je pica, natanneje vzhajanje testa, vedno v srediu pozornosti. Okrog sebe je zbral ljudi, ki so strastni, raziskovalni in kreativni. Pice je priel ustvarjati sredi devetdesetih let in do danes se ni ustavil pri raziskovanju, odkrivanju, izboljevanju. Postal je glavni "plejer" v novem valu pice. Njegovo ustvarjanje diha s tradicijo, bazilika je (e) vedno svea, a hkrati se prav igra z dodatki, pri tem ne zanemari niti vizualnega. Njegov nart je povzdigniti pico stopniko vije, vsekakor dale stran od hitre in nezdrave hrane. "Zautili smo potrebo, da ponovno obleemo tisto, kar poznamo e dolga leta," pravi Simone o svojem ustvarjanju novega koncepta pice. Gre za tradicionalno pico s sodobnim pridihom, morda lahko zapiemo celo z dodano vrednostjo. Ta je osnovana na surovih sestavinah najvije kvalitete, posebnih
INFO I www.pizzeriaitigli.it I www.gamberorosso.it

tehnikah kuhanja, moka je mleta v blinjem mlinu na kamen, osnova pa je kislo testo. In seveda na kombinacijah. Pomarana se poljubi s kampi, med picinimi trikotniki se sprehajajo semena granatnega jabolka, koki kolerabe in zelja na pici pa so v I Tigli nekaj isto vsakdanjega. In njegova najljuba? Pica margerita! Ker je e vedno najbolji dokaz kuharjevih sposobnosti.

Naj bo strogo tradicionalna ali "super" inovativna - pri pici je najbolj pomembno testo.

Sodobni pizzaioli se igrajo s kombinacijami in videzom.

Simone Padoan je glavni "plejer" novega vala pice.

aromicreativi.com

aromicreativi.com

POMARANA SE POLJUBI S KAMPI, MED PICINIMI TRIKOTNIKI SE SPREHAJAJO SEMENA GRANATNEGA JABOLKA, KOKI KOLERABE IN ZELJA NA PICI PA SO V I TIGLI NEKAJ ISTO VSAKDANJEGA.

Koki kolerabe in zelja na pici so v I Tigli nekaj isto vsakdanjega.

aromicreativi.com

aromicreativi.com

SINGAPUR

30

BESEDILO: PELA DOBNIKAR

SINGAPUR KULINARINI PARADI

Singapur je raj za gurmane, ki tu najdejo toliko razlinih nacionalnih jedi z vseh vetrov kot nikjer drugje.

31
Singapur. Azijska prestolnica hrane. Kulinarini paradi. Na eni strani fine restavracije s finimi, svetovno priznanimi kuharskimi mojstri. Na drugi strani ulini centri prehrane, ki so balzam za oi, nos in elodec. Tokrat o slednjih. Ker je ulina hrana prav tako okusna, a zanimiveja, bolj spontana in bolj za vsak ep.

ingapur, neko mirna ribika vasica, kjer so iveli od ulova. Kulinarika je bila tedaj, nekako se zdi logino, morska. Ko je Singapur odkril Britanec Sir Thomas Stanford Raffles, se je mesto v petih letih spremenilo v hitro razvijajoe se pristanie. Privlailo je tevilne imigrante iz Indije, Kitajske in ostalih delov Azije, ki so v mesto prili skupaj s svojimi tradicionalnimi recepti in kulinarino kulturo. Recepti, ki so jih prinesli priseljenci, so se prilagajali novemu okolju, nove generacije so dodale osebno in sodobno noto. Vse to je pripeljalo do toke, da danes v Singapurju najdemo toliko prilagojenih nacionalnih jedi razlinih deel z unikatnimi, posebnimi in samosvojimi okusi kot nikjer drugje na svetu. V mesto zaradi hrane potujejo gurmani, sem hitijo najbolji kuharski mojstri. Omejitev pa ni ne pri dobavi sestavin z vsega sveta, ne pri ustvarjanju receptov in ne pri privabljanju jedcev.

iz malezijskega, kitajskega in indijskega na Old Road Food Centru v Geylangu, v Golden Mile Food Centru na Beach Road in v Maxwell Beach Road Centru. Obstaja celo seznam tiridesetih jedi, ki definirajo singapursko kulinariko. CNN ga je poimenoval "die-die must-try". In e bi nekako poslovenili izraz, gre enostavno za "hrano za umret". Nekaj s tega seznama, da se pocedijo sline, pa v nadaljevanju. Od rakovice s ilijem do korenkove torte kar na ulici Na prvem mestu seznama je pianec z riem. Tega je dovolj povsod, na ulinih stojnicah, v luksuznem hotelu in v ivalskem vrtu. Pogosto to jed imenujejo kar singapurska nacionalna jed. Kuhan pianec je postreen na riu, zraven so narezane kumare. Razliice vkljuujejo peenega pianca ali pianca v sojini omaki, zraven pa temna sojina omaka, ili s esnom in ingver. Drugo mesto seznama zaseda char kway teow. Prav ni ne ustavi Singapurcev pred to mastno ulino dobroto iz rievih rezancev s sojino omako, ilijem, koljkami, kitajsko klobaso, fiolom, drobnjakom, pogosto e s kampi in jajci. Tudi wonton je visoko na lestvici in pravila za njegovo popolnost so jasna: tanki jajni nudeljni morajo biti ravno prave teksture, omaka mora biti uravnoveena, svinjina ali kampi v cmokih pa morajo biti soni. Korenkova torta, prav tako zelo priljubljena, ni sladka torta iz orannih korenkov, kot jih poznamo pri nas. To korenje je po sorodstvenih vezeh blije belemu radiu. Rieva moka in peen radi sta zmeana in

pokuhana v torto. To nato nareejo na majhne koke in popeejo z repo, sojino omako, ribjo omako, jajci, esnom in spomladansko ebulico. Lahko dodamo svetlo ali temno sojino omako. Za konec natevanja naj omenimo e jed, za katero pravijo, da je vredno prileteti na ta konec sveta. Rakovica s ilijem. Za njeno pripravo obstaja veliko nainov, ampak tista s ilijem bo prava izbira. Ko se j, pljuska in cmoka, ni prav ni prefinjeno in zato je uivanje ob singapurski uspenici e bolj zabavno.

Dobrote z vseh vetrov Z vseh vetrov so zbrani recepti v Singapurju, a e bi iskali vzporednice, se na ulicah meajo vonji indijske, malajske in kitajske kulturne dediine. Na kulinariko so vplivali e Indonezija, Tajska, Filipini, Blinji vzhod, pa tudi nekatere zahodne tradicije, predvsem angleka in portugalska. Tako ne bo ni udnega, e bo na singapurskih stojnicah kitajski kuhar prevzel indijsko kuhinjo ali e bo indijski kuhar stregel jed iz peenih kitajskih rezancev. Po mnenju poznavalcev dobimo najbolje
DOSTOP DO SESTAVIN OD VSEPOVSOD

TAKO NE BO NI UDNEGA, E BO NA SINGAPURSKIH ULICAH KITAJSKI KUHAR PREVZEL INDIJSKO KUHINJO ALI E BO INDIJSKI KUHAR STREGEL JED IZ KITAJSKIH REZANCEV.

Trgovanje je v mesto prineslo najrazlineje sestavine in poasi se je razvil povsem samosvoj stil kuhanja. Razen redkih pridelovalcev zelenjave, sadja ter rejcev svinjine in rib veino sestavin uvozijo. Geografski poloaj Singapurju omogoa dostop do sestavin z vsega sveta, vkljuno z visokocenjenimi, kot je japonski saimi.

SINGAPUR
Na singapurski mizi se znajde ogromno razlinih sestavin, ki ustvarjajo orgazem brbonic.

32

Singapur zadovolji tudi "klasine" okuse.

NA FESTIVAL HRANE!
Vsako leto se v juliju skozi cel mesec odvija praznik singapurske kulinarike. Ta zadovolji vse epe, vse okuse v vseh urah dneva in ustvarja kulinarini paradi. Leta 1994 se je zgodil prvi festival hrane v Singapurju in danes dogodek predstavlja eno glavnih atrakcij na otokem koledarju. Festival je sestavljen iz minidogodkov in ponuja vpogled v razline kulture naroda, tematska praznovanja, kulinarine delavnice, v okviru njega se odvijajo celo kuharska tekmovanja. Priznani kuharji vodijo kuharske delavnice in v praksi predstavljajo kuharske veine, in e imajo pravi dan, obiskovalce nagradijo z receptom ali dvema. Vsako leto dogodku doloijo edinstveno tematiko, na zadnjem festivalu pa je bilo vse skupaj e posebej praznino v znamenju praznovanja dvajsetletnice tega festivala in glasovanja za dvajset najboljih singapurskih jedi ter njihovih
INFO

ponudnikov. Te lahko sreamo v festivalski vasi pod otorom, ki jo postavijo vsako leto in predstavlja center dogajanja, kjer ve kot tiristo tiso obiskovalcev uiva v jedeh vseh mogoih okusov, vonjev, barv in oblik. Med najbolj priljubljenimi festivalskimi (in singapurskimi) jedmi, ki jih tudi letos na festivalu ni manjkalo, so bile rakovice na tiso in en nain. O najbolj priljubljeni, s ilijem, smo e zapisali nekaj besed. Ni pa ne zaostaja na primer rakovica s rnim poprom. Rake najprej globoko ocvrejo v zelo vroem olju. Nato naredijo omako iz masla, ingverja, esna in ilija, kateri dodajo ostrigino in sojino omako ter poper. Omaki se na koncu za nekaj minutk pridruijo ocvrti raki. Tudi otakotak je ena priljubljenih klasik ne rakovijih, pa pa ribjih. Preprosta jed je kombinacija ribje paste, kokosovega mleka in zaimb, kot so esen, limetini listi, ili. Peena nad

ognjem in postreena v bananinem listu. BBQ sotong je ligenj na aru, ki ga razreejo na velikost ugrizov in peejo zavitega v bananin list, ki navda jed s specifinim okusom. Priljubljeno razliico jastoga pa pripravijo tako, da ga najprej ocvrejo v olju. Iz popra, ebule, esna, soli in ilija pripravijo omako, v katero dodajo jastoga, in vse skupaj pokuhajo. In za konec e najzanimiveja jed, ili z ribjo glavo. Jed je ustvaril indijski kuhar, ki je elel ta kari pribliati iri mnoici. Ker je Kitajcev veliko in ker oboujejo ribje glave, se je zdela odloitev preprosta. Tako je dodal kariju glavo rdeega hlastaa. Zraven je dodal e gorina zrna, ingver, cimet, esen, karijeve liste, ili, koriander, ebulo in kokosovo mleko. Veliko sestavin, ki, pravijo tako, ustvarjajo orgazem brbonic. A singapurski festival hrane je mnogo ve od omenjenega, to je bil ele prietek.

V SINGAPURJU SI ZATO, DA JE
V Singapurju si zato, da je (in nakupuje). In Singapurci so jedci z veliko zaetnico, nekateri trdijo celo, da so s hrano obsedeni. Za svoj obrok bodo akali v dolgi vrsti, ki celo sestradanih turistov ne prepria. Za kosilo bodo prepotovali pol otoka in jedli ob vseh (ne)mogoih urah. Singapurska literatura omenja prehranjevanje kot narodno razvedrilo in je prav tako priljubljena tema pogovora kot v Londonu vreme. Hrana je druenje in ni udnega ne bo, e bodo skupaj, a vsak po svojih naelih, obedovali musliman, hindujec in vegeterijanec. Najbolja lokacija za lahko reemo tudi gurmansko izivljanje so takoimenovani food courti ali trnice prehrane, kjer pred omi obiskovalcev nastaja tiso in ena jed.

Ljubljanski gurmani smo odkrili trgovino, ki ponuja ekstravagantne, neobiajne in samo najbolje sestavine za ustvarjanje kuharskih mojstrovin. Dobrodoli v Cool Housu, zatoiu za dobrojedce, ki iejo le najbolje. V Cool Housu se lahko dodobra zaloite z morskimi delikatesami, ki so zamrznjene e na ladji, takoj po ulovu, zato ni bojazni, da bi domov prinesli staro ribo ali pokvarjenega jastoga. Ravno nasprotno kakovost svee zamrznjenih morskih specialitet je dokazano vija kot kakovost ribe, ki je e dva ali ve dni ''svea'' na ledu. Tudi mesoljubci boste prili na svoj raun, saj Cool House slovi po svei govedini pasme rni angus iz Avstralije, ki s svojo marmoriranostjo in polnim okusom prekaa vsakrno evropsko govedino. Tisti, ki radi raziskujete okuse vina, boste veseli posebnega kotika z vinoteko. V njej najdete izjemne italijanske vinarje, med drugim toskansko klet Frescobaldi, sicilijansko Planeta in Villa Russiz iz Furlanije, pa tudi slovenske veljake - Ferjani, Tilia, Dveri Pax, vinska klet Gorika Brda ...

COOL HOUSE

Ena izmed prednosti Cool House trgovine so prijazne cene, saj je podjetje tudi uvoznik izdelkov in hkrati dobavitelj za gostinske lokale po vsej Sloveniji. To pomeni nije in samo enkratne - mare. Tako vam za (poleg e natetih specialitet) pravo bivoljo mocarelo iz Kampanije, slastni toskanski prut in salamo, ovji sir s tartufi, rikoto in vse ostale delikatese ne bo treba ve odteti celega premoenja. Testenine so e en pomemben del, ki sestavlja ponudbo v Cool Housu. Slastni ravioli z razlinimi polnili, narejeni po domaem receptu, navduijo e tako zahtevne stranke. Naravnost slastne so tudi ostale italijanske testenine razlinih oblik, barv in okusov. Mnoge od njih imajo BIO certifikat, saj podjetje pri izbiri izdelkov daje velik poudarek na kakovost in lokalno pridelavo po naelu trajnostnega razvoja. V Cool Housu najdete tudi hladno stiskana oljna olja, razline balzamine kise in kreme, omake za testenine, vloeno zelenjavo in marmelade ... Novost je italijanska moka, s katero boste lahko spekli pristni italijanski kruh ali pico, poleg razliic penine pa imajo e ajdovo, koruzno, mandljevo, brezglutensko, kamutovo in pirino moko.

www.coolhouse.si 01 518 90 44

Brezskrbnost... Kreativnost... Druganost...

Razvajanje... V vsem... Za vse...

www.kaval-group.si

BESEDILO: PELA DOBNIKAR

TOKIO

37

TOKIO KAKEN OKUS IMAJO SREA,

Jesti je iveti, okuati je razvijati se. Tako nekako bi lahko prevedli osnovno filozofijo ustvarjanja Ayako Suwa. eprav izjemno dobro kuha, ni kuharica. eprav s hrano ustvarja umetnine, ni stilistka hrane. Zase pravi, da oblikuje emocije in strasti. Rada razumeva ustva tako, da jih poje. Ustvarja spontane, tudi erotine odnose s tistimi, ki okuajo njene umetnine. Pravi, da imajo najbolj razvit ut za hrano kot umetnost v Franciji in na Japonskem.
tudi jedi, ki naj bi vzbudile okuse doloene znamke. Poleg razstav in performansov pa svet spoznava njeno delo preko pop up Guerilla restaurant. Hrana, ki dostavlja sporoila Guerilla restaurant je izkustveni dogodek, ki gostom prebudi ustva. Streejo posebno hrano, ki ima le en namen - dostaviti sporoilo doloenega ustva z uporabo teksture, temperature, arome in okusa. Njena miza je minimalistina, elegantna, na njej je kontrast tekstur in barv. Pop up Guerilla restaurant se je pojavila e na Japonskem, v Singapurju, Parizu, Berlinu in e kje. Vasih zraste za nekaj ur, vasih za tri dni. Vasih v galeriji, drugi v podvozu eleznike postaje ali v prazni sobi e nedokonane stavbe. Tu nastajajo veerje, ki pripovedujejo. Do sedaj je Ayako Suwa ustvarila e ve sto emocionalnih jedi. Juha, ki prasketa, je lahko de. "Okus obalovanja, ki prehaja v veliko jezo," je poimenovala jed iz amerikega erija, balzaminega kisa in morske trave. "Preseneenje in veselje" je jed iz kokic, cvetae in manchmellowa s soljo. Jedi ustvarja in poimenuje na podlagi svojih lastnih ustev, nekomu drugemu pa lahko jed zbudi drugana ustva. Kot so nekje zapisali, se pri kreacijah Ayako Suwa med tistim, ki hrano ponudi, in tistim, ki jo sprejme, pojavi skorajda erotien in popolnoma spontan dialog. Zanimivo pa je, da Ayako povsod po svetu uporablja popolnoma vsakdanje lokalne sestavine, ki jih imajo ljudje na mizi v vsakdanjem ivljenju. Te jim servira z drugimi okusi. Dojemanje njene umetnosti po svetu je razlino. Med deelami, kjer imajo ljudje najbolje razvit ut za hrano in za umetnost, izpostavlja Japonsko in Francijo.

T
INFO

RAZOARANJE IN GUCCI?
eko bi nali besedo, ki bi opisala zanimivo delo, s katerim se ukvarja Ayako Suwa. Nekje v najirem pomenu je umetnica, katere edini medij je hrana. Pa e to se slii preve poenostavljeno. Ayako Suwa se je rodila pred sedemintridesetimi leti na japonskem polotoku Nono. Od malega se je rada igrala restavracijo, kjer so hrano nadomestile najrazlineje sestavine iz narave, od peska, zemlje, kamnov do mrtvih insektov. Skozi odraanje, ko se je vrstnikom igra zazdela dolgoasna, je Ayako v njej videla vedno veji izziv. Okus je darilo Ayako Suwa na videz deluje elegantno, umirjeno in sofisticirano. Nena pojava skriva veno raziskovalko, ki je za poteitev svoje radovednosti pripravljena storiti skorajda karkoli. Vsaj karkoli, povezanega s hrano. Ayako nima teav s pitjem kajega strupa in krvi, e to sodi v spoznavanje lokalne kulture in e se e znajde na tajvanski prehranski trnici. Slednje, trnice s prehrano, so tudi njen navdih. Kamorkoli po svetu e potuje, med svojimi prvimi opravili najprej poie lokalno trnico in se spozna s kulinariko. Le tako lahko ustvarja nove okuse. Pravi, da je okus posebno darilo, ki ga je prejel lovek. Redko uporablja besedo "to eat" (jesti), vedno raje uporabi "to taste" (okuati, okusiti). Okuanje je izkustveno dejanje, e posebej, kadar hrano pripravi Ayako Suwa. Njen studio, ki ga je poimenovala Food Creation, se nahaja v Tokiu. Jesti ali ne jesti? Kaj torej pone Ayako Suwa? Ustvarja uitne razstave za galerije po vsem svetu, za revije in za luksuzne znamke, kot so Pop, Gucci, Montblanc in Veuve Cliquot. Njene kreacije so provokativne in okantne. Zato je potrebno tudi malce poguma, da jih okusimo. Pojavi se vpraanje: jesti ali ne jesti? Ne ustvarja kislih, sladkih, slanih, grenkih jedi, temve ustvarja ustva, emocije. lovek si teko predstavlja, kaken okus imajo jeza, bes, veselje, radost ali pa Gucci. Za luksuzne znamke namre pogosto ob kakni prilonosti ustvarja

I www.foodcreation.jp/sp/en

38

TOKIO
NAMIG

EMOCIONALNE ESENCE UITNI PARFUMI

Hiroshi Iwasaki

Okus "Vonj enske" je nastal v sodelovanju z Christianom Diorjem.

Travnik in elestea semena, ki se premikajo v vetru.

Okus hrepenenja.

Kai Lian (Lightedpixels)

Kot da e ni vse skupaj dovolj skrivnostno, so tu e izdelki iz linije Emotional Essence. Z njimi si vsakdo lahko priara utne okuse. Emocionalne esence delujejo enako kot parfumi, le da obutij ne zbujajo preko koe, temve preko hrane. Kot pie v navodilih, nekaj kapljic izbrane esence kanemo v hrano ali pijao, tudi glede na trenutno poutje. tevilka 10 je okus udobja. tevilka 13 je okus zadovoljstva. tevilka 95 je okus jeze. Tudi deluje enako kot parfum. Emotional Essence temelji na brezalkoholni tekoini, ki nastane s tehniko meanja sakeja v Fukumitsuya Sake Brewery, kjer e od leta 1625 po skrivnem receptu delajo sake. Za lajo uporabo je Ayako Suwa izdala tudi knjiico Secret Recipes s skrivnostnimi recepti. Zbirka vsebuje 19 elegantnih, strastnih in tudi smenih receptov, ki jih lahko uporabimo z Ayakinimi emocionalnimi esencami. Skrivnostno, rahlo arovniko, vsekakor pa zanimiv eksperiment, ki vzbuja radovednost. Kot vse, kar pone Ayako Suwa.

Projekt Journey on the table, 2012, fotograf:Kai Lian, Lightedpixels

Eksperiment z naslovom: Jezero - neen tok, nekaj pade v vodo, valovanje, svetloba.

Shinya Furui (food creation)

Skrivnost Manner okolade

l j a n e m V i z bo u i n z nj pa k i r a d o b o . o n ovo p

www.manner.com

Manner - preprosto ve ti je

40

GANICE

BESEDILO: PELA DOBNIKAR

Mitja Puhar

Majda Debevc je izjemna strokovnjakinja na podroju kulture pitja vina in ganih pija.

ganice. Cigare. Uitek. Kultura. In umetnost. Preplet zgodovine. Tradicija. Sve veter. Leta in leta. Sod. Vonj. Okus. ut. Omama. Radovednost. Raziskovanje. Iskanje. Popolnost. e bi lahko natevali. Kajti svet ganih pija in vrhunskih cigar je svet takne irine, da se je nemogoe vsega nauiti. V tem svetu se vsak dan razvije nekaj novega, vsak dan nekaj utone v pozabo in vsak dan se nekaj zapie med zvezde. A ni ne nastane v enem dnevu. Gre za poasno umetnost, ki potrebuje leta raziskovanja in leta mirovanja.

SVET GANIC SVET UMETNOSTI, KULTURE,

ZGODOVINE, FILOZOFIJE

41
umetnost, filozofijo in loveko roko. Najbolj se je poglobila v viskije, konjake in rume. Izjemno ceni kotski viski in pravi, da je ni pijae na svetu, ki je tako raznolika, a hkrati je vse tono predpisano, kako mora biti. Ceni, da spotujejo tradicijo in so hkrati tako inovativni in neobremenjeni. Njeno strast, spotovanje in znanje so opazili tudi pri zdruenju kotskih proizvajalcev viskija, kjer so ji leta 2003 podelili asten naziv "The Keeper of the quaich". Naziv podeljujejo po zelo strogih pravilih poznavalcem viskija, ki so zasluni za irjenje kulture pitja viskija in kotske. e bi bila omejitev nebo, bi predvsem veliko potovala. eli si na Karibe, v domovino ruma. In na Japonsko, kjer so razvili popolnost viskija. Gre za kotski stil, ki so ga izjemno natanni Japonci razvili do perfekcije. Tudi tega po njeni zaslugi lahko poskusimo v Sloveniji. Ker nebo ni omejitev, veliko spremlja splet, vlanjena je v razline klube, vrhunske steklenice pa naroa preko spleta. Navduuje vse, s katerimi se pogovarja. Je upokojena, vendar le formalno. Vodi delavnice, stalno se ui, bere, raziskuje. Doma ima eno tako staro hio. Kjer bo morda neko klub, za njeno duo. Za prave ljubitelje dobre ganice in plemenitega tobaka. Za tiste, ki si znajo vzeti as. Kajti danes, kot pravi, je to problem. Ne vzamemo si asa in zato gre vse kar tako, mimo nas.

eta nazaj, v asu Jugoslavije, ko e nihe ni vedel veliko o kulturi pitja ganih pija, je Majda Debevc hodila v Trst in Ancono. Pa ne po krpice, temve po zaimbe, aje in cenjene steklenice ganih pija. Danes lahko veino tega dobimo v Sloveniji. Tudi po njeni zaslugi. Majda Debevc je izjemna strokovnjakinja, ki se najbolje pouti v drubi vina, ganih pija in cigar. Ta svet je spoznala spontano, ko je delala v zunanji trgovini in so ji bile pa gane pijae blije kot parfumerija. Takna, kot je, se v vsako stvar skua poglobiti do potankosti. Pri tem ljubi zgodovino in obouje filozofijo. Vse to se v svetu ganih pija mono povezuje in ni udno, da jo je ta svet zasvojil. Pravi, da se tovrstne pijae ne imenujejo zastonj spirits. Ne gre za kemijo, gre za

P OGOVOR

KONJAK IN OKOLADA STA UDOVIT PAR. ALI PA DIMLJEN VISKI IN SIR S PLEMENITO PLESNIJO. IN PA TOBAK Z GANICAMI.

"GANE PIJAE SE NE IMENUJEJO KAR TAKO SPIRITS ".

Ker o vinu govori e vsak in eprav je Majda Debevc tudi izjemna strokovnjakinja za vino, sva se tokrat pogovarjali o ganih pijaah. Zase pravi, da je malo "leht", izkae se predvsem kot zgovorna, neposredna, radovedna in zanimiva sogovornica.
gane pijae in cigare so moka stvar, likerji enska. Dri? S tem se absolutno ne strinjam! Zakaj vedno enskam tiijo sladke stvari? enske prekleto dobro znamo, vemo in utimo dobre stvari - in te niso zgolj sladke! Vaa najljuba ganica? e vedno akam na najljubo pijao. V vsaki vrsti ganih pija vedno znova odkrivam nove dimenzije. Ta svet se spreminja, saj ne stoji pri miru. Konjak je danes isto druga pijaa, kot je bil pred tristo ali pred sto leti. Nikoli se ne obremenjujem z "najboljimi stvarmi." Je cena pri ganih pijaah sorazmerna s kakovostjo? Ni nujno, da je draje vedno bolje. Cena je odraz ve dejavnikov. Priteti moramo marketinke aktivnosti in vloeno delo. Nikoli ne bom trdila, da je dvajset let star viski bolji od petnajst let starega iste blagovne znamke. To ni res. Najbolji viski je tisti, ki je vam ve. Ampak zakaj je stareji draji? Zamislite si, da je petnajst let tekoina v sodu in to je najmlaji del tiste steklenice. To "stanje" mora nekdo plaati. Ni nujno, da je stareji in draji viski bolji, je pa vsekakor drugaen. Kako razvita je kultura pitja ganih pija pri nas? Zelo slabo. Imamo peico velikih poznavalcev, ki znajo uivati v ganih pijaah. Veina pa al pije tisto, kar je "in", kar jim nekdo priporoi, kar velja za dobro in kar je navsezadnje najbolj marketinko predstavljeno. Pogream raziskovanje. Izbire je ogromno, zakaj potem vedno znova izberemo isto steklenico? Zaenja se sezona druenja na odprtih terasah. Kakna se vam zdi ponudba? Na poletnih terasah, tako na obali kot drugod po Sloveniji, predvsem pogream ve vina na kozarec. Ni ga lepega poleti kot hladen poirek belega vina v zarosenem kozarcu Zveer pogream ve raznovrstne ponudbe ganih pija, ve vrst viskija, ve vrst ruma ... Oboujem stare klasine koktajle. Ali smo Slovenci res tako nezahtevni pivci, kot so skromno zaloeni nai bari? Zelo sem pa vesela, da napreduje ponudba meanih pija. Se vam zdi, da katera pijaa po vaem mnenju v zadnjih letih posebej izstopa na slovenskem trgu? Seveda, vsem dobro znani Aperol Spritz, ki je pri naih sosedih Italijanih pa tudi drugod po Evropi e ve kot dve desetletji nepogreljiv spremljevalec gostinskih teras. Aperol je fenomen, ki ga na slovenskem trgu zelo dobro neguje podjetje Mabat int, d. o. o. Vino in hrana ... Pa gane pijae in hrana? gana pijaa je bolj koncentrirana, zato ni primerna za pitje z glavno jedjo. Se pa gana pijaa izjemno lepo zlije s suhimi jedmi, kot je na primer sir, pa tudi k sladicam gre lepo. Vino in okolada na primer gresta skupaj samo v izjemnih primerih, gane pijae pa brez teav. Konjak in okolada sta udovit par. Ali pa dimljen viski in sir s plemenito plesnijo. In pa tobak z ganicami. Ampak za to potrebujemo predznanje. Treba je raziskovati in se uiti, da lahko uivamo v popolnosti.

NAMIG
I mabat-int.si

SIR TRNI

42

BESEDILO: PELA DOBNIKAR

Trni je sir. In to slovenski, iz Kamnikih planin. Najprej je bil ivilo z mono hranilno vrednostjo. Nato je bil simbol ljubezni, na katerega so dekleta akala skoraj tako, kot danes akajo na prstan. Kasneje je postal spominek na planino. Danes se trni zopet vraa na gurmansko mizo. Tono tja, kamor spada.

NA VSAKO MIZO

I
INFO

SIR TRNI
n e se ob pravem asu v letu znajdemo na najbolj znani slovenski planini, tam, kjer se nahaja Preskarjev muzej, smo lahko pria izdelovanja trniev. Gre za sir, ki so ga vasih izdelovali predvsem na obmojih Velike, Male in Gojke planine v Kamniko-Savinjskih Alpah. Znanje se je skozi leta izgubljalo, da se ni povsem izgubilo, pa nosi veliko zaslug gospa Rezka Mali. Ta se je umetnosti izdelovanja trniev nauila v mladosti od pastirice Zefke Humar. Ko opazujemo neno in precizno roko gospe Rezke, ko nastajajo unikatni spominki, postane jasno, da gre za pravo umetnost. Ta ob predpostavki, da je trni ne le lep spominek, ampak v prvi vrsti izjemno okusen in praktino trajen lokalni sir brez umetnih primesi, dobi e dodatno vrednost. gi dekletu. e je dekle trni sprejelo, je s tem pristalo na pastirjevo dvorjenje. Sasoma se je ta navada izgubila, e vedno pa buri duhove sam izvor izraza trni. Trni se prebuja na slovenski mizi V asu, ko se vse seli nazaj k naravi, je e kako prijetno sliati, da se znova obujajo jedi naih prednikov, ki do mize ne prepotujejo mnogo in e ve zranih milj. Trnii, ki se zopet vraajo, so narejeni kot vasih iz skute, smetane in soli, okraeni so s posebnimi ornamenti, vtisnjenimi z reliefno izrezljanimi lesenimi deicami ali paliicami. Vizualna podoba trniev ostaja zelo podobna. Konni izdelek je okraena kepica, visoka med petimi in estimi centimetri, velikost trnia naj bi sovpadala z velikostjo pesti oblikovalca. Trnii se uporabljajo v vsakodnevni prehrani, pogosto tudi kot dodatek jedem, sir je primeren za ribanje in tudi kuhanje. V enem samem trniu sta dva litra mleka V postopku izdelave trniev pastirji namolzejo mleko, ga skisajo, odstranijo smetano, kislo mleko nalijejo v glinen "pisker" oziroma sirovnik, ga pustijo na ognjiu priblino dve uri pri temperaturi 40 stopinj Celzija. Zatem maso odlijejo v torilo, kjer se skuta odcedi. V primeru, da je skuta preTrni kot simbol ljubezni Trnii so se vasih izdelovali v dvojini. S svojo obliko ponazarjajo enske prsi, po izroilu pa naj bi jih pastirji jeseni, ob koncu pae, podarjali enam, dekletom in ljubicam kot dokaz ljubezni in zvestobe. e ve, trni je sluil skorajda kot prstan in je bil mnogokrat dokaz obljube zakona. Vsak izmed dveh trniev je bil okraen z enakimi ornamenti. Eden je pripadal fantu, dru-

suha, ji dodajo smetano, sicer pa le sol. Masa je tako pripravljena za oblikovanje. Za izdelavo enega trnia sta potrebna dva litra mleka. Oblikovani trnii se suijo na toplem, temnem in zranem prostoru, njihovo suenje traja od dva do tri tedne. Naj slui kot zanimivost, veina se izdelave trniev gotovo ne bo lotila doma. Zato pa bo prav priel namig, da so se najbolj znani kamniki chefi, med njimi Janez Bratov, Primo Repnik in Janez Uri, e dodobra izpopolnili v vkljuevanju trniev v svoje jedi. epeta se o trniu v glavni jedi in tudi v sladici, zagotovo pa lahko priakujemo tradicijo v sodobni preobleki.

Vrednost trnia so prepoznali pri projektu Okusi Kamnika, katerega trenutno pomemben del je oivitev tega sira s projektom "Trni na vsako mizo." Vse do 13. aprila poteka praznik trnia pri kamnikih gostincih. Ve na OkusiKamnika.si in trnic.si.

Klemen Brumec

V starem mestnem jedru Ljubljane je zaivel novi tapas in vinski bar TaBar, ki zvesto sledi mestnemu utripu in svetovnim kulinarinim trendom. TaBar je tako postal novo zbiralie z odlinim vzdujem, kjer so na prvem mestu predvsem svee, lokalne sestavine in odlina vina, odprta kuhinja pa obiskovalcem omogoa, da neposredno doivijo svet okusov pod taktirko glavnega chefa. Ker so v kuhinji zapriseeni sveim sestavinam in ustvarjalnosti, je tudi ponudba sezonsko naravnana. Poleg tapasov v Tabaru ponujajo e tiri hina vina in okrog trideset drugih skrbno izbranih vin. Redni menu sicer dopolnjujejo tudi dnevna kosila. Prut, skuta, patete, zarebrnice in morske dobrote, svea zelenjava, siri in slastne sladice vas prav gotovo ne bodo pustili ravnodunih in lanih. V paniji recepti za tapase odraajo razline kulture, ki so pustile svoj kulinarini peat na panski gastronomiji. Da je Slovenija v tem pogledu podobna paniji menita tudi lastnika Jurij Osole in Peter Patajac: "Ker Slovenija lei med znamenito Italijo, Avstrijo, Madarsko, Hrvako in Sredozemskim morjem, ima njena kuhinja podobno kot panija moan znaaj, grajen na najboljih kulinarinih vplivih, ki so doloili njeno znailno mesto v svetu" in obenem zagotavljata, da v Tabaru ne boste nali izvirnih panskih tapasov, ampak raje njihovo slovensko nadgradnjo.

Tapas in vinski bar TaBar Ribji trg 6, Ljubljana Tel.: 031 764 063 www.tabar.si www.facebook.com/tabarlj