Solni Cvet (December 2014)

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter
Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo
21. 12 do 6. 1.
Jaslice v piranskih
cerkvah
Piran
31. 12.
Silvestrovanje na
prostem
Tartinijev trg, Piran
1. 1.
Novoletno
popoldne
Portoro
December, 2014, t. 33
02
UVODNIK
SOLNI CVET / L'AFIORETO
Spotovane obanke, cenjeni obani,

drage Pirananke in Piranani!
Vse bolj nezadrno se pribliuje novo leto, ki ga e naznanjajo
sijaj silvestrskih luk po ulicah in trgih, boino-novoletne trnice
ter razburljiv zabavni in kulturni program, ki ga bomo sklenili
s tradicionalnim Gala novoletnim koncertom v Avditoriju in
silvestrovanjem z Mambo Kings na Tartinijevem trgu ter ga popestrili
e z velikim portorokim ognjemetom.
Novo leto seveda nestrpno priakujemo tudi v svojih srcih.
Opaja nas z velikimi priakovanji in v nas vnaa nova upanja. Z
odtevanjem dni in ur se bliamo novemu zaetku, ki nam obljublja
uresnienje tudi tistih najbolj goreih elja.
December 2014
V novo leto bomo obanke in obani Pirana lahko vstopili bolj

samozavestni, bolj izkueni in pripravljeni na izzive prihodnosti.
Teko pot smo morali prehoditi v asu gospodarske krize in
veliko ovir smo morali premagati. Zato danes verjamemo vase in
si zaupamo. Vemo, da se znamo spoprijeti tudi z najtejimi izzivi,
vemo, da zmoremo.
Staro leto je bilo za tevilne izmed nas tudi leto negotovosti in
boleine, ki jo je obina Piran skuala omiliti s tevilnimi programi za
obanke in obane v stiski. Ustvarjali smo prilonosti, da si na enem
izmed najlepih kokov sveta prav vsak lahko zgradi lepo ivljenje.
V tekih preizkunjah smo se veliko nauili, zato lahko obljubim, da
bo obina Piran v prihodnjem letu e bolj uinkovita in da bodo nai
projekti e bolji. Razmiljali in delali bomo zeleno ter skrbeli, da
bo nae okolje varno, isto in urejeno. Potrudili se bomo razvijati
obino, ki bo prijazen in kakovosten servis obankam in obanom in
ki bo znala prisluhniti in ustrei potrebam gospodarstva.
Zaostrene gospodarske razmere in predvolilna vroica v letu, ki
se izteka, so vnesle doloene vrzeli v nao skupnost. Storiti moramo
vse, da premagamo razdore in neenotnost med nami in zdruimo
moi, pogum in modrost za nekatere nujne spremembe, ki jih od
nas terjajo gospodarski tokovi 21. stoletja. Da se jim bomo znali
prilagajati sami in da ne bomo akali, da nam oi odprejo nai
gostje. Da bo naa ponudba elitna zaradi kakovosti in ne zaradi
cen. Da bomo znali ohraniti tisto, kar na kraj naredi drugaen in
poseben, in da bomo znali izkunje iz nae zgodovine oplemenititi s
premiljenimi vizijami prihodnosti.
Ni namre dovolj, da le uspeno merimo moi z najbolj razvitimi
sredozemskimi turistinimi sredii. Portoro in Piran s svojim
zapeljivim podeeljem morata zasijati kot zvezda na svetovnem
turistinem zemljevidu. V svet moramo poslati sporoilo, da smo
ambiciozna skupnost, ki v novo leto vstopa z izdelanimi narti in ne
zgolj s spiskom elja.
Veliko dela nas aka, zato si v prihajajoih boino-novoletnih
praznikih v toplini svojega doma in v drubi svojih iskrenih
prijateljev naberimo novih moi in nazdravimo novim uspehom.
Verjamem, da bo leto 2015 za nas prijazno. Da bo leto velikih
uspehov, dobrega zdravja in radostnih trenutkov.
Vesel boi in sreno novo leto vam elim!
Peter Bossman
Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 33
Kazalo
Izdajatelj:
Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran
14
ZGODBE LJUDI
17
DRUTVA
24
VZGOJA IN IZOBRAEVANJE
32
ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI
34
KULTURNA DEDIINA
37
SOLINE
39
ZDRAVJE
42
UMETNOST
51
PORT
Izlo:
V Piranu, decembra 2014
Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran
Odgovorna urednica:
Slavica Tucakov
Oblikovanje in prelom:
Emigma d.o.o.
Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov
Tisk:
Tiskarna Vek
Lektura:
Petra Jordan
Naklada:
8.000 izvodov
AKTUALNO
December 2014
AKTUALNO
Obinski svet Obine Piran v tem mandatu sestavlja kar 48 % ensk

Foto Ubald Trnkoczy
Peter Bossman nastopil nov upanski mandat;

konstituiran je obinski svet Obine Piran za
mandatno obdobje 20142018
Na 1., konstitutivni seji obinskega sveta

Obine Piran v etrtek, 6. novembra 2014,
so vsi novoizvoljeni lani obinskega sveta
soglasno potrdili poroilo Komisije za potrditev mandatov lanov obinskega sveta in
ugotovitev izvolitve upana Obine Piran. Z
dananjim dnem je nastopil nov mandat upan Obine Piran Peter Bossman.
V veliko ast in ponos mi je, da vas lahko danes pozdravim kot ponovno izvoljeni
upan Obine Piran. Funkcija, ki jo prevzemam, pa ne pomeni samo asti, ampak in
predvsem veliko odgovornost. Odgovornost
za dostojno ivljenje in blaginjo sedanje in
bodoih generacij nae obine. To je pa tudi
odgovornost, ki jo bomo v obinskem svetu
skupaj delili v naslednjih tirih letih, je v
nagovoru novi sestavi obinskega sveta povedal Peter Bossman. Tu nismo zaradi svoje kariere, ampak zato, da delamo v dobrobit
vseh naih obank in obanov. Dali smo jim
svoje obljube in zaveze, ki jih elimo v tem
mandatu uresniiti. elim, da bi z modrimi
odloitvami popeljali nao obino do novih
uspehov in do e vejega razvoja, kar pa v

teh tekih gospodarskih asih ne bo lahka
naloga. Zato pri tem priakujem tudi vao
maksimalno angairanost in sodelovanje,
je sklenil upan Peter Bossman.
Obinski svet Obine Piran v mandatu
20142018, v katerem je kar 48 % ensk, sestavljajo naslednje lanice in lani:
MEIRA HOT, SD Socialni Demokrati,
DALIBOR LEGEN, SD Socialni Demokrati,
VOJKA TULAR, SD Socialni Demokrati,
SERGEJ FIKFAK, SD Socialni Demokrati,
MOJCA VONJA, SD Socialni Demokrati,
ALEN RADOJKOVI, SD Socialni Demokrati,
JERICA MAKORI PELI
SD
Socialni Demokrati,
FLORIS MATEJ FAGANELJ,SD Socialni
Demokrati,
JELENA RADI, Slovenija za vedno,
ROBERT JAKIN, Slovenija za vedno,
MARJAN JERETI, Slovenija za vedno,
MILO STEGOVEC, Slovenija za vedno,

NELI ROMANELLO, Slovenija za vedno,
SLAVKO IVANI, SMC Stranka Mira
Cerarja,
ANDREJ KORENIKA, SMC Stranka Mira
Cerarja,
DENIS FAKIN, SMC Stranka Mira Cerarja,
MILICA MASLO BEZER, DESUS Demokratina stranka upokojencev Slovenije,
STANISLAVA PREMRU LOVIN, DESUS Demokratina stranka upokojencev
Slovenije,
SNJEANA REBERNIK, Oljka,
LUANO GROZI, Oljka,
ROSSANA SFILIGOJ POLH, Slovenska
demokratska stranka,
FRANC KRAEVEC, PJN,
BRUNO FONDA, predstavnik italijanske
narodne skupnosti,
MANUELA ROJEC, predstavnica italijanske narodne skupnosti,
DANIJELA SORGO, predstavnica italijanske narodne skupnosti.
03
04
AKTUALNO
December 2014
Svetniki sejo zaeli z novim lanom
Vse pomembne toke 2. redne seje obinskega

sveta Obine Piran soglasno sprejete
V torek, 9. decembra 2014,
so se v dvorani Domenica Tintoretta mestne palae v Piranu
seli obinski svetniki. 23 od
25 jih je e na zaetku 2. redne
seje obinskega sveta v svoje vrste sprejelo novega lana.
Mandat so soglasno potrdili
Florisu Mateju Faganelju iz vrst
SD, soglasno pa so sprejeli tudi
druge pomembne toke dnevnega reda.
upan Obine Piran Peter
Bossman je obinskemu svetu
predlagal raziritev predloga
dnevnega reda; svetniki so tako
odloali o prenehanju mandata
direktorju Obalnega tehnolokega sklada, d.o.o., Mitji Cestniku, imenovanju prokurista
ter prenosu omreja in frekvenc na obino. Mitji Cestniku funkcija direktorja drube
Obalni tehnoloki sklad, d.o.o.,
preneha 31. januarja 2015, za
prokurista pa so potrdili Denisa Fakina, ki bo funkcijo izvajal
brez nadomestila. Po vpraanju
svetnika iz vrst stranke Slovenija za vedno Roberta Jakina,
ali bo obino prenos frekvenc
in omreja stal ve ali manj kot
doslej, je upan Bossman pojasnil, da bo obina plaevala le
stroke vzdrevanja, na razpisu pa bo nato izbrala skrbnika

omreja.
Obinski svet je nadalje
sprejel ugotovitveni sklep o
vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v obini. Viina
vrednosti toke se revalorizira
z indeksom rasti cen na drobno, v viini 101,2. Revalorizirana mesena vrednost toke za izraun nadomestila za
uporabo zazidanega stavbnega
zemljia na obmoju Obine
Piran je 0,0003471 EUR/m2, za
uporabo nezazidanega stavb-
nega zemljia pa 0,0005444

EUR/m2.
Obravnavali in potrdili so
tudi investicijski program Ribiko pristanie Strunjan, ki
ga je izdelal Elmarkt, d.o.o., in
sicer za namen prijave projekta
na javni razpis za ukrep ribika pristania, mesta iztovora
in zavetja. Sredstva za projekt
so opredeljena v Nartu razvojnih programov Obine Piran
tevilka OB090-14-0003 Ureditev ribikih pristani (Strunjan) za obdobje 20142017; v
letu 2014 za pridobivanje dokumentacije, v letu 2015 pa za
izvedbo. Poleg tega so za upravljavca ribikega pristania

Strunjan doloili javno podjetje Okolje Piran, ki bo upravljanje prielo takoj po zakljueni
investiciji.
Med pomembnimi tokami je bilo seveda poroilo o
izvrevanju prorauna Obine
Piran za prvo polletje 2014.
Navzoi svetniki so poroilo,
v katerem ni bilo posebnosti,
ki bi odstopale od preteklih
let, soglasno potrdili, tako kot
tudi lane nadzornega odbora
in stalnih odborov ter komisij
obinskega sveta Obine Piran.
Osnovni namen akcije je osveati pece o uporabi odsevnih predmetov
Preventivna akcija Bodi viden, bodi preVIDEN

Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu je v sodelovanju z obinsko redarsko slubo in Policijsko postajo Piran v
sredo, 26. 11. 2014, v Parku Sonce v Luciji organiziral preventivno akcijo Bodi viden, bodi previden. eprav se je v preteklem
letu na ravni Slovenije tevilo
prometnih nesre, v katerih so
udeleeni peci, zmanjalo, v
nai obini al ugotavljamo, da

jih je bilo ve.
Ravno zato je osnovni namen akcije Bodi viden, bodi
previden opozoriti pece na
uporabo odsevnih predmetov,
saj vidnost v prometu pomeni tudi vejo varnost. Po drugi
strani pa z akcijo osveajo tudi
voznike o veji pozornosti in
skrbi za pece kot ranljivejo
in bolj ogroeno skupino udeleencev v prometu. V akciji

so pozornost namenili dvema
ciljnima skupinama, ki sta med
peci najbolj ogroeni; starejim
od 65 let in najmlajim, otrokom do 10. leta starosti.
Vsem prisotnim so policisti in redarji nazorno prikazali,
kako je v prometu videti peec,
ki uporablja ustrezne odsevne
elemente (kresnike, odsevne

trakove, oblaila z odsevnimi
trakovi), in kako peec, ki odsevnih elementov ne uporablja
in je obleen v temna oblaila.
Poleg informativnih promocijskih gradiv so obiskovalci
prejeli odsevne trakove ali kresnike.
December 2014
AKTUALNO
Praznik Obine Piran

Foto Breda Krajnc
Zlati grb Obine Piran 2014 prejel

prof. dr. Livio Jakomin
Obina Piran svoj praznik
obeleuje 15. oktobra kot spomin
na ustanovitev prvega Mornarikega odreda Koper leta 1944.
V poastitev praznika je v petek,
17. oktobra 2014, v Avditoriju
potekala osrednja slovesna prireditev Kraji, kjer je srea doma
s podelitvijo priznanja zlati grb
Obine Piran.
Letos ga je prejel prof. dr. Livio Jakomin za ivljenjsko delo
na podroju razvoja pomorskega prometa in visokega olstva.
S svojim delom je imel moan
vpliv na gospodarsko, politino
in kulturno ivljenje tako v Obini Piran kot na irem Primorskem in je s svojo aktivnostjo,
strpnostjo in zagnanostjo prispeval k trajnemu napredku in ugledu obine.

V bogatem kulturnem programu so nastopili Mladinski pihalni orkester Piran, Nina eg,
Baletna skupina Metulj, Meani
pevski zbor Georgios, Minka Lavri, O Cirila Kosmaa Piran,
ola zdravja Piran, O Lucija,
Glasbena ola Piran, O Seovlje,
podrunina ola in vrtec Sv. Peter, Ginnasio Antonio Sema Pirano, Gimnazija, elektro in pomorska ola Piran, Sinia Bukinac in
Romana Fiur, Folklorna skupina Val Piran, Plesno-akrobatska
skupina Flip Piran in Rudi Buar
kot gost veera.
Obrazloitev:
Livio Jakomin se je rodil 8. 4. 1940 v Pradah (Koper). Osnovno
olo je obiskoval v earjih, nijo gimnazijo v Kopru. Maturiral je na
Srednji pomorski oli v Piranu. Diplomiral je na Pomorski akademiji
v Splitu. Magistrski tudij je konal v Ljubljani. Doktoriral je na Fakulteti prometnih znanosti v Zagrebu, in sicer leta 1985.
Svoje pomorske in pedagoke delovne izkunje si je pridobil na
ladji kot oficir krova in poveljnik , na srednji pomorski oli kot
predavatelj, na Viji pomorski oli kot viji predavatelj, docent in dekan, na Visoki pomorski in prometni oli kot ef katedre in izredni
profesor, na Fakulteti za pomorstvo in promet kot prodekan in redni
profesor.
Poleg pomorskega in pedagokega dela je dr. Jakomin opravljal
pomembne politine in gospodarske funkcije. Bil je sekretar Obalnega
komiteja ZKS, predsednik Skupine obalnih obin, delegat v Skupini SRS in podpredsednik Zbora obin, lan Izvrnega sveta SRS in
predsednik Komiteja za promet in zveze ter generalni konzul SFRJ v
Trstu. Bil je direktor energetsko-industrijske cone v Luki Koper, dva
mandata predsednik NS v Intereuropi, d. d., Koper, ter lan NS Slovenskih eleznic.
Dr. Jakomin je kot profesor, raziskovalec in publicist objavil prek
300 lankov, referatov in razprav. Kot avtor in soavtor je napisal 26
tudij, elaboratov in ekspertiz, tri univerzitetne ubenike, tri monografije o lukah Severnega Jadrana in o Luki Koper, dve kulinarini
knjigi (nagrajeni v Pekingu in Londonu) ter knjigi Vas, ki je ve ni
in Na meji.
Za svoja dela je prejel tevilna priznanja in odlikovanja doma in
v tujini, med drugim red dela z zlatim vencem, red za zasluge Republike Italije, red za zasluge Republike Slovenije in plaketo Hrvakega
drutva za znanost. Je lan Znanstvenega sveta za promet Akademije
znanosti in umetnosti Hrvake in astni doktor Univerze na Primorskem.
Njegovo delo je bilo vseskozi usmerjeno k napredku slovenske
Istre in Obine Piran. Kot predsednik Obalne skupnosti je uspeno
koordiniral projekt izgradnje viinskega vodovoda, ki je omogoil,
da je zaledje slovenske Istre pridobilo zdravo pitno vodo. V istem obdobju je Obalna skupnost dosegla velik napredek pri umeanju posameznik visokih in vijih ol iz Univerze v Ljubljani in Univerze v
Mariboru v obalne obine.
Glede na izjemne zasluge, ki jih ima prof. dr. Livio Jakomin za
razvoj in ugled slovenske Istre, e posebej pa Obine Piran, mu je Obinski svet s sklepom 8. julija 2014 podelil najvije priznanje Obine
Piran, zlati grb Obine Piran.
05
06
AKTUALNO
December 2014
Terenski ogled v Strunjanu razkril nedovoljen poseg v vodotoka s strani fizine osebe
Oktobra so piransko obino zajele

ekstremne padavine
Mono neurje z obilnimi padavinami je sredi oktobra zajelo

celotno obmoje Obale, na doloenih obmojih piranske obine pa
je povzroilo precejnjo materialno kodo. Voda je zalila ve objektov, ponekod so se sproili tudi zemeljski plazovi. Interventne slube
so bile na terenu od zgodnjih jutranjih ur, ob 5. uri pa se je gasilcem
v Strunjanu, kjer so utrpeli najve
kode, pridruil upan Obine Piran Peter Bossman.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v
12 urah padlo 91 mm padavin (91
l/m2). Srednja letna koliina padavin na tej postaji znaa 96, mesena
pa 119 mm (obdobje 19712000).
To pomeni, da je samo v 12 urah
padlo 9,4 % celoletnih padavin oz.
76 % mesenih padavin. Meritve
za kraji asovni interval med 22.
in 4. uro, ko so bili nalivi najmoneji, niso na voljo.
Terenski ogled razkril nedovoljen poseg v vodotok s strani

fizine osebe
e v zgodnjih jutranjih urah
je ogled terena razkril obsene
poplave z blatnimi nanosi na obmoju cestia in stavb. Iz koliine vode, predvsem pa blatnih
nanosov je bilo mogoe sklepati
na vdor zalednih voda (vode s poboja) oz. tujih voda (vode iz vodotoka). Preverjeno je bilo delovanje izvedenega kanala za odvod
zalednih voda. Na osnovi sledi, ki
jih je pustil vodni tok, je bilo ugotovljeno, da je bil veji del voda s
poboja prestreen nad vasjo in
preusmerjen v novoizvedeni kanal. Izvedeni protipoplavni nasip
kanala ni bil preplavljen. Sledi
so nakazovale, da je veji del poplavnih voda priel iz smeri Strunjanske reice preko prepusta pod
dravno cesto na obmoje centra
Strunjana.
Drugi terenski ogled, opravljen dva dni za prvim, je razkril,

da je fizina oseba na iztonem
delu prepusta dravne ceste z namenom izvedbe cestnega uvoza na
novo izvedla prekritje dveh vodotokov. Prekritje predstavlja ozko
grlo v odvodnji irega obmoja,
ki je povzroila zajezbo in poplavljanje. Voda, ki ni mogla odtei
skozi prepust, se je zaela prelivati
iz struge in odtekala na najnije leee obmoje, torej v center
Strunjana, kjer pa kanalizacija
dodatnih koliin ni prenesla. Prekritje je fizina oseba izvedla v zadnjem letu, saj ga pri projektiranju
protipoplavnih ukrepov za center
Strunjana e ni bilo, po podatkih
Agencije Republike Slovenije za
okolje pa izvajalec naj ne bi imel

ustreznega vodnega soglasja.
Obina Piran pristopila k izvedbi protipoplavnih ukrepov
Z namenom izboljanja poplavne varnosti je Obina Piran
pristopila k izvedbi protipoplavnih ukrepov, ki bodo vodili v postopno izboljanje razmer. Ukrepi
so predvideni v tirih fazah, do sedaj je bila izvedena I. faza. Z izvedenimi posegi se je poplavna varnost v primerjavi s predhodnim
stanjem izboljala, a samo I. faza
ne zadostuje za zaito pred tako
ekstremnim padavinskim dogodkom, kot se je zgodil oktobra.
Obmoje bo poplavno varno pred
pojavom stoletnih voda ele po izvedbi vseh tirih predvidenih faz.
Obina Piran se zahvaljuje intervencijskim slubam in posameznikom,

ki so nesebino priskoili na pomo in s tem omejili kodo, ki jo je
povzroilo mono neurje z ekstremnimi padavinami.
Piran zagotovila sredstva za popravilo mostu ez strunjanski potok Roja
Obina Piran zagotovila sredstva za popravilo mostu ez

strunjanski potok Roja
Obiskovalke in obiskovalci Krajinskega parka Strunjan
so se v zaetku novembra znova lahko sprehodili ez most
ob elnem nasipu ez strunjanski potok Roja, ki je bil
zaradi pokodbe na nosilnih

stebrih nekaj asa neprehoden. Sredstva za vzdrevalna
dela na mostu, prek katerega
vodi priljubljena pepot, je
zagotovila Obina Piran.
December 2014
AKTUALNO
Jadralska regata Barkovljanka je v nae kraje

privabila italijanske medije
Dnevno pogostili ve kot 80 novinarjev, agentov in

organizatorjev potovanj
Pie Lea uligoj
Pie Lea uligoj
Gostili smo ekipo

oddaje Linea Blu
televizije RAI
Portoro & Piran na

TTG Rimini
Minuli konec tedna, 10. in

11. oktobra, je nao destinacijo
obiskala italijanska televizijska
ekipa RAI z znano voditeljico
Donatello Bianchi. Snemali so
priljubljeno oddajo o morju in
ivljenju v obmorskih krajih
Linea Blu. V nae kraje jih je
privabila jadralska regata Bar-
kovljanka (Barcolana), snemali pa so med drugim v Piranu,

na Morski bioloki postaji, v
Seoveljskih solinah, ribogojnici Fonda, Strunjanu in Izoli.
Oddaja je bila na sporedu v soboto, 1. novembra, ob 14. uri
na RAI 1.
Predstavniki Turistinega
zdruenja Portoro so se med
9. in 11. oktobrom udeleili
borze TTG Incontri v Riminiju. Gre za najpomembnejo
mednarodno turistino borzo
B2B (business-to-business) v
Italiji, ki je letos potekala e
51-i zapored. Organizatorji borze so zabeleili ve kot
60.000 obiskovalcev oziroma
kar 18 % ve kot leta 2013.
Portoro & Piran, Izola in
Koper so se predstavili na slo-
07
venski stojnici pod skupnim

imenom Slovenska Istra. Najve pozornosti pa je pritegnila Gostilna Portoro & Piran,
kjer je za kulinarini del poskrbela ekipa hotela in restavracije Tomi. Predstavitev je
bila izjemno uspena, saj so
pogostili ve kot 80 novinarjev, agentov in organizatorjev
potovanj dnevno. V petek je
tam potekala tudi novinarska
konferenca, ki se je je udeleilo
20 novinarjev.
V juliju rekordno tevilo obiskov spletne strani

Pie Lea uligoj
Nagrada WEBSI za www.portoroz.si

Destinacijski portal Portoroa in Pirana www.portoroz.si je na letonji podelitvi
nagrad za digitalne preseke
v Sloveniji WEBSI 2014 zasedel 3. mesto v kategoriji Turizem in prosti as. Portal e od
prenove decembra lani dosega
odline rezultate. Do zdaj smo
v letu 2014 zabeleili ve kot
860 tiso obiskov (19 % ve v

primerjavi z letom 2013), od
tega je bilo kar 573.000 unikatnih obiskovalcev (15 % ve
kot lani). Najve obiskov prihaja iz Italije (38 %), sledijo
Slovenija (37 %), Avstrija (10
%) in Nemija (6 %).
Rekordno tevilo obiskov
spletne strani (preko 200.000)
smo zabeleili v juliju, ko je

potekala naa digitalna komunikacijska akcija v Italiji. Rekordno tevilo ogledov pa je
dosegla tudi italijanska verzija
videa Skoi v Portoro (Fai un
salto a Portorose) na YouTubu.
Video ima sedaj e ve kot milijon ogledov (1.268.000).
Tudi na Facebook profilu
Portoro Tourist Board je bilo

veliko odziva. Objave so dosegle tudi do milijon uporabnikov Facebooka. Pridobili smo
ve kot 8.000 vekov, tako jih
je sedaj e ve kot 25.000. Od
tega kar 18.000 uporabnikov
prihaja iz Italije.
08
AKTUALNO
December 2014
Strokovno sreanje gostincev v portorokem Avditoriju

Pie in foto Janez Mui
Iskanje istrskih kulinarinih zgodb

Dobrih sto gostilniarjev iz vse
Slovenije, ki so zdrueni v Sekciji
za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, se je 17.
novembra zbralo v Portorokem
Avditoriju. Na svojem sedmem
strokovnem sreanju so razpravljali o svojih teavah in o tem, kako v
tej panogi spet zlesti na zeleno vejo.
Zaradi krize se manj hodi v gostilne, poraba na gosta je padla in cene
v gostinstvu so se zniale tako, da
niso ve normalne za poslovanje,
je povedal Mate Matja, eden od
najbolj znanih portorokih gostincev in predsednik sekcije.
Razpravljali so tudi o aktualnih
davnih blagajnah, troarinah na
sladke pijae, oznaevanju alergenov v gostinskih obratih, o socialnih omrejih in plaevanju kolektivnim organizacijam, predstavili
so predloge sekcije za spremembo
tobanega zakona in ne nazadnje
podelili kolegom nagrade za kakovost gostinske ponudbe in jubileje.
Najbolji med njimi si priznanja v teh asih gotovo zasluijo, saj
ugotavljajo, da se na raun izvirnosti in kakovosti e preve prilagajajo kriznim razmeram oziroma
vse nijemu standardu ljudi. Na
eni strani so gostje, ki hoejo za

im manji denar dobiti im veje
porcije in jih pojesti na enostaven
nain, na drugi pa tisti, ki elijo vrhunsko kulinariko in postrebo ter
ki radi peljejo druino, prijatelje ali
poslovne partnerje ven na veerjo.
Slednji so vse bolj redki in gotovo
niso lani, vmesnega sloja, od katerega je gostinstvo prej ivelo, pa
skoraj ni ve.
Ob tem seveda iejo tudi nove
trne nie in privlanejo ponudbo,
o emer Mate Matja pravi: Gostinstvo v EU se zadnje ase vse
bolj promovira z domao hrano
lokalnega izvora, s tradicionalnimi kroniki in s im bolj zdravimi
sestavinami. Vse premalo delamo
na tem, eprav smo prav tu lahko
najbolji. Imamo obilo lokalnih
kulinarinih zgodb, a jih premalo
prodajamo.
In prav v zvezi s tem je gostilniarje na strokovnem sreanju, ki je
bilo seveda namenjeno tudi sproujoemu druenju, presenetila
ekipa njihovih kolegov iz otarije
ogica iz Solkana. S svojo lokalno
kulinarino ponudbo so se jim namre za kosilo predstavili gostinci
iz gorike in krake regije, pri e-
mer so Solkanci poskrbeli za doivetje vojake kuhinje izpred sto let.

Naa gostilna je prav na soki fronti in spoznali smo, da je to
dobra trna nia tudi na podroju
kulinarike, ter zaeli iskati recepte
jedi, ki so jih kuhali vojaki kuharji. Tu se je v avstro-ogrski vojski
borilo 18 do 20 narodov in zato je
bilo tudi dogajanje ob menakah
v rovih pestro. O tem, kako so se
prehranjevali vojaki, je zelo malo
zapisanega, mi pa smo ob pomoi
zgodovinarjev sestavili e kar nekaj
jedilnikov s fronte, je povedal Saa
Golob iz ogice. Seveda so jedi
malce prilagodili okusu dananjih
gostov, rdea nit vsega, kar dajo na
mizo, pa je iznajdljivost vojakih
intendantov in kuharjev pred stotimi leti. e zlasti proti koncu vojne,
ko so umirali tudi zaradi lakote, so
je morali imeti kar precej.
Svojim kolegom gostincem so
Solkanci v okolju vojake kantine
med drugim tako postregli po starem vojakem receptu narejen namaz iz svinjske maobe, redkvic,
hrena, oljnega olja, soli in popra.
Seveda vojaki niso mogli brez jote,
njokov s cimami repe, vasih pa so
dobili tudi s kislico in skuto napol-
Mate Matja: Imamo obilo lokalnih

kulinarinih zgodb, a jih premalo
prodajamo.
njeno soko postrv, ki so jo spekli

na senu. V ogici imajo e kakih
sto vojakih receptov.
Tudi Piran ima v svoji pestri
zgodovini gotovo e neteto zanimivih zgodb iz sveta svoje kulinarike. Mnoge, predvsem tiste iz
notranjosti Istre, zlasti po zaslugi
zgodovinarja in pisca kulinarinih
knjig Alberta Pucerja e prihajajo
na plan in upajmo, da bo z njihovo pomojo ter novimi okusnimi
zgodbami tudi obalnim gostincem
poasi le lo na bolje.
Dogajanje se je zaelo s slavnostnim priigom novoletne osvetlitve
Boino-novoletna
trnica in Festival
penin v Portorou
Turistino zdruenje Portoro tudi letos v sodelovanju s
hotelom Kempinski Palace Portoro pripravlja boino-novoletno trnico in Festival penin.
Praznino dogajanje se je zaelo
5. decembra, ko je upan Obine
Piran Peter Bossman slavnostno
prigal novoletno osvetlitev.
Trnica z bogato ponudbo
domaih izdelkov, kot so oljno
olje, namazi, marmelade, med,
zelia in domaa umetnostna

obrt, bo odprta vsak konec tedna
(vkljuno s petkom) do 4. januarja 2015. Vrhunec dogajanja bo v
soboto, 27. decembra, ko se bodo
na terasi hotela Kempinski Palace predstavljali peniarji, slovenski red vitezov vina pa bo izbral
najboljo penino Portoroa 2014.
Veer bosta z glasbenim nastopom popestrila Slavko Ivani in
skupina Klape.
1.12.2014 - 1.1.2015
5.12.2014 - 1.1.2015
Ob petkih, sobotah in nedeljah
14.00 - 21.00
27.12.2014
RAZGLASITEV NAJBOLJE
PENINE PORTOROA
December 2014
AKTUALNO
09
Nai kraji in vse, kar je povezano z morjem, se pogosto pojavljajo na znamkah

Piran potuje v svet tudi na znamkah

Mestna knjinica Piran in Filatelistino numizmatino drutvo
Piran sta ob obinskem prazniku
konec oktobra pripravila predavanje z diaprojekcijo in razstavo,
ki sta razkrili tevilne upodobitve
naega mesta in njegove okolice na
potnih znamkah. Filatelist Mitja
Janar je predstavil pregled znamk
od prvih desetletij 20. stoletja dalje.
Udeleence je na koncu razveselil
s prilonostnim igom in spominsko ovojnico, ki ju je poklonil vsem
prisotnim.
e se v portu radi pohvalimo, da imamo Slovenci najve
kolajn glede na tevilo prebivalcev,
potem si upam trditi, da smo v Piranu glede na tevilo prebivalcev
po znamkah med vodeimi v Sloveniji, pravi Janar. Po zgodovinskem opisu prvih znamk z naimi
motivi, ki segajo e v as Italije in
Avstro-Ogrske, je Janar poudaril,
da v zadnjem desetletju za pisem-
sko promocijo Pirana in Portoroa

skrbi predvsem Filatelistino numizmatino drutvo Piran, ki je
spodbudilo izdajo tevilnih znamk,
prilonostnih potnih igov in dopisnic. Od leta 2006 so tako v sodelovanju z Akvarijem Piran izdali
znamke s podobo kavala, spirografa, fratra, kanoe, para, vetrnice,
orade in ribona. Lani so bile v svetu
posebne pozornosti delene edine
slane znamke, na katerih so cipelj,
rnika, sipa in glavata kareta posuti
s piransko soljo.
Junija letos je Pota Slovenije
v sodelovanju s piranskimi filatelisti in Pomorskim muzejem Sergej
Maera izdala prvo iz serije znamk
s podobami slovenskih ladij. Na
njej je Martin Krpan, prva ladja
portoroke Splone plovbe. Maja
prihodnje leto pa bomo na pisma
in razglednice lahko nalepili znamke z ladjo Rog, ki je prva naa ladja,
ki je preplula ocean.
Filatelistino numizmatino drutvo Piran z Mitjo Janarjem spodbuja izdajo

tevilnih znamk, prilonostnih potnih igov in dopisnic, s katerimi skrbijo za
nao pisemsko promocijo.
31. 12. 2014 poteejo dovoljenja za uporabo javnih povrin in gostinskih vrtov
Obvestilo za gostince in druge uporabnike

javnih povrin
31. 12. 2014 poteejo dovoljenja za uporabo javnih povrin
in gostinskih vrtov, zato pohitite in si pravoasno zagotovite dovoljenje za leto 2015. Za
uporabo javne povrine je treba
na podlagi 10. lena Odloka o
ienju in urejanju ter posebni rabi javnih povrin pridobiti
dovoljenje uprave Obine Piran.
Vloga za dovoljenje za uporabo javne povrine mora vsebovati:
podatke o uporabniku,
vse podatke, potrebne za odmero obinske takse,
nart oz. skico ureditve oz.
uporabe javne povrine ter
soglasje upravljavca javne povrine.
Gostinski vrt, ki je povezan z
gostinskim obratom, je dovolje-
no postaviti na javni povrini za

sezonski as ali as do enega leta
v skladu s predpisi, ki veljajo za
to podroje.
Vloga za postavitev gostinskega vrta mora ob zgoraj navedenih splonih pogojih vsebovati e:
nart ureditve z vrisano lokacijo,
podatke o namenu, dimenzijah, obliki, materialu, barvi in
druge potrebne podatke.
Gostinski vrt z gostinskim
obratom se postavi v skladu z
grafino prilogo in smernicami
pristojne obinske slube (mestni arhitekt). Pri postavitvi je
treba upotevati naslednje splone pogoje:
zagotovljen mora biti prehod
za pece, za vozila za dostavo
in ienje javnih povrin ter

za druga intervencijska vozila,
elementi opreme gostinskega
vrta morajo biti premakljivi
oziroma premini,
skladnost s tradicijo in arhitekturo domaega okolja,
za zaito pred soncem se
uporabljajo senniki, tende
oz. podobna oprema v materialu in barvi, ki sta doloena
v smernicah,
pri uporabi urbane opreme
se ne sme pokodovati javne
povrine,
ni dovoljeno postavljati korit in drugih fizinih ovir
objektov brez soglasja pristojne slube.
Za postavitev urbane opreme, kot so tende in druge
vrste senil, mize, stoli, je treba
pridobiti soglasje pristojne slube. Za kritelje so predvidene

globe, in sicer:
s 1.400 EUR se kaznuje za
prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost,
s 400 EUR se kaznuje za prekrek odgovorna oseba pravne osebe,
z 200 EUR se kaznuje posameznik.
V izogib nepotrebnemu kaznovanju predlagamo, da im
prej oz. dovolj zgodaj podate
vlogo za uporabo javne povrine postavitev gostinskega vrta
za leto 2015.
Vsi obrazci in vloge so dostopni na ww.piran.si.
10
AKTUALNO
December 2014
Prilonost za pogovor o pravicah pecev in varstvu okolja ter izmenjavo izkuenj v zvezi z upravljanjem prometa
Sreanje z delegacijo COPED Cammina Trieste

V etrtek, 20. novembra, je
v dvorani vedut v Tartinijevi
hii v Piranu potekalo sreanje
z delegacijo organizacije COPED Cammina Trieste, ki sta
jo zastopala predsednik Sergio
Tremul in podpredsednica Isabella Flego. Trake goste je
pozdravil upan Obine Piran
Peter Bossman, ki je poudaril, da je to sreanje prilonost
za pogovor o pravicah pecev,
varstvu okolja in za izmenjavo
izkuenj v zvezi z upravljanjem
prometa. Goste je seznanil,

da tudi v Obini Piran teave
v prometu reujemo po naelu trajnostne mobilnosti, zato
da bi bilo ivljenje in bivanje
v naem mestu bolj prijetno in
varno. Sreanje je pomembno
tudi zato, ker predstavlja prilonost, da najdemo nove skupne
toke in monosti za nadaljnje
sodelovanje, je povedal upan
in gostom zaelel uspeno delo
in prijetno bivanje v nai obini.
V jesensko-zimskem obdobju odlino obiskana izobraevanja

Pie Dane Podmenik,vodja programa, Zavod Eko-Humanitatis
Razvijamo podeelje
V letonjem letu Zavod Eko-Humanitatis s podporo Obine
Piran izvaja Program animacije
in razvoja podeelja. V jesensko-zimskem obdobju smo izvedli
ve zelo obiskanih izobraevanj.
Delavnico Razvoj podjetnike
ideje je vodil promotor (socialnega) podjetnitva Toma Stritar,
ki je navduil in motiviral udeleence, med katerimi je bilo tudi
veliko mladih z zanimivimi podjetnikimi idejami. Poudarek je
bil na predstavitvi modela vitkega
podjetnitva. V drugem delu pa
smo udeleenci po skupinah razvijali poslovne ideje in jih nato
tudi predstavili.
Na izobraevanju, posveenem ukrepu Sodelovanje, ki
predstavlja novost v Programu razvoja podeelja 20142020, je bila
udeleba zelo pestra od lokalnih
kmetov do predstavnikov drutev,
razvojnih agencij, svetovalne slube, univerze in drugih. Pridruil
se nam je tudi Ale Zidar, predsednik Drutva za razvoj slovenskega podeelja. Dr. Botjan Kos, ki je
na MKGP zadolen za koordinacijo ukrepa, je predstavil njegove
kljune usmeritve in cilje. Nato
smo skupaj z udeleenci identificirali potencialne projektne ideje
in partnerstva. Pokazalo se je, da

je na terenu veliko dobrih idej,
veini pa je skupno to, da premalo upotevajo podjetniko oz.
trno usmerjenost, ki bi zagotavljala tudi trajnost projektov po
preteku financiranja. Prav to pa bo
eden od ciljev ukrepa, zato prijavitelje aka e veliko dela, e elimo
uspeno kandidirati na razpisu, ki
bo objavljen v drugi polovici leta
2015.
V sodelovanju z Drutvom
Ajda Istra smo izvedli predstavitev dobre prakse Z ekoloko-biodinamino pridelavo in novimi neposrednimi trnimi poti
do ustvarjanja delovnih mest (za
mlade) na kmetijah. Dr. Matja
Turinek (33 let) se je pred asom
odloil, da pusti slubo raziskovalca/predavatelja na Fakulteti za

biosistemske vede in kmetijstvo
v Mariboru in si ustvari delovno
mesto na druinski ekoloko-biodinamini kmetiji. Matja je
predstavil svoje izkunje z biodinamino pridelavo in predelavo
vrtnin in sadja, razvojem inovativnih neposrednih trnih poti
partnersko kmetijstvo , ustvarjanjem delovnega mesta na kmetiji
in vodenjem podjetja na kmetiji.
V decembru izvajamo izobraevanja, v okviru katerih se
udeleenci (kmetije, drutva, podjetniki) uijo brezplane izdelave
in urejanja lastne spletne strani.
Rezultat bo izdelana in delujoa
spletna stran, preko katere bodo
lahko promovirali in trili svoje

pridelke oz. storitve.
Za leto 2015 e nartujemo
nove aktivnosti. Poudarek bo zlasti na animaciji in delu z mladimi.
V ta namen bomo zaeli program,
namenjen vsem mladim (do 40
let), ki razmiljajo o prevzemu oz.
zagonu kmetijske ali podjetnike
dejavnosti na kmetiji. V Programu razvoja podeelja 20142020
bo velik poudarek prav na pomoi
mladim. V okviru ukrepa Pomo za zagon dejavnosti za mlade
kmete bo na voljo ve kot 60 mio.
evrov in za razvoj istrskega kmetijstva ter podeelja je kljuno, da
bi se im ve mladih odloilo za
rpanje teh sredstev. Program bo
primarno namenjen prav temu
podpori pri pripravi na razpise in
zasnovi poslovnega narta razvoja
kmetije. Vse, ki bi se eleli vkljuiti v program, vabimo, da nam piete na e-naslov ekohumanitatis@
gmail.com.
O vseh aktivnostih Programa animacije in razvoja podeelja vas bomo sproti obveali na
spletnih straneh www.piran.si in
www.eko-humanitatis.org ter z e-novicami, ki jih poiljamo po e-poti vsak mesec.
December 2014
AKTUALNO
11
Rekonstrukcija doma je zagotovila pogoje za drubeno, socialno in medgeneracijsko povezanost ter

druenje vaanov
Prenovljen kulturni dom v Padni predali v uporabo
upan Obine Piran Peter

Bossman in predsednik Krajevne
skupnosti Padna Denis Goja sta
v nedeljo, 12. oktobra, slovesno
odprla prenovljeni Kulturni dom
Boidarja Jakca v Padni.
Kulturni dom Boidarja Jakca
v Padni je bil zgrajen leta 1946 in
razen sanacije strehe in proelja
vejih gradbenih posegov do letos ni bil deleen. Na prvi pogled
je bil objekt pred prenovo sicer
lepo vzdrevan, a ga je zob asa v
notranjosti e mono nael. Dom
ni bil toplotno izoliran, zaradi
esar je bilo pozimi v njem zares
neprijetno. Lesena konstrukcija,
okna, instalacije so bili dotrajani,
etana ploa se je povesila, prostori v nadstropju pa so popolnoma dotrajani in neprimerni za
vsakrno dejavnost.
Prenova, ki smo jo izvedli, je
bila obsena in temeljita. Objekt
smo statino konsolidirali, pre-
novili vse instalacije ter uredili

centralno ogrevanje in hlajenje,
izvedli razsvetljeno zunanjo ureditev, uredili igrie, prireditveni
prostor, podporne zidove in odvodnjavanje.
Rekonstrukcija doma je zagotovila pogoje za drubeno,
socialno in medgeneracijsko povezanost ter druenje vaanov,
saj se v njem odvijajo vse prireditve kulturnega, portnega in
zabavnega znaaja, izobraevanja
in teaji, v njem pa imajo sede
tudi drutva, ustanovljena v tem
okolju.
Verjetno ste opazili, da rad
in pogosto prihajam v Padno. Tu
sem e obiral grozdje in oljke, pri
vas se vedno poutim dobrodoel, zato sem ponosen, da vam
lahko danes v uporabo predam
objekt, ki bo e utrdil vao udovito skupnost, je ob tej prilonosti povedal upan Peter Bossman.
Z investicijo so omogoeni
pogoji za ureditev infrastrukture
za predstavitev lokalne kulturne
dediine in utrjevanje blagovne
znamke turistine destinacije na
podlagi metodologije in postopkov v okviru HERA (Sustainable
tourism management of Adriatic
HERitage). Kulturni dom Boidarja Jakca bo eden od devetih
centrov za obiskovalce, na katerih
bo preizkuena blagovna znamka
HERA. V teh centrih, ki bodo
vkljueni v t. i. Mreo centrov za
obiskovalce, bodo predstavljena
razlina gradiva, predvsem pa
bodo namenjeni predstavitvi kulturne dediine.
Investicija je bila sofinancirana s strani Jadranskega ezmejnega programa IPA 20072013
v viini 95 odstotkov investicije.
Obina Piran je prispevala 5 odstotkov, skupna vrednost investicije pa je znaala 320 tiso evrov
(brez DDV).
Predsednik KS Padna Denis
Goja je ob tem spomnil, da je bila
Padna e pred dobrim desetletjem le e ena izmed slikovitih,
a zaspanih istrskih vasic, kjer
ivljenje poasi drsi po ustaljenih tirih, najmanja krajevna
skupnost v obini z najmanjimi
ambicijami, danes pa predstavlja
vidno ime na svetovnem zemljevidu turistino zanimivih destinacij. Omenil je vrsto vejih in
manjih infrastrukturnih investicij v vasi in poudaril: V obdobju
dobrega desetletja smo uredili
nao galerijo z okolico, potem
dobili nov turistinoinformacijski center in danes odpiramo e
dom Krajevne skupnosti. Znali
smo izkoristiti bogastvo nae naravne in kulturne dediine ter
zaupanje vase in svoje sposobnosti, je pojasnil svoje videnje
preporoda Padne.
Lekarna Lucija doakala prenovo
Vloge na spletni strani obine, v glavni pisarni in

Uradu za gospodarstvo in turizem
Lekarna zaasno na novi

lokaciji v Luciji
Prijava podaljanega
obratovalnega asa za gostinske
obrate (kmetije) za leto 2015
Lekarna Lucija, ki je krajane doslej sprejemala na

lokaciji ob Zdravstvenem
domu Piran v Luciji, je zaradi prenove v nedeljo, 23.
novembra, zaprla vrata. Do
zakljuka prenove bo tako
Blia se konec koledarskega leta

in z njim konec veljavnosti odlob
za podaljan obratovalni as vaih
obratov za leto 2014. Skladno z doloili Odloka o merilih za doloitev
podaljanja obratovalnega asa gostinskih obratov v Obini Piran e
sprejemamo vloge za podaljanje
poslovala na zaasni lokaciji; po obstojeem urniku je

krajanom in obiskovalcem
na voljo na naslovu Obala
103, Lucija, v prostorih bive
Modiane.
obratovalnega asa gostinskih obratov (kmetij) za leto 2015.

Vloga za prijavo obratovalnega
asa je objavljena na obinski spletni strani www.piran.si, dobite jo
tudi v glavni pisarni ter Uradu za
gospodarstvo in turizem Obine
Piran.
12
AKTUALNO
December 2014
16. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije v CKSG Portoro

Pie mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Portoro
Odeti v zeleno z okusom lenika
Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in rkoslikarjev pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije je

letonje tradicionalno tekmovanje
slikopleskarjev Slovenije organizirala na Obali. V petek, 28. novembra 2014, je tako poskrbela za
novo podobo prostorov Centra za
korekcijo sluha in govora Portoro,
ustanove, ki diha na poseben nain
in skrbi za raznoliko populacijo
otrok s teavami na podroju sluha
in govora.
Letonja akcija je bila toliko bolj posebna tudi zato, ker sta
jo dejavno podprla Borut Pahor,
predsednik Republike Slovenije,
in Peter Bossman, upan obine
Piran. V celotnem projektu je sodelovalo 85 slikopleskarjev, med
njimi tudi 15 dijakov s kranjske in
mariborske srednje gradbene ole,
ter trije tuji slikopleskarji, ki so na
tekmovanje prili iz Velike Britanije. Prav tako so se jim na svojo eljo
pridruili tudi tirje uenci iz 9. ra-
zreda centra. Za pleskanje ve kot

4.000 kvadratnih metrov zidnih in
drugih povrin v uilnicah, na hodnikih in v skupnih prostorih centra so letos vsi skupaj porabili 950
litrov barv.
Na sklepni slovesnosti se je ravnatelj centra Marko Strle uvodoma
zahvalil vsem slikopleskarjem za
opravljeno delo in njihovo poslanstvo: Zidov nae ustanove nam ni
uspelo celovito prenoviti e sedem
let, saj za to nimamo zagotovljenih
investicijskih sredstev. Ta projekt je

zato primer izredne prakse, ki nai
in podobnim ustanovam ustvarja
dodano vrednost, za kar se udeleencem in organizatorju res iskreno zahvaljujemo. Nai uenci so e
dan pred akcijo pomagali v prostore prenaati barve in druge materiale in morda se bo kateri od tistih
tirih, ki so danes dobili monost
spoznati delo obrtnika, po konani osnovni oli tudi sam odloil za
poklic slikopleskarja.
Evropski teden zmanjevanja odpadkov od 20. do 30. novembra

Pieta Milica Maslo Bezer in Sandra Martini Loboda; foto Marjan Maslo
Stop metanju hrane v smeti

V tednu zmanjevanja odpadkov, s katerim v Evropi elimo poudariti pomen prepreevanja nastanka odpadkov e v proizvodnji,
nato pa pri izbiri izdelkov na trgu
z odgovornim potronitvom, so
tudi v Javnem podjetju Okolje Piran
prispevali k osveanju javnosti, e
posebej pouevanju in vzgoji otrok
in mladih. Letonje geslo tedna je
bilo Stop food waste Stop metanju
hrane v smeti!
Aktivnosti so izvajali e od 17.
novembra, v tem asu so izpeljali 12 unih delavnic, na katerih so
govorili predvsem o pomenu odgovornega nakupovanja izdelkov s
im manj embalae, prepreevanju
metanja hrane v smeti, neprimernosti in posledicah metanja hrane
med meane odpadke ali embalao,
posledicah metanja hrane v kana-
lizacijo in ponovni uporabi stvari,

kot so predelana oblaila, pohitvo,
nakit in podobno.
Javno podjetje Okolje Piran se
je tudi pridruilo slovenskim komunalnim podjetjem, ki sodelujejo
v akciji Za boljo drubo, ki promovira odgovorno potronitvo,
ponovno uporabo in pitje vode iz
pipe. V sodelovanju s podjetjem
Rianski vodovod Koper so izvedli
une delavnice na O Lucija o prednostih pitja vode iz pipe, saj s tem ne
nastajajo odpadne plastenke. 1000 l
vode iz vodovoda lahko stane tisokrat manj kot plastenka vode, neoporena svee natoena voda pa je
tudi bolj zdrava kot iz plastenke, saj
je pod nenehnim nadzorom.
V aktivnostih tedna za zmanjevanje odpadkov je sodelovala
tudi Obina Piran. Za zaposlene so
izvedli delavnico za promocijo pitja

vode iz pipe v povezavi s promocijo
zdravja in zmanjevanjem koliin
plastinih odpadkov. Poleg preventivnih aktivnosti so potekale e kontrole pravilnosti ravnanja z odpadki.
Obinski inpektor in kontrolor
pravilnosti ravnanja z odpadki iz
Javnega podjetja Okolje sta skupaj
izvajala intenzivne kontrole ravna-
nja z odpadki na celotnem obmoju

obine in opozarjala obane na pomen pravilnega ravnanja, e posebej
s kuhinjskimi bioloko razgradljivimi odpadki. V naem zbirnem centru v Dragonji smo opravili analizo
vzorca odpadkov, zbranih v zbiralnicah pri vestanovanjskih stavbah
v naselju Lucija.
December 2014
AKTUALNO
21. 12. 20146. 1. 2015

Pie Dejan Mehmedovi; foto Ubald Trnkoczy
Jaslice v piranskih cerkvah

Lokacija in avtor
postavitve:
Krstilnica sv. Janeza Krstnika
Martin Peca
Cerkev Marije Tolanice
Karin Zrinjski
Cerkev Marije Snene Nina
Mrenovi, Dejan Kralj
Krini hodnik Minoritskega
samostana Vid Avdi
Batista, Matja umelj
(ambientalna glasba)
Pinakoteka Minoritskega
samostana Tine Dekorti
Nekdanja cerkev sv. Katarine
Vasko Vidmar, Evgen opi
Goriek
Cerkev sv. Petra Noemi
Zonta
Cerkev sv. tefana Jernej
Flajs
Nova postavitev jaslic v obokih pod piransko cerkvijo sv. Jurija. Figure jaslic, ki so visoke 3 metre in bodo
zaarele v lukah, so postavili Ubald Trnkoczy in drutvo Anbot.
Tudi letos je Drutvo prijateljev zakladov Sv. Jurija svojo tradicionalno predstavitev
jaslic po piranskih cerkvah
prepustilo mladim ustvarjalcem. Skupina sodelujoih
obalnih likovnikov je kljub
mladosti e na poti tovrstnega
ustvarjanja, saj gre za uence,
tudente, absolvente ali mlade diplomante umetnikih ol
oziroma akademij. Tendence,
ki so e petnajsto leto zapored
izhodino vodilo projekta, so
ohranjanje
tradicionalnega,
vzpostavljanje neposrednega
stika s kulturno dediino in
pa seveda razmislek o vsebini, ki jo tematika predstavlja.
Mladi ustvarjalci so neobremenjeni, njihov pogled na
svet je ist, brez ideolokih ali
formalnih preprek, in zato so
njihove reitve za zastavljeno
problematiko tako spontane
in preproste. Izkazano inventivni pristop, ki vsekakor
potrjuje dejstvo, da je likovni govor neskonno polje,
opazno izpostavlja predvsem
tendenco artistine svobode.

Svobode, ki pa ne pozablja na
utnost in ustvenost, torej
SPONZOR
KRIANKE deosnovno
bit umetnikega
janja. Kljub povsem razvezani
in razpueni ikonografski,
snovni in formalni uzanci je
njihovo dejanje vseskozi zavezano vsebini. Jaslice so gotovo
priakovanje, elja, a hkrati
zavedanje: zavedanje skupnosti, zavedanje sebe, zavedanje
dobrega, zavedanje ljubezni
Svoboda je pot, ki jo ponujajo
mladi umetniki v tej smeri.
Cerkev sv. Roka skupina

otrok, mentor Vasko Vidmar;
Amelie Liden, Sven Liden,
Leon Mahne Milok, Maa
Odar Kristan, Mia Chanel
Salomon, Maksim Sinkovi
Koroec, Robert tibilj
upnijska cerkev sv. Jurija
upnijske jaslice iz 19. stoletja;
postavitev: Riko Butui,
Sreko Vogrin, Robert Letica
Cerkev sv. Franika
samostanske jaslice;
postavitev: patri minoriti
Obok upnijske cerkve sv.
Jurija postavitev: Ubald
Trnkoczy, Drutvo Anbot
13
14
ZGODBE LJUDI
December 2014
Teodor Kolenc v oeh Erika Vidmarja

Pie in foto pela Pahor, mestna knjinica Izola
Pogovor ob predstavitvi knjige Doro

moj ivljenjepis
Konec oktobra smo v Mestni knjinici Izola
predstavili knjigo Doro moj ivljenjepis. Izla je
v samozalobi, napisal jo je Erik Vidmar iz Lucije, sicer uspeen gledaliki igralec. Nastala je na
podlagi rokopisnega spominskega gradiva Teodorja Kolenca in pogovorov med njim in Erikom
Vidmarjem. Knjigo sta obiskovalcem predstavila
skupaj, in ker je bilo ivljenje Teodorja Kolenca
tako bogato in razgibano, se poslualci kar nismo
mogli posloviti od zanimivega gosta.
Teodor Kolenc je eden tistih prebivalcev
Izole, ki so mono zaznamovali ivljenje mnogih someanov, glas o njem pa je segel e dale
naokrog. Celo Piranani in Koprani so doma
sestavljali svinnike za njegovo podjetje! Bil je
izjemno uspeen in inovativen podjetnik, ki je
svoje delavce poteno plaeval, tako da ga imajo
e danes v lepem spominu. Nikoli ni klonil pred
nobeno oblastjo, in kljub temu da so mu mnogi
hoteli kodovati, ni gojil zamere ali maevalnih
misli. Ohranil je dostojanstvo in pogum, pa tudi
smisel za humor in soutno srce.
Glede na to, da si lahko knjigo izposodite v
nai knjinici, jo kupite ali pa prebirate odlomke
v tedniku Mandra, se mi je zdelo bolj smiselno
povabiti k pogovoru Erika Vidmarja, saj me je zanimalo, kako je prilo do ideje za knjigo in kako
je nastajala. Tako vam predstavljam razmiljanja
tega zanimivega mladega loveka o sreanju s Teodorjem Kolencem in o posebnem odnosu, ki so
ga stkali medsebojno spotovanje, zaupanje, naklonjenost in obudovanje, predvsem pa posluanje in aktivno sodoivljanje sogovornika.
Gospod Erik, bi nam za zaetek povedali,
kdo ste, od kod prihajate, s im se ukvarjate?
V prvi vrsti sem ponosen oe treh sinov in
hvaleen mo potrpeljivi eni. ivimo v Luciji,
po rodu pa sem iz Spodnje Idrije, kjer sem preivel mladostna leta. Po poklicu sem gradbeni tehnik, e triindvajset let sem podjetnik, ki je tudi v
sodelovanju z nekaterimi dravnimi institucijami
izvedel ve odmevnih preventivnih in promocijskih projektov. Sedemnajsto leto vodim lastno
POTUJOE GLEDALIE z bogatim repertoarjem preko 100 avtorskih gledalikih predstav
za vse generacije, ki so skupaj doivele e skoraj
5.000 ponovitev po vsej Sloveniji.
Kako ste prili na zamisel, da bi napisali knjigo o Teodorju Kolencu?
Aprila letos sem v Izoli razdelil nekaj reklamnih letakov, na katerih sem ponudil pisanje
razlinih besedil po naroilu. Gospod Doro me
je poklical in isto preprosto vpraal, ali bi bil
pripravljen sprejeti izziv in mu pomagati pri izdaji njegovega ivljenjepisa. e po kratkem tele-
fonskem pogovoru mi je Doro vzbudil izjemno

zanimanje, tako da sem se sam pri sebi kar takoj
odloil, da sprejmem izziv. e na prvem osebnem
sreanju, ko sva se malo pogovorila, pa sem si elel im prej zaeti pisati.
Kako je potekalo vajino sodelovanje? Knjiga
je nastala na osnovi rokopisnega gradiva in vajinih pogovorov. Sta se skupaj odloala, kaj vkljuiti v knjigo, kaj izpustiti?
Doro je e imel pripravljenih nekaj starejih
zapisov in cel zvezek na novo napisanih rokopisov o asih njegovega partizanstva. Tako kot o
vsaki stvari v svojem bogatem ivljenju je imel
Doro precej natanno izdelano sliko, kako naj bi
bil videti njegov ivljenjepis v knjini obliki. Zael sem s prepisovanjem rokopisov, Doro pa je
pisal nove zvezke o posameznih ivljenjskih obdobjih in tudi postavil osnovne tematske sklope.
Podrobnejo razdelitev poglavij pa sva oblikovala
skupaj.
V uvodu pojasnjujete, da niste spreminjali
sloga gospoda Kolenca, da ste se eleli im bolj
pribliati njegovemu nainu razmiljanja in izraanja. Zato ste ohranili tudi narene besede,
ki ste jih seveda zapisali v poevnem tisku. So e
kakne posebnosti, na katere ste morali oziroma
eleli biti pozorni?
Mislim, da sem skozi njegove rokopise precej
dobro zautil njegovo osebnost, ki so jo oblikovale tevilne ivljenjske preizkunje, ki jih je vedno reeval na povsem samosvoj nain. Vse to je
v meni zbudilo izjemno spotovanje do velikega
loveka in njegovega dela. Nekako mi je Doro
zelo hitro zlezel pod koo. Med urejanjem besedila in izbiro fotografij sem se ves as trudil, da bi
ohranil njegovo osebno noto nadvse zanimivega
pripovedovalca. Edini cilj, ki sem ga imel pred
omi, je bil ta, da bi konni izdelek verodostojno
spregovoril o ivljenju loveka, ki je povsod, kjer
je deloval, za seboj pual zares globoke sledi.
Kot smo lahko videli na predstavitvi knjige,
ima Teodor Kolenc odlien spomin, spomni se na
primer vseh podrobnosti posameznih dogodkov.
Zna zelo zanimivo pripovedovati in tako prepletati dogodke med seboj, da se izkae smisel vsega
doivetega. Vse to je od vas zahtevalo veliko asa
in zelo pozorno posluanje. Kako ste doivljali
njegovo ivljenjsko zgodbo?
Veina mnogo mlajih ljudi lahko Doru
samo zavida njegov neverjeten spomin za najmanje podrobnosti. Srno upam, da tudi knjigi
uspe vsaj priblino prikazati, kako intenzivno je
Doro ivel vsak svoj trenutek in s kakno strastjo se je loteval vsakega svojega projekta. Zelo
hitro nama je uspelo vzpostaviti obojestransko
zaupanje in verjamem, da je bil to klju do uspe-
ne realizacije skupnega projekta. Med branjem

njegovih rokopisov sem sproti odkrival tevilne
zanimive podrobnosti iz njegovega ivljenja, kadar sem elel izvedeti e kako informacijo, je bil
Doro vedno pripravljen na podrobnejo razlago.
Pisanje njegove zgodbe, e bolj pa osebni stik in
pogovori so mi omogoili, da sem se kar potopil
v njegovo ivljenjsko zgodbo, ki jo lahko v vseh
pogledih samo neizmerno obudujem. Delo, ki
sva ga opravila skupaj, niti ni bilo delo v pravem
pomenu besede. Zame je bil to predvsem velik
privilegij, da sem imel dostop do nekaterih precej
intimnih Dorovih spominov in prilonost, da jih
skupaj podeliva z vsemi, ki so knjigo vzeli v roke.
Ko sem posluala gospoda Kolenca v Mestni
knjinici Izola, me je predvsem prevzelo, da se ni
nikoli nikogar bal. Vi ga poznate veliko bolje in
tudi v knjigi lahko beremo, kako ga je preganjala
Udba. Kako ste si razlagali njegov pogum?
e v zgodnjem otrotvu je spoznal trdo ivljenje, kjer izobilja nikoli niso poznali. e kot
otrok je videl velike krivice, ki so se dogajale v njihovi vasi in tudi njegovi druini. Nikoli se ni sprijaznil s krivicami, ki so se mu dogajale, in kadar
je bil preprian, da ima prav, se je za svojo pravico
hrabro boril. Zdi se mi, da je vasih deloval kot
lovek, ki so mu e vse vzeli in nima ve esa izgubiti. Boril se je za svoje pravice, a hkrati nikoli ni
niti pomislil, da bi z iskanjem svoje pravice komu
drugemu kodil.
Druga stvar, ki me je zelo prevzela pri njem,
je to, da ima zelo soutno srce. Med pripovedovanjem so se mu v kotiku oesa nekajkrat zasvetile
solze. Dananji podjetniki se mi e zdale ne zdijo
taki ...
Taka odlonost podjetnika in soutnost toplega druinskega loveka v eni osebi je zares redkost. Dananji podjetniki svoj uspeh gradijo na
povsem druganih osnovah, kot je to poel Doro,
December 2014
15
ZGODBE LJUDI
saj je delavec sodobnemu podjetniku samo stroek, ki bi ga najraje zmanjal na nilo. Doro pa je
svojim delavcem zagotavljal delo, poteno plailo
in predvsem dostojanstvo. Ne dela ne potenega
plaila in e posebej delavskega dostojanstva pa
danes al sploh ni ve.
Teodor Kolenc se zna tudi iz srca nasmejati.
Njegov smisel za humor se je na primer pokazal v
zgodbi, ko je kot straar zasail divjo svinjo.
Doro je tako zanimiva in raznovrstna osebnost, da ob njem nikoli ni dolgas. O doloenih
dogodkih iz razburljivega ivljenja zna pripovedovati s takim arom, da ima poslualec obutek,
kot da gleda film ali pa da se je celo sam znael v
njegovi zgodbi.
Mislim, da se je gospod Kolenc znal iskreno
veseliti tudi svojih uspehov, kar se je pokazalo v
zgodbi o rnilu za peresnike. Pri njem ni lane
skromnosti, sprenevedanja, skrivanja za maskami.
Bolj neposrednega in odkritega loveka e nisem sreal. Doro po sedemdesetih letih delovne
dobe res ne potrebuje nobene lane skromnosti
na nobenem podroju. Upravieno je ponosen
na svoje doseke, saj je praktino vse dosegel
sam, seveda ob veliki podpori ene Marije in kasneje tudi herke Majde. Vse uspehe je dosegel z
uveljavljanjem svojih idej, s trdim garanjem, vi-
eljo, da bi se v knjigo vkljuile nekatere fotografije. Nekaj druinskih fotografij je pripravil iz osebne zbirke, sam pa sem na spletu pregledal tisoe
fotografij o krajih in dogodkih, ki jih Doro opisuje. Uspelo mi je najti nekaj fotografij, s katerimi
sem skual podkrepiti njegovo pripoved. Na naslovnici sem skual ujeti glavne mejnike njegove
ivljenjske poti. Rojstno vas Ave, Soo, solkanski
most in Izolo. Na zadnji strani pa sem dodal e
nekaj njegovih preostalih ivljenjskih postaj: elezniki most v Avah, staro Gorico, Kanal ob Soi,
elezniki most v Beogradu, pustaro Mirkovac,
Komio na otoku Visu. Barva platnic pa simbolizira reko Soo.
Mislim, da je vaa knjiga tako vsebinsko kot
oblikovno velik doseek, e posebno ker je to vaa
prva knjiga. Rekli ste, da e pri nobenem delu niste obutili takega veselja kot pri tej knjigi. Tako
se mi zdi kar na mestu vpraanje, ali e razmiljate o novih knjigah?
Seveda razmiljam. e si bo e kdo zaelel
svojo ivljenjsko pot, druinsko kroniko ali kaj
podobnega spraviti med knjine platnice, z veseljem zanem pisanje e jutri. eprav si mnogi
predstavljajo, da je izdaja svoje knjige povezana
z astronomskimi stroki, lahko zagotovim, da ni
tako. S sodobno tehnologijo digitalnega tiska so
postale precej dostopneje tudi knjige v manjih
nakladah. O vsem se je mono dogovoriti in marsikaj narediti dostopno skoraj vsakomur.
eprav je knjiga v konni obliki skoraj dvakrat obseneja, kot sva si na zaetku zamislila, pa
vsega zapisanega materiala nisva uvrstila v njegov
ivljenjepis, saj se je Doro nekako bal, da bi bila
knjiga predebela. Ker je zadeva e svea, me trenutno e najbolj mika, da bi Dorovo ivljenjsko
zgodbo uporabil kot osnovo za pisanje romana.
Gospod Vidmar, hvala za zanimiv pogovor.
elim vam e veliko uspenih gledalikih predstav, pa tudi sreanj z zanimivimi ljudmi, o katerih boste lahko pisali knjige!
Hvala tudi vam za prilonost, da sva knjigo
lahko predstavila v Mestni knjinici Izola, in tudi
za teh nekaj misli, ki sem jih lahko podelil z vami.
34. Zlata harmonika

Pie in foto senior skupina folklornega drutva
Val Piran
Harmonikar Jan
ekoranja prejel
priznanje
Senior skupino folklornega drutva Val Piran
vodi mojster harmonike Jan ekoranja, ki se redno
udeleuje tekmovanj in tako ni manjkal niti na letonjem dravnem prvenstvu 34. Zlata harmonika v
Ljubeni. Prejel je priznanje NAJ HARMONIKA.
Senior skupina folklornega drutva Val Piran je ponosna nanj in mu iz srca estita.
estitkam se pridruuje tudi urednitvo
Solnega cveta.
zionarstvom, pogumom in odrekanjem. Ker je

imel isto vest, je lahko vsakemu loveku vedno
in povsod v obraz povedal, kar si je o njem mislil.
Ko ste mi v pogovoru po predstavitvi knjige
rekli, da so model za take ljudi, kot je Doro, e
zdavnaj izgubili, da "takih ne delajo ve", ste verjetno imeli v mislih prav posebne znailnosti?
Res je. Takih, kot je Doro, ne delajo ve, pa bi
jih v Sloveniji danes vsaj nekaj sto e kako krvavo potrebovali. Bil je vse v eni osebi, iznajdljiv in
poten, odloen in souten, odgovoren in duhovit, vizionar in praktien Predvsem pa je bil in
ostal velik lovek.
Omenili ste, da ga doivljate kot nekaknega
svojega dedka. Bi nam lahko o tem kaj ve povedali?
Kot sem e omenil, sem se e ob prepisovanju njegovih zapiskov globoko potopil v njegovo
zgodbo. Tudi moj dedek je ivel ob Soi samo
malo vije ob njenem toku. Spominjam se, da mi
je tudi dedek pripovedoval zgodbe o asih, ko je
Doro preivljal svoje otrotvo. Vse skupaj je zbudilo zares pristen obutek spotovanja in obudovanja.
Knjigo ste tudi oblikovali. Na platnicah so fotografije krajev, ki predstavljajo pomembne toke
v ivljenju gospoda Kolenca.
e med oblikovanjem besedil je Doro izrazil
16
ZGODBE LJUDI
December 2014
Lucijan rt Butinar neko igralec, danes trener

Pie Andrej nidari; foto zasebna zbirka rta Butinarja
Visoki cilji mladega odbojkarskega stratega
Lucijan rt Butinar je eprav komaj tridesetleten e

uveljavljen odbojkarski trener.
Stopnie njegove trenerske kariere ves as vodi le navzgor. Tako
kot veina vrhunskih trenerjev je
svoje prve izkunje nabiral z delom z mladinskimi selekcijami.
Pozneje so bile naloge vse zahtevneje in odgovorneje. Danes
je trener dravnega ligaa otanj
-Topolica. Delo v najviji ligi
opravlja z velikim veseljem, vidi
ga kot velik izziv. Kljub temu da
se veina njegovih varovancev z
Pie in foto Rok Dolniar
Zimski as
v slovenski
Istri
Ob tokratni objavi fotografije sem se odloil, da ne napiem
spremnega besedila, z namenom,
da bralcu ponudim vpogled v
lepi del slovenske narave z eljo
po utrinku, ki ga vzbudi braleva
domiljija, asociacija ali potreba.
odbojko ukvarja ljubiteljsko, po

13. krogu ligakega prvenstva
(ob zakljuku redakcije) zasedajo
zelo dobro sedmo mesto, z lepimi
monostmi za uvrstitev v sredino
tabele.
Lanska ekipa otanja - Topolice se je razkropila, klub pa
se je odloil za veliko pomladitev
ekipe. V teh razmerah je seveda
na glavni cilj obstanek v ligi.
Preprian pa sem, da je nae mesto v sredini razpredelnice. Verjamem v fante, imajo veliko srce,
pravi absolvent fakultete za port.
rt se je za odbojko navduil v otrotvu, ko jo je s prijatelji

za zabavo igral na portorokih
plaah. Kot zapriseen ljubitelj
porta je bil kot osnovnoolec navduen smuar, v prvem
letniku gimnazije pa se je dokonno zapisal odbojki. Ob
koncu srednje ole se je prikljuil lanski ekipi, ki je bla
velike bitke v drugoligaki in
tretjeligaki srenji. Zaradi tudijskih obveznosti v Ljubljani je
nov izziv nael v kofji Loki pri
takratnem prvoligau. Izjemno
obetavna ekipa je zaradi pomanjkanja denarja al pristala v
drugi ligi.
Zametki njegove trenerske
kariere so se pokazali ob koncu prejnjega desetletja, ko je
zael vadbo mlajih kofjelokih selekcij. Zatem je prevzel
ensko ekipo kofje Loke. V
tistem asu se je znael na razpotju med igralsko in trenersko
kariero. Pojavile so se tudi ne-
ljube teave s kriem. e vedno

je bil igralsko aktiven, vendar
so zaele prevladovati trenerske
zadolitve. V sezoni 2010/11 ga
je selektor Oleg Gorbachov povabil za pomonika trenerja selekcije mladink (letnik 92), kar
je z veseljem sprejel in selektorjevo zaupanje tudi upraviil. To
je bila namre prva slovenska
enska reprezentanca, ki se je
uvrstila na evropsko prvenstvo!
Veliki trenerski afirmaciji je sledilo povabilo v Kamnik, kjer je
postal pomonik trenerja enske lanske ekipe Calcit, ekipa
pa je dosegla 2. mesto v DP.
Priznati je treba, da je za
tridesetletnikom uspena kariera. Seveda v tem ni nobenega
nakljuja, saj je povsem predan
odbojki. O ljubljenem portu
zna duhovito povedati: Odbojka je kot enska. Daje ti veliko
ivljenjske radosti. Toda ko e
misli, da jo ima, te pusti na
cedilu.
Leto 2014 je za rta tudi na osebni ravni polno veselja. Skupaj s

partnerko Jasno Medveek sta povila prikupno Ulo, ki je seveda postala
novo sredie njunega ivljenja.
December 2014
17
DRUTVA
Dobro obiskane delavnice

Pie Jelka Pear, Predsednica Drutva Faros
V Farosu ponemo marsikaj
V kroku Zdravo z naravo, ki

ga vodita mentorici Fani Kuhar
in Breda Marinek, spoznavamo
vse o zdravem prehranjevanju
in kodljivih vplivih industrijskih ivil ter se uimo o rastlinah, ki koristijo ohranjanju naega zdravja. Iz njih izdelujemo
koristne proizvode. Vsakoletna
tradicija je, da pod vodstvom

mentorice Fani Kuhar kuhamo
ognjievo mazilo. To zdravi blaje kone teave, opekline, manje rane, blaja vnetja ipd. Ker je
uinkovito tudi pri odpravljanju
gub, je med enskami zelo priljubljeno, zato so delavnice vedno
dobro obiskane.
Poleg raznih ustvarjalnih dejavnosti

izdelujemo tudi punke iz cunj.
V to delavnico se je v tem olskem letu vpisalo premalo
prostovoljk. Zato vabimo vse, ki radi ivate, da se nam
pridruite, saj z izkupikom pomagamo otrokom nae obine.
Sreanja so ob sredah ob 16. uri v prostorih drutva.
Anbotova trafika je za nekaj ur postala knjigarna

Morje, Preeren in knjiga

Zavod Mediteranum, Drutvo
Anbot in Mestna knjinica Piran
so ob tevilnih dogodkih, s katerimi smo se 3. decembra spomnili
rojstva Franceta Preerna, povabili
na prireditev Morje, Preeren in
knjiga. Anbotovo Trafiko na Tartinijevem trgu so ta dan spremenili
v knjigarno, kakrno e vrsto let
pogrea marsikateri Piranan.
Nao Trafiko smo spremenili
v knjigarno, da bi jo imeli vsaj en
dan. Ker je knjiga krasno darilo,
kar sploh velja za te predpraznine
dni, Drutvo Anbot v njej prikazuje, kako se jo kot darilo lahko domiselno zavije ali aranira. Izdelali
smo tudi kazalke za v knjigo, na
katerih je peat z likom Preerna.
Naredil ga je na mojster Polde Be-
lec in na kazalke naa lanica, kaligrafka Marina Kutin, z veseljem

vsakemu napie kak Preernov
verz, eljo ali pa lepo misel. Imamo pa tudi mesto, kamor lahko
vsak prinese kako knjigo in od tam
brezplano odnese drugo, je bila
dogajanja vesela Natalija Planinc.
Da je bilo, kot se za knjigarno
spodobi, tam mo kupiti knjige,
je poskrbel Zavod Mediteranum.
Tudi z 80-odstotnim popustom so
namre ponujali celo vrsto knjig z
morsko in domoznansko tematiko
tega zavoda. Piranskim ljubiteljem
knjige pa so v zaasni knjigarni
polepali dan tudi z recitiranjem in
branjem. Kdor je elel, je namre
lahko predstavil svoje tovrstno
ustvarjanje.
18
DRUTVA
December 2014
Edina koljka, ki so se je bali tudi potapljai

Pie in foto Jan Simi
Orjaka koljka nala prostor v

muzeju koljk
Po dobrih treh letih je izjemni
muzej koljk in polev z vsega sveta postavljen. Seveda noben resen
muzej ni nikoli dokonan in tudi
na se bo neprenehoma razvijal.
V tem asu se je razvil v aktivno
izobraevalno sredie za podroje mehkucev. Ne le da je v muzeju na ogled nad 3000 primerkov
koljk in polev vseh morij in kontinentov sveta, tu so tudi izjemno
redke vrste, ki jih ni mo videti
nikjer drugje po svetu. Posebno
mesto in pomen imajo primerki
slovenskega morja. S pomojo
evropskih sredstev pa smo za konec namestili e najvejo atrakcijo,
redkost, ki jo je skoraj nemogoe
videti kje drugod, orjako koljko
Tridacna gigas ali po nae orjaka
zeva. Tehta 150 kg in ima premer
kar 1 meter! To je edina koljka,
ki so se je bali tudi potapljai. Ker
ima vsak muzej en udaren eksponat, kot je npr. Mona Liza v Louvru, smo nai neni orjakinji na-
deli ime Zeva Liza. Postavili smo

muzej z eno najbolj kakovostnih
zbirk, v kateri so tudi dragoceni in
redki primerki, z izjemno pouno
vsebino, z doivetim ogledom in z
originalno postavitvijo, eprav na
zgolj dobrih 70 m2.
Vendar v muzeju, ki je pri nas
edini tovrstni, redkost pa je tudi v
svetu, niso zastopani le morski
predstavniki. Tu so tudi primerki
iz rek, jezer, jam Drubo jim
delajo tudi fosili in bitja, s katerimi
si koljke in poli delijo morsko
dno, kot so raki, zvezde, jei
Muzej je zasnovan nadvse informativno in naravovarstveno.
Pod najsodobnejimi ronimi
mikroskopi bodo obiskovalci uzrli
neviden svet primerkov, manjih od zrna peska. Pregledovali in
raziskovali bodo lahko tudi vzorce
morskega dna in mogoe odkrili e
kakno neznano vrsto. Videli boste
lupino najvejega pola na svetu,
prosevne lupine, hiice polev, ki
so jih zaradi redkosti smeli nositi

samo poglavarji oddaljenih otoij,
koljke z vzorci, ki spominjajo na
kitajske grafike, bisere Niti misliti si ne morete, kaj vse krasi dna
oceanov!
Ne bogatijo samo svojega vsakdana, ampak tudi ivljenje someanov
7 certifikatov za solinarje
Piransko likovno drutvo
Solinar je tudi konec letonjega leta v svoji galeriji Impresija
na Fornaah pripravilo pregledno razstavo lanov. V svojem
nagovoru ob otvoritvi razstave
je Elizabeta Fiur iz JSKD Piran spomnila, da so imeli med
drugim letos likovno kolonijo
na otoku Krku, ki jo je vodil
akademski slikar Milan Todi,
in da so pridno ustvarjali ter se
izobraevali skozi vse leto. Preden se bo izteklo letonje leto,
bodo zakljuili e sklop tematskih predavanj, ki potekajo pod
strokovnim vodstvom Lilijane
Stipanov.
Tudi letos so se udeleili
Zlate palete, za katero so oddali

17 likovnih del v tehniki risbe,
grafike, realizma, fotografije
in abstrakcije. Zanje so prejeli
7 certifikatov, in sicer za risbo
Maja Kraiger, Marija Beganovi, Tanja Grubei in Marjana
Petovar ter za grafiko Marija
Beganovi in Dragica Bolana
Bonina. Certifikat za realizem
(slikarstvo) je prejela Marija
Beganovi. Dobitnici najvijega priznanja zlata paleta pa sta
Maja Kraiger in Marija Beganovi.
Razstavo je ob glasbenem
nastopu harmonikarice Maje
Vujovi odprla predsednica
drutva Jasna Bui.
Muzej je v tem asu postal

e prava atrakcija in prerasel vsa
priakovanja. Tako je e treba razmiljati o novih, veliko vejih prostorih, ki bi omogoali obisk vsaj
enega olskega razreda skupaj.
December 2014
19
DRUTVA
Avto-moto drutvo Pinko Tomai Piran je 1. oktobra praznovalo 60 let delovanja

Pie in foto AMD Pinko Tomai Piran
Naih 60 let
Drutvo je ustanovilo daljnega leta 1954 deset lanov Ljudske

tehnike Piran z namenom in ciljem zadovoljevanja lanskih interesov na podroju avtomobilizma, prometno-tehnine kulture
in preventive v cestnem prometu, kasneje tudi avto-moto porta in turizma. Ob ustanovitvi ni
imelo svojih prostorov, razen garae, zato je gostovalo v razlinih
prostorih na razlinih lokacijah
po Piranu. Zaradi poveevanja
tevila lanov, posledino vejega
tevila redno in pogodbeno zaposlenih voznikov intruktorjev,
nujnosti lastne mehanine delavnice in poligona za zaetne ure
vonje se je leta 1974 sede drutva prenesel v Strunjan, najprej
v najete, po nakupu pa konno v
lastne prostore.
V sodelovanju s Svetom za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Obine Piran izvaja izobraevalne aktivnosti za vejo
varnost v cestnem prometu. Poseben poudarek pri tem namenja
najmlajim udeleencem, bodisi
v vrtcih, osnovnih ali srednjih
olah. Obenem pa ne pozabi na
stareje voznike motornih vozil in zanje izvaja izobraevanja
iz cestnoprometnih predpisov s
poudarkom na novostih na tem
podroju, predvsem na temo
kroi in vonje v predorih ter
na avtocestah.
V sodelovanju z AMZS je
drutvo izvedlo tiri druinske
ure varne vonje, na katerih so

intruktorji varne vonje AMZS
udeleencem predstavili pomen
obvezne in pravilne uporabe
varnostnega pasu, otrokih varnostnih sedeev, upotevanja
hitrostnih omejitev in druge prometnovarnostne vsebine.
S portom se je zaelo drutvo aktivneje ukvarjati leta
1975, tri leta kasneje pa je v
okviru obinskega praznika organiziralo prvo karting dirko za
republiko prvenstvo v srediu
Portoroa. Zaradi neprimerne
lokacije sredi Portoroa so lani
drutva nesebino z lastnim delom in finanno ter drugo pomojo sponzorjev leta 1982 zgradili
prometni poligon v Luciji v dolini 715 metrov (sedaj Park sonca). Njihovi portniki so dosegali
neverjetne rezultate in tako leta
1984 postali ekipni dravni prvaki. Uspehi in zmage so se vrstili
in tako so leta 1986 prejeli zlato
plaketo AMZJ kot najbolja ekipa v Jugoslaviji.
Drutvo se je razvijalo tudi
na podroju avtoole. Ves as
je posodabljalo vozni park, od
ballile, fiata 750 do citroena
C4. Tako je v obdobju najvejega povpraevanja (19701990)
kandidate za voznike motornih
vozil poleg 15 redno zaposlenih
pouevalo e 7 pogodbeno zaposlenih voznikov intruktorjev na
15 vozilih AMD Piran.
Dananja gospodarska situa-
cija in s tem ivljenjski standard

v dravi prispevata k monemu
upadanju tevila kandidatov za
voznike in s tem k ponudbi, veji
od povpraevanja. Trenutno ima
drutvo dve vozili za avtoolo in
tiri uitelje vonje, lasten poligon in uilnico ter sodobno multimedijsko tehnologijo.
Ob visokem jubileju je bila
sklicana slavnostna seja drutva.
Zaela se je ob zvokih harmonik
izpod prstov dvojic Julijane in
Katarine Peroa, herk lana UO
drutva in vnukinj, al pokojnega, vidnega lana Silva Peroa.
Uenci Osnovne ole Seovlje
pod mentorstvom Nelli Romanello so izvedli krajo igrico z
naslovom O neugnanem porscheju in ferrariju.
Na slavnostni seji je upan
Obine Piran, g. Peter Bossman,
Avto-moto drutvu Pinko Tomai Piran podelil plaketo
Obine Piran ob 60-letnici delovanja, za izjemne doseke na
podroju varnosti cestnega prometa, za prispevke na podroju
preventive in uinkovito izvajanje izobraevanja mladih za varno vonjo ter za izjemno uspeno
sodelovanje v projektih na temo
prometne varnosti in trajnostne
mobilnosti ter s tem za prispevek
k razvoju kraja in Obine Piran
kot celote.
Predsednik AMZS, g. Anton
Breznik, se je zahvalil za aktivno in vzorno sodelovanje ter
drutvu podelil jubilejno listino

AMZS.
Prejemniki odliij AMZS so
bili tudi posamezni lani drutva, in sicer so prejeli posebno
odlije AMZS Marjetka esnik,
Albin Fatur in Ciril Voglar, astni
znak AMZS Boris Poar in Alojz
Smrekar, plaketo AMZS Viktor
nidari ter odlije AMZS Gvido Mahni in Emanuel Zalar.
Predsednica Marjetka esnik
je podelila priznanje Avto-moto
drutva Pinko Tomai Piran
za pomemben prispevek k razvoju in uspehom drutva nekaterim lanom in lanicam. Tako
so priznanja prejeli Valdemire
Zalar, Niko Varei, Danijel Gunja, Iztok Peroa, Bojan esnik,
Veneslav Hvala in Uro Borse.
Za zgledno in vzorno sodelovanje je drutvo podelilo priznanje
Svetu za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu Obine Piran,
AMZS, Policijski postaji Piran,
Osnovni oli Seovlje, Turistinemu drutvu Solinar Strunjan
in Krajevni skupnosti Strunjan.
lanu Albinu Faturju so izroili umetniko sliko v zahvalo
za 52-letno lanstvo (brez prekinitve) v drutvu ter aktivno in
nesebino delovanje v njegovih
organih.
Seja je bila zakljuena s plesnimi tokami svetovno znane
plesne skupine portnega kluba
Flip Piran.
20
DRUTVA
December 2014
Spodbudna zgodba v naem mestu

Piejo Davorin Petaros, Lili igo Radoslav, Zora Muini, Milica Maslo, Silva ervar, Sao Saksida in Sandro Kravanja
TVD vsem dostopna in prijazna

piranska portna dnevna soba
V treh letih, od 2012 do 2014, smo v
svetu KS Piran ob obinskem prazniku
desetinam naih krajanov podelili priznanja sol Pirana sale di Pirano in
zahvale sonek Pirana sole di Pirano
za njihovo vztrajnost in udejstvovanje na
mnogih podrojih ivljenja. Ti posamezniki in drutva izstopajo zaradi svoje
angairanosti, naina in vztrajnosti pri
opravljanju svojega dela, med njimi so
krvodajalci in prostovoljci, posamezniki,
ki so nas s svojim znanjem in nadarjenostjo navdihnili, s pobudami in angairanostjo oplemenitili nao skupnost,
nekateri so strokovnjaki, umetniki, drugi spet gostinci, trgovci, branjevke, obrtniki ... In vsem njim je skupen ut za
skupno dobro! Med nami so krajani, ki
so izstopali s svojo odlonostjo pri zaiti in zagovarjanju dragocene kulturne
dediine Pirana, naega edinstvenega
Mandraa. Cenimo drutva in institucije, ki so organizirali odmevne prireditve,
slikovite sejme, dragocena izobraevanja, nam reevali ivljenja in premoenje
..., prispevali svoje delo in znanje vsaki,
ko je bilo treba.
Piran je sestavljanka mnogih dragocenosti, ki so jih skozi stoletja v njem
ustvarjali meani. Marsikaj je zabrisal
in izmaliil neustrezen nain prenove,
drugje so propadu botrovali malomarnost, predolgo odlaanje in na koncu pozaba. Tudi namembnost prostorov se je
drastino spreminjala, marsikomu se je
zdela prodaja najbolja odloitev, zlasti
e je lo za temeljite prenove potrebne
prostore.
Dvorana TVD Partizan na Rozmanovi ulici je v KS Piran sprva porajala
razline obutke. Nekateri so jo imeli
za brezupen primer brez prihodnosti in
predrago investicijo, odsvetovali so kakrnekoli posege v njej. Davorin Petaros
je odlono zagovarjal vzpostavitev prvotne vsebine in prenovo, s imer bi Pirananom vrnili rekreativno-portno dvorano in uredili prostor za fitnes. TVD
bo vsem dostopna in prijazna piranska
portna dnevna soba, v kateri bodo
predvsem mladi kvalitetneje preivljali
svoj prosti as. Lili igo Radoslav je prevzela koordinacijo delovnih skupin in
tako se je, brez obeanja na veliki zvon,

zaela ena najbolj spodbudnih zgodb v
naem mestu. Obina Piran je z naklonjenostjo spremljala in podpirala vsa
naa prizadevanja.
Kompleksen projekt je terjal skrajno
racionalno porabo skromnih finannih
virov. Stekli so dogovarjanje s solastniki
objekta, posvetovanja in napotki gradbenih strokovnjakov, osebno angairanje
in pomo obrtnikov ter stotine ur dela
skupine mladih Pirananov. Projekt
TVD se je vse bolj priblieval zastavljenemu cilju. Pri odstranjevanju in odvozu
nakopiene krame se zahvaljujemo delavcem JP Okolje Piran, odstraniti je bilo
treba od zamakanja unien in dotrajan
parket, poiskati najugodnejega proizvajalca in vzidati nova okna, poskrbeti za
nove zidne omete, keramiko, pleskanje,
namestiti novo toplotno rpalko, postaviti ustrezno talno oblogo ... S portvovalnim prostovoljnim delom, po udarniko, v vroini, mrazu in prepihu.
Letonje zahvale sonek Pirana sta
ob prazniku Obine Piran 18. 10. 2014
podelila Davorin Petaros in Zora Muini ob prisotnosti upana, g. Petra Bossmana. Nai letonji sonki so: Aco
Mai, Aleksander Vasovi, Alija Sa-
mardi, Amir Luli, Anna Berg kvor,

Bojan Miglioranza, Bruno ervar, Carmelo Lenzi, Damir kudar, Daniel Radoslav, Darko Pranji, Denis Medenhoi,
druina Kai - Liden, Haris erifoski,
Igor Franza, Igor ernoga - Petica, Josip
Hudoba, Matija Petaros, Mojca Haladeja, Moris Muminovi, Nevenka in Milan
Kavi, Niko Terelj, Pavel Lokovek,
Pero Vidovi, Samo Saksida, Simon Beni, Timotej Mamilovi in Tomi eg.
TVD ima sedaj lasten, loen vhod.
Ponovno bomo lahko vstopali tudi skozi
prenovljena piranska vrata iz masivnega
lesa! Izpod tevilnih premazov jih je v
novo ivljenje priklicala piransko-skandinavska ekipa ljubiteljskih restavratorjev. Najve lahko postorimo sami, gre
za vrata 'made in Piran/narejeno v Piranu', vredna truda! je bilo vodilo Nevenke, Anne in Milana, ki so se prav pri tem
portonu TVD-ja ob pogledu na skupino
zapraenih, marljivih mladeniev odloili za pomo. Uinki dobrih odloitev
imajo neskonen rok trajanja, ne izgubijo pomena. Naj se vam s preprostim,
iskrenim HVALA vsem e enkrat zahvalimo!
December 2014
21
DRUTVA
Brazilski veer v lucijski knjinici

Pie in foto Marko Matietov
Capoeira v knjinici
Kdor misli, da je knjinica prostor samo za knjige in
z njimi povezane dogodke,
se moti. Knjinica Lucija je
v etrtek, 11. decembra, z
veseljem povabila na malo
drugaen veer, na veer brazilske plesno-borilne veine
capoeire. Gost veera je bil
Iuri Rodrigues de Conceio
(z vzdevkom profesor Tirindin), doma iz Itacarja v brazilski zvezni dravi Bahia, ki
e nekaj let ivi na Obali, kjer
pouuje capoeiro. Z dvema
svojima uencema, Markom
Sariem in Tjao Kokalj, nam
je demonstriral ta borilni
ples, e prej pa v pogovoru
z Markom Matietovim, ki
je ob soasnem prevajanju
potekal v portugalini, po-
vedal nekaj besed o Braziliji in capoeiri, ki je njegovo

poslanstvo in eden temeljev
afro-brazilske kulture. S pomojo projekcije smo si ogledali tudi nekaj slik iz Brazilije
in videoposnetkov capoeire, v
ivo pa smo prisluhnili tudi

zvokom berimbaua in drugih
intrumentov, ki spremljajo igro capoeire. Veer je bil
dobro obiskan, morda se bo
kdo izmed obiskovalcev nekateri so bili vidno navdueni
vpisal tudi k vadbi capoeire,

ki krepi duha in telo in poteka
dvakrat tedensko v prostorih
Krajevne skupnosti Lucija. Za
informacije o vpisu pokliite
Tjao na tevilko 070 335003.
Iz knjige Boa Rustje Dragoceno darilo zgodb

Foto Avtorica cvetlinega aranmaja in fotografije: Valentina Kleme
Kratka zgodba Odnosi

Namesto boino-novoletnih verzov, ki jih obiajno
zapiemo kot dobre elje na
voilnicah, po tej poti namenjamo uporabnikom/uporabnicam humanitarne pomoi
Rdeega kria, darovalcem
krvi, prizadevnim prostovoljcem/prostovoljkam,
radodarnim donatorjem, ljudem
dobrega srca in volje vsem
obankam in obanom nae
obine krajo zgodbo ODNOSI, ki bo, upamo, vsem
ogrela duo in srce. Ter vas
navduila za razmiljanje, delovanje in doivljanje v prihajajoem letu 2015.
Rabi Harold Kushner je
opazoval otroka, ki sta ob
vodi gradila gradove iz peska.
Ko sta ravno dokonevala lep
grad, za katerega sta potrebovala veliko asa in potrplje-
nja, je priel val in ga zravnal

s tlemi. Rabi je priakoval
solze in jezo. Otroka pa sta
lepo sedla, se prijela za roke
in se smejala, potem pa zaela
graditi nov grad. Dejal si je:
Nauila sta me pomembne
modrosti: Vse stvari v naem
ivljenju, ki jim posveamo
toliko asa in moi, so zgrajene na pesku. Trajni so samo
nai odnosi z ljudmi. Prej ali
slej bo priel val in odnesel
tisto, kar smo zgradili z veliko truda. Ko se bo to zgodilo,
se bo lahko smejal samo tisti,
ki se bo imel s kom drati za
roke.
Izbralo vodstvo Obmonega zdruenja Rdeega kria
Piran iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki jih je zbral Boo
Rustja.
SRENO 2015!
Simbolika fotografije v povezavi z zgornjim tekstom: razlini materiali,
kot so kamen, les in razline rastline, so tako kot ljudje s svojo razlinostjo, e so ubrani in harmonini, skupaj odsev mavrine lepote in
dobrote
22
DRUTVA
December 2014
Foto utrinki s premiere gledalike igre "Slike po dolini entflorjanski" v izvedbi gledalia Cuker teater, ki je bila v petek, 28. novembra 2014 v
Gledaliu Tartini v Piranu. Priredba in reija: Ksenija Murari.
Foto Bojan Bojs
Kaunova dobrodelna trnica, ki je bila v torek, 9. decembra v Piranu, pripoveduje v sliki.

"Bilo je hladno a nas je vseeno grela dobra
volja in spodbude obiskovalcev," je povedala
Ingrid Lien, vodja Kauna Piran, programa
za celovito skrb za brezdomne.
Letonja praznina osvetlitev Pirana je navduila mnoge obanke, obane, obiskovalke in

obiskovalce. Tartinijev trg krasi velika svetlea
violina, jelko pa je Piranu podarila krajevna
skupnost Seovlje, za kar se jim zahvaljujemo.
Foto levo:Martin Bobi; desno: Lorna Lovrei
Piran je obiskal panski pisatelj Ernesto Prez

Ziga, ki je napisal zgodovinski roman "La
fuga del maestro Tartini" o najslavnejem Pirananu Giuseppeju Tartiniju. Za roman, ki je
izel v Madridu leta 2013 je prejel literarno nagrado. SPrejel ga je tudi upan Peter Bossman,
kasneje istega dne pa je knjigo predstavil
obinstvu v dvorani obinske palae.
December 2014
23
DRUTVA
Dogajanje so popestrili gostje z Otoca in harmonikarji z Marenegle

Pie Petra peh
Sv. imon v Sv. Petru

25. oktobra je bilo v Sv. Petru spet veselo. Domaini so
odprli svoja vrata in nas povabili na pokuino novega vina.
S kozarci okoli vratu in ob
spremstvu domae harmonike
smo se tako odpravili na pohod od kantine do kantine in
obeleili 5. praznik sv. imona.
V Sv. Petru smo ta praznik
po ve kot 30 letih ponovno
obudili leta 2007. Od leta 2010
do 2013 ga nismo organizirali,
zadnji dve leti pa elimo, da
ne gre ponovno v pozabo in da

postane tradicionalen.
Dogajanje so letos popestrili tudi gostje z Otoca in
harmonikarji z Marenegle.
Radi bi se zahvalili domainom, ki so odprli svoja vrata in nas prijazno postregli.
Hvala druinam Debernardi,
Peroa, Baec, peh, Grbac,
Rota, Baec in Delgiusto, Kristjanu in Valterju Prodanu,
Sibilu pehu, Vinski kleti Rupnik & Ferran, kmetiji pr' Maralja in kmetiji pr' pehov.
Jesenski potep s kolesi

Pie Mirjam Kasteli, predsednica RD Stena; foto Matej Hozjan
Tradicionalno kolesarjenje in druenje

Zaradi sonne in tople prve
sobote v oktobru smo priakovali vejo udelebo kolesarjev
na naem tradicionalnem druenju. Toda zaetek pobiranja oljk
in druge delovne obveznosti ter
prehladi so al marsikateremu
kolesarskemu rekreativcu iz Dragonje in lanu RD Stena prepreili namero. Zato pa jih je toliko
ve prilo na druenje ob pasulju
s klobaso, domaih slaicah, dobri kapljici in ne nazadnje sonih
jabolkih iz doline Dragonje.
Pod vodstvom Vasje Ferran
in Iva Kastelia so se kolesarji
tako kot lani zapeljali od Dragonje po Parenzani preko kampa v
Luciji do Strunjana, letos pa so

nadaljevali e do tunela pred Izolo. Na poti do tja so se ustavili pri
PitStopu, lino urejeni postojanki, ki kolesarjem nudi osveilne
pijae. Ob tem so si zaeleli, da
bi imeli kolesarji, ki se namenijo
v dolino Dragonje, tudi tam na
voljo podobno postojanko. Ne
samo za kolesarje, temve tudi
druge obiskovalce kraja ter doline
Dragonje bi bila dobrodola informativna in sprostitvena toka.
Po treh urah kolesarjenja so
se vrnili v Dragonjo na otroko
igrie, kjer so jih e akali vsi
ostali udeleenci dogodka, eljni
druenja.
Pohod so popestrili otrocii

Pieta aklina Trbian in Silvana Pucer
Pohod na Kokoko
Komisija za lanice pri PGD
Seovlje je za svoje lanice organizirala pohod na Kokoko. Dobile
smo se lepe sonne sobote v gasilskem domu. Z gasilskim kombijem
smo se odpeljale do Krvavega potoka in od tam nadaljevale pe na
Kokoko. S seboj smo vzele e nekaj otrok, da so nam popestrili pot,
tudi najmlajo, komaj leto dni staro
deklico, ki nas je ves as zabavala.

Po uri hoda smo prispele na cilj.
V koi smo se okrepale s pijao
in jedao. Nato smo se polne lepih
vtisov odpravile nazaj proti domu.
lanice so bile zelo zadovoljne, saj smo se lepo sprostile in
tudi naklepetale. elimo si, da bi
vsako pomlad in jesen organizirale pohod.
Na kolesarskem tartu v Dragonji.
24
VZGOJA in IZOBRAEVANJE
December 2014
Projekt je izbranim ustanovam omogoil popestritev olskega vsakdana

Pie in foto mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Portoro
ola je POP, saj smo jo POPestrili

Popestrimo olo je projekt
Javnega sklada RS za razvoj
kadrov in tipendije, ki je izbranim ustanovam omogoil,
da v zadnjih dobrih dveh letih
razvijajo take vzgojno-izobraevalne vsebine, ki dejansko
popestrijo olski vsakdan.
Program v projektu Popestrimo olo CKSG Portoro je
bil usmerjen v zagotavljanje
dodatne, zunajolske dejavnosti za nae uence. Pri tem
smo sodelovali s e dvema
partnerskima ustanovama in
s tremi drutvi (Planinsko
drutvo Piran, Atletsko drutvo Piran in Drutvo MEPI
mednarodno priznanje za
mlade). Po programu za uence smo organizirali dodatni
izobraevalni program (Samo
trenutek ustvarjam, berem,
piem), portne aktivnosti
(vadba atletike, planinstvo,
pohodnitvo), gledaliki kroek, program osebnostne rasti,
portne tabore, izobraevalne
tabore in poitniko varstvo.
Program se je veinoma izvajal po pouku med tednom, ob
sobotah in med poitnicami.
Na kljuni cilj je bil, da
bi vsak uenec pridobil monost redno ukvarjati se z dejavnostjo, v kateri bi elel biti
aktiven. eleli smo popestriti
olo vsakomur. Vsakomur
tudi nam, uiteljem, logopedom, defektologom, vodstvu
ole, tehninim delavcem in
kar nas je ostalega zaposlenega ivlja na CKSG.
Tako je glavni koordinator
projekta, Toma Mikeln, nagovoril sodelavce in kasneje
stare, ko smo k programu eleli povabiti im ve otrok in
mladostnikov.
Njihov odziv je bil spodbuden in stari so prepoznali
novo prilonost, ki je v prvi
vrsti namenjena njihovim
otrokom.
O, to pa bo novost, to pa
bo prilonost tudi za najinega
sina! so bile besede starev
enega naih uencev. Otrokova mama, Patricija Loviek,
opisuje svoje doivljanje takole: Sin je domov priel navduen, doivel je toliko novega
in lepega. 'Tudi z raftom smo
li!' je navdueno pripovedoval. Uitelj pa je povedal, da
je imel sin malce teav s prilagajanjem skupini, pa vsem novostim, ki so spadale zraven.
Vendar je lo, je rekel, brez
teav. Lahko e pride.
Morda sploh ni nakljuje,
da ob naslovu programa Popestrimo olo dobimo asociacijo
s popkulturo. Popkultura, ki je
ob pozitivnem razumevanju
najprej popularna. Popularna

zakaj? Ker je splono znana
in priljubljena. Dri? Dri. Od
vsega zaetka, ko smo se najprej veselili, da lahko zanemo
program Popestrimo olo, nas
je zanimalo, vasih tudi skrbelo, ali bodo nartovane dejavnosti dovolj splono znane in
priljubljene.
eleli smo se povezati z
drugimi deleniki v blinji in
iri lokalni skupnosti ter k
sodelovanju pritegniti e koga.
Razumljivo je, da je v prvi vrsti vladala elja po povezovanju s sorodnimi ustanovami,
olami, drutvi. Uspelo je. e
bolj kot elja po vkljuevanju
drugih ol in ustanov pa je bila
naa skrb, kako naznaniti na
trud in nartovanje tevilnih

dejavnosti drugim otrokom,
ki teje dostopajo do podobnih vsebin, in starem. Velja,
da je pomemben uspeh, ko se
pohodov, kolesarjenja, taborov udeleijo tudi stari. Tudi
to nam je uspelo.
eleli smo, da bi bile nartovane dejavnosti priljubljene. Hitro je bilo opaziti,
da so izbrane dejavnosti otrokom in drugim udeleencem
ve. Obutek premagovanja
lastnih zmogljivostih, ko je
dovolj, da odpotuje na tabor
stran od doma, da prehodi
sprehod, ki je zagotovo dalji
od poti od doma pa do trgovine, da si upa prespati v otoru
na olskem dvoriu v drubi s
soolci in prijatelji, ki ti po navadi med poukom meejo listke in e bi lahko natevali,
je ob spoznanju, da posameznik premaga svoje omejenosti, strahove, neznanje, nadvse
veliasten. Gledati fotografije,
prebirati otroke spise, posluati njihova pripovedovanja so
zadostni dokazi, da vemo, da
nam je tudi slednje uspelo.
Zadovoljni smo, e vemo,
da lahko ustvarjamo resnino
dodano vrednost naemu poslanstvu, ki se skriva v vzgoji
in izobraevanju.
Pomembno je, da lahko
otrokom in njihovim druinam ponudimo ve. Tisto ve,
ki se odraa v obisku povabljenih, v pestrosti ponujenih dogodkov, v zadovoljstvu otrok,
v odmevanju doivetij, ki jih
sliimo e dolgo. Pomembno pa je, da se lahko zanese
na sodelavce, ki ne opravljajo
zgolj dela, ampak sluijo poslanstvu. Moja osebna zahvala
gre njim, ker dokazujejo, da je
nae poslanstvo lahko po(p)
slanstvo, torej vsem poznano
in priljubljeno.
December 2014
25
Predavanje Bravo v CKSG Portoro

Pie Tatjana Umer
Hoem sam
elja vsakega stara je vzgojiti srene
in odgovorne otroke. Velikokrat ostanejo
stari samo pri eljah, saj jih tempo naega
asa prisili v nenadzorovano hitenje za
preivetjem.
Vedenje naih otrok pa nas opozori, da
ne zadovoljujejo naih priakovanj. Ob takih
starevskih stiskah iemo pomo, s katero
bi premostili teave, ki se poglabljajo.
Drutvo Bravo omogoa starem, da se
izobraujejo, da laje razumejo svoje otroke
in da jim lahko nudijo pomo.
24. 9. smo se lahko udeleili predavanja
Ksenije Funa, prof. defektologije, zaposlene v
CKSG Portoro, ki ga je organizirala koprska
podrunica drutva Bravo.
Z motom predavanja HOEM SAM
je predavateljica vzbudila radovednost
navzoih poslualcev. Njeno podajanje
je bilo slikovito, preprosto in dostopno
za razumevanje prav vsakemu staru.
Poudarila je, kako je pomembno, da si
znamo organizirati uenje in delo. Obogatila
nas je s koristnimi napotki in naini, kako
opremiti otroka z doloenimi znanji, da se
bo uil sam. Opozorila je na enakopravnost
in odgovornost starev pri delu z otrokom.

Vsak se je lahko zamislil in ugotavljal sam
pri sebi, kako potrebna so nova znanja, da
lahko z njimi pomaga svojemu otroku.
Izobraevanje starev bi moralo biti rdea
nit olskih unih nartov.
Gospa Funa je odprla e eno podroje
razmiljanja, in sicer, kako zadovoljni smo
potem, ko vidimo uspeh svojega dela z
otrokom.
Strategije o pripravi prostora in asa,

poznavanje unega stila otroka in pomen
unih pripomokov so bili prav gotovo
kapital, ki smo ga bili deleni. Dobili smo
znanje, s katerim lahko veliko naredimo.
Defektologinja je zakljuila svoje pouno
predavanje s spodbudo, da je preivljanje asa
z naimi otroki zunaj ole zelo pomembno.
Vsak otrok ima svoje mono podroje, na
katerem zasveti in se potrdi.
Filipinske ljudske pravljice v Luciji

Pie Marko Matietov
Bogata pravljina ura v

lucijski knjinici
V torek, 28. oktobra, je bila
pravljina ura v Knjinici Lucija
prav posebej bogata. Pridruili sta
se nam pravljiarka pela Pahor, ki je
prevedla knjigo filipinskih ljudskih
pravljic Meseeva vila, in ilustratorka
Laura Lier, ki je pravljice iz iste
knjige ilustrirala. pela je pravljice
pripovedovala, Laura pa je sproti risala
pobarvanko, ki so jo otroci po pravljici
pobarvali. Za nameek smo bili deleni
odline improvizacijske igre lanov
KUD Impromobile, ki so na eljo otrok
odigrali pola in oso, ki ga je prav ni
po polje nosila po zraku!
26
December 2014
Spodbujanje pozabljenih iger, kot so gumitvist, ristanc, frnikole, zemljo krast

Pie Leonora Drgan, ravnateljica Vrtca Morje Lucija
Za otroke v digitalni dobi ve gibanja

in intelektualnih izzivov
V Vrtcu Morje Lucija se
zelo dobro zavedamo, da je
predolsko obdobje najbolj
obutljivo za razvoj moganov, zato poskuamo zagotavljati otrokom im bolj varno,
spodbudno, ustvarjalno in
igrivo okolje, da lahko optimalno razvijajo svoje potenciale.
Izkunje kaejo, da je vse
ve otrok gibalno neaktivnih,
da veliko svojega asa preivijo pred televizorji in raunalniki. V dobi digitalizacije
sta med prvimi otrokovimi
igraami tudi telefon in raunalnik, primarni otrokovi potrebi pa sta potrebi po gibanju
in igri.
Da bi kar najbolje spodbudili une potenciale posameznika ob gibanju in igri,
smo v vrtcu igralne dejavnosti zartali tako, da im bolj

smiselno povezujejo razline
otrokove izkunje iz njegovega
vsaakdana ter so uporabne na
razlinih podrojih vrtevskih
dejavnosti (gibanje, jezik, narava, druba, matematika).
Dananji otroci potrebujejo veliko naravnega gibanja
in iger ter ob tem intelektualne izzive, zato nai vzgojitelji
skuajo im ve dejavnosti
izvesti na prostem, v naravi.
Aktivnosti zastavijo tako, da
so otroci motivirani, radovedni, da aktivno raziskujejo,
odkrivajo in spoznavajo nove
stvari ter so ob tem zadovoljni
in uspeni.
Otroci se veliko vrtijo,
igrajo se razline igre z ogo,
izvajajo vaje za ravnoteje,
preskakujejo razline ovire,

se plazijo, plezajo po plezalni
steni, drevesih, teejo, skaejo
Razline intelektualne izzive jim ponudimo ob igrah z
abstraktnimi simboli; zastavami, registrskimi oznabami in
znamkami avtomobilov, oznakami drav ter drugimi, ki jih
najprej spoznavajo, nato razvrajo in klasificirajo. Prav
take igre so se neko igrali
njihovi stari. Tudi rke in
tevilke so na vsakem koraku
igre, prav tako pa najrazlineje uganke, ki si jih tudi sami
izmiljajo. Nove stvari se uijo
tako, da otrok sam ie reitve
in razvija domiljijo.
Otroci se radi uijo, saj
se ves as igrajo. Izmiljajo si
nove igre, znajo povezovati
vsebine ter si elijo e ve no-
vih izkuenj. Spodbujamo tudi

pozabljene igre, kot so gumitvist, ristanc, frnikole, zemljo
krast Stari so nad tem navdueni, saj so jim te zelo blizu in se jih lahko igrajo tudi
doma. Navduuje me zavedanje, da tudi v vrtcu prispevamo k temu, da so mogani ob
takih igrah in vajah bolj stimulirani, in da otroku damo
monost, da razvije svoj bioloki potencial. Tako so otroci manj pred televizorjem in
raunalnikom, kar je tudi na
namen. Otroci znanje, pridobljeno v vrtcu, nadgrajujejo z
znanjem od doma in se tako
vkljuujejo v naravni krogotok uenja ter sodelovanja z
vrtcem.
December 2014
27
Sonce vzhaja na otrokem, zahaja pa na odraslem oddelku knjinice

Pie Marko Matietov
Obisk otrok iz vrtca Morje v lucijski knjinici

V sredo in etrtek, 8. in
9. oktobra, so nove prostore
lucijske knjinice v drugem
nadstropju
TPC-ja
prvi
obiskali
otroci
lucijskega
vrtca Morje. Najprej smo jim
razkazali knjinico. Marko jim
je pri tem povedal, da sonce
vzhaja na otrokem oddelku,
zato je zjutraj knjinica tam
svetla, zahaja pa na odraslem.

Vida in Eva sta jim prebrali
vsaka svojo pravljico. Potem so
pobarvali papirnate ivalce, ki
sta jih izrezali zanje. Na koncu
so veselo listali po knjigah in
nekdo je v eni odkril velikana,
za katerega e knjiniarji
nismo vedeli. Zdaj vemo.
Gimnazija Piran se je leta 2012 vkljuila v evropski projekt Nova generacija raziskovalcev ved o ivljenju
Pie GEP
etrtoolki Gimnazije Piran prejeli nagrado

podjetja Krka
Na
Gimnaziji
Piran
se
veselimo
uspenega
raziskovalnega
dela
naih
dijakov, zlasti etrtoolk Kristine
Kovai in Pie trukelj Pahovi,
ki sta za svojo raziskovalno
nalogo Interakcije med receptorji
naravne imunosti in njihovimi
ligandi prejeli posebno nagrado
novomeke tovarne zdravil Krka.
S svojim delom sta se uvrstili
med tri najbolje raziskovalne
naloge na podroju srednjega
izobraevanja.
Gimnazija Piran se je leta
2012 vkljuila v obetaven
evropski projekt Nova generacija
raziskovalcev ved o ivljenju,
katerega pobudnik je bil Oddelek
za sintezno biologijo ljubljanskega
Kemijskega intituta, sodelovali
pa sta tudi Fakulteta za farmacijo
in Filozofska fakulteta v Ljubljani.
Osrednji cilj projekta je bil
priblianje raziskovalnega dela
dijakom srednjih ol po Sloveniji,
in sicer v obliki znanstvenih
predavanj, delavnic, taborov,
strokovnih ekskurzij in izdelave
samostojne raziskovalne naloge.
Teie dela za raziskovalno
nalogo naih dijakinj je bilo
organizirano med poletnimi
poitnicami v letih 2013 in
2014. Del poletja sta preiveli na
Kemijskem intitutu, kjer sta pod
mentorstvom dr. Karoline Iviak

Kocjan in dr. Vide Forstneri
prodirali v globine sintezne
biologije.
Visoko oceno sta dobili e
na regijskem sreanju mladih
raziskovalcev v Kopru, kjer
sta se uvrstili na dravno
tekmovanje v Murski Soboti.
Tam sta dobili monost zagovora
pred strokovno komisijo, saj se
je njuna raziskovalna naloga
uvrstila med est najboljih v
dravi na podroju kemije. Po
uspenem zagovoru sta se mladi
raziskovalki razveselili srebrnega
priznanja za svoje delo. Ob koncu
poletja pa je Kristino in Pio
razveselila e ena dobra novica.

Za svojo nalogo sta prejeli Krkino
nagrado za mlade raziskovalce in
tako sta svoje raziskovanje sredi
septembra predstavili e v Novem
mestu.
Navduenje
nad
raziskovalnim delom bo prav
gotovo vplivalo tudi na nadaljnje
olanje in kariero obeh deklet,
saj pravita, da sta se zapisali
naravoslovju in raziskovalnemu
delu.
Tako kot na raziskovalnem
podroju so nai dijaki uspeni
tudi na podroju umetnosti.
Dijakinji Ylenii iber se je
uspelo uvrstiti med najbolje na
Mednarodnem slikarskem extemporu v Piranu.

Extempora se je udeleilo 245
udeleencev, oddanih je bilo 219
slik. Mednarodna strokovna irija
v sestavi: Lorena Matic (Italija),
Evgen Borkovsky (Hrvaka)
in Nives Marvin (Slovenija)
je izbrala 95 najboljih slik za
razstavo. Slika Ylenie iber je
bila v konkurenci akademskih
slikarjev uvrena na razstavo
v Mestni galeriji. Je tudi edina
dijakinja, ki se ji je uspelo uvrstiti
v moni mednarodni akademski
konkurenci. Ob tem ji iskreno
estitamo.
28
December 2014
Razstava osnovnoolcev v svetilniku, ki ima tudi vidnejo vlogo v filmu Piran lu na koncu vedute
Dobimo se pri svetilniku
Na O Cirila Kosmaa
Piran, ki e 21 let deluje v
mednarodnem prostoru in
e zlasti sodeluje z ostalimi
UNESCO olami po setu, je
od 20. do 24. oktobra potekal
mednarodni
izobraevalni
tabor z naslovom Dobimo
se pri svetilniku! Poleg vseh
241 njihovih uencev se ga
je udeleilo e 11 otrok in 6
mentorjev iz treh osnovnih ol

iz Romunije, Turije in rne
gore. Na temo svetilnikov
so ustvarjali na razlinih
podrojih, dela, ki so nastala
pri likovnem pouku, pa so
postavili na ogled v piranskem
svetilniku na Punti. Ta se,
kljub temu da e vedno aka
na dokonno obnovo, vse bolj
oivlja, saj je po Morigenosovi
razstavi fotografij delfinov to

e druga razstava v njem.
Kot je povedala ravnateljica
Zlata Mili, so osnovnoolci
skupaj z mentorji teden dni
obravnavali temo svetilnikov
pri razlinih predmetih naj
se slii e tako udno, tudi
skozi literaturo, pri biologiji,
kemiji in celo pri fiziki.
Uenci od 1. do 5 razreda so
se lotili njihovega likovnega

upodabljanja, nastala dela pa
so na ogled v svetilniku.
Ob otvoritvi razstave je
bil svetilnik nabito poln, za
kar gre ne nazadnje zasluga
vztrajni pobudnici njegovega
oivljanja Pirananki Tonki
Senar. Ta je tudi sicer
poskrbela, da so osnovnoolci
podrobneje spoznali edini
kamniti svetilnik njihovega
mesta in da jim je med drugim
predaval Mitja Zupani, ki
sistematino lovi v objektiv
svojega fotoaparata svetilnike
po Jadranu.
Tudi Zupani si prizadeva
za
oivitev
piranskega
svetilnika. Tako je kot scenarist
in reiser 26. novembra v
Hotelu Tartini Pirananom
prikazal svoj novi film Piran
lu na koncu vedute, v
katerem igra svetilnik na
Punti vidnejo vlogo. Kot
je povedal, je ta film prvi iz
serije Obrazi Jadrana. V njem
nastopajo Piranani Tonka
Senar, mag. Nada Zajc, pater
Marjan Vogrin, upnik Zorko
Bajc, Slobodan Simi - Sime,
ribi Sergio Perentin, Vanja
Pegan, Violeta Potonik in
drugi, ki pripovedujejo o
mestu, njegovih posebnostih
in zgodovini. Avtor se je ob
predstavitvi filma zahvalil
vsem sodelujoim, e zlasti
Obini Piran, Turistinemu
zdruenju in Hotelu Tartini,
ki so omogoili snemanje ter
predstavitev filma. tevilne
prisotne je pozdravila tudi
podupanja Obine Piran
Meira Hot, ki je e posebej
poudarila pomen turizma za
obino.
Mitja Zupani, ki je izdal
tudi knjigo Svetilniki na
Jadranu, je ob tej prilonosti
izrazil
upanje,
da
bo
prihodnji svetovni kongres
svetilniarjev v Piranu.
December 2014
29
Knjiga uencev ole Vincenzo e Diego de Castro o rudniku Seovlje

Osnovnoolci obujajo dediino

V Osnovni oli Vincenzo e Diego de
Castro v okviru domoznansko-zgodovinskih
raziskovalnih delavnic e skoraj dve desetletji
izvajajo projekt Istra. Njegov namen je, da
osnovnoolci sami raziskujejo in spoznavajo
kulturno dediino lokalnega okolja. Tako je
e nastala serija publikacij, ki se jim je sredi
oktobra pridruila e nova, o nekdanjem
rudniku rnega premoga v Seovljah. Je
dvojezina in ima povzetek v angleini,
njena predstavitev pa je povsem napolnila
nove prostore lucijske knjinice.
Poleg uiteljev in uencev, ki so pripravili

publikacijo, so tja prili tudi stari ter nekaj
nekdanjih rudarjev in njihovih potomcev.
Med njimi je bil upokojeni rudar Marino
Grbec, ki je kot gost veera v pogovoru z
uenko Hano obudil svoje spomine na delo v
rovih. Dogodka se je udeleil tudi predsednik
Italijanske unije Maurizio Tremul, ki ni
skrival zadovoljstva nad publikacijo, njeno
dvojezinostjo in sodelovanjem osnovne ole
s knjinico.
Ginnasio Antonio Sema Pirano
Il progetto KEPASS unopportunit per

conoscersi
Si concluso il programma di mobilit
studentesca del progetto KEPASS Knowledge Exchange Programme for
the Adriatic School System. Dallinizio
di questanno scolastico sono stati ospiti
presso di noi due studenti della Scuola
internazionale di Valona in Albania.
Mateo ed Endri hanno frequentano dal
1 settembre la terza classe, hanno svolto
le lezioni di tutte le materie come pure i
contenuti opzionali. Sono stati seguiti
dalla tutor che ha rappresentato il loro
punto di riferimento per tutte le questioni
logistiche, didattiche e personali. I tre mesi
della mobilit sono stati intensi, hanno
consentito ai ragazzi ospiti di conoscere
una nuova realt scolastica, una regione
ed un paese che non conoscevano, di fare
nuove conoscenze e soprattutto di stringere
nuove amicizie. Una sfida che Mateo ed
Endri hanno vinto dimostrandosi maturi,
laboriosi ed aperti a nuove esperienze.
Tutti noi abbiamo avuto lopportunit di
arricchirci dallincontro di due culture
diverse ed proprio questo linsegnamento
da trarre da questa esperienza
Il progetto KEPASS, partito nellottobre
2012 e co-finanziato dallUnione Europea
attraverso il programma di cooperazione
transnazionale IPA Adriatico 2007-2013,
ha dato la possibilit complessivamente
a 120 ragazzi, di et tra i 17/18 anni, di
frequentare una scuola in un altro Paese
dellAdriatico per la durata di 90 giorni.

I paesi coinvolti nel progetto sono sei: la
Slovenia, lItalia, la Croazia, la Bosnia ed
Erzegovina, il Montenegro e lAlbania.
I principali obiettivi del progetto sono:
lintegrazione dei sistemi scolastici
adriatici per rendere maggiormente
competitiva leducazione secondaria e
creare opportunit per la mobilit degli
studenti e il riconoscimento reciproco dei
programmi di scuola secondaria;
offrire lopportunit agli studenti
di conoscere differenti culture, lingue e

curricula, con effetti sulla loro flessibilit,
competenze interculturali, superamento
di pregiudizi etnici, nuove abilit e nuove
opportunit di impiego in unarea pi
ampia rispetto a quella del proprio paese;
la creazione di una rete istituzionale
delle Autorit delle Scuole dellAdriatico,
che svilupper criteri e riconoscimenti
reciproci dei programmi scolastici e dei
diplomi per aumentare le opportunit di
mobilit degli studenti.
30
December 2014
Scrive Serena Proti
Lesperienza alla CFMUNESCO Cividale

del Friuli (13-15 novembre 2014)
La CFMUNESCO (Cividale del Friuli Model United

Nations UNESCO) una simulazione delle attivit Nazioni Unite organizzata dall
UNESCO (in lingua inglese)
che dura tre giorni e a cui
partecipano studenti delle
scuole medie di tutto il mondo.
A noi del ginnasio Antonio Sema, rappresentato da
me, Luna e Simeon, spettato il compito di rappresentare lAfghanistan in tre
diversi comitati, uno per
studente: disarmo, Unesco e
diritti umani.
La simulazione stata
organizzata a Cividale del
Friuli, una citt italiana non
molto lontana da Pirano, ed
la prima esperienza di questo
genere per la citt.

Ogni comitato aveva poi
altri 3 sotto temi da affrontare, composti da tre problemi a cui il delegato doveva
trovare (e proporre) delle soluzioni efficaci.
Il comitato del disarmo
doveva affrontare i seguenti temi: abuso di mercenari, uso dei satelliti per scopi
militari e provvedimenti riguardanti i gruppi terroristi.
Dato che queste tematiche
riguardano
lAfghanistan,
lapprofondimento eseguito
dal delegato doveva essere
molto preciso. Al delegato per il disarmo spettato
anche il compito di tenere
un discorso alla cerimonia
dapertura, in cui doveva rappresentare la scuola e rin-
graziare gli organizzatori.

Avevo il cuore in gola,
il che mi faceva tremare la
voce. Lo stesso accadeva
quando tentavo di parlare
durante le riunioni del comitato, per dopo un paio
di discorsi tutto ci pass
e capii in che modo dovevo
comportarmi e come parlare per ottenere lattenzione
degli altri delegati. stata
unesperienza unica che spero non sia lultima. Invito
tutti quelli che non lhanno
provata a tentare di parteciparvi (Simeon delegato
per il disarmo).
Il comitato dellUNESCO
doveva trovare le soluzioni
al problema della sperimentazione sugli animali, al traffico illegittimo del patrimo-
nio artistico e alla difesa del

patrimonio culturale afgano.
Era il comitato pi grande,
con un delegato appartenente ad ogni stato partecipante.
Le persone erano preparatissime e gli studenti arrivati
dal lontano (come lOman,
le isole Mauritius, il Canada,
la Russia, ecc.) avevano una
pronuncia e una padronanza
dellinglese impeccabile.
Inizialmente ero un po
intimorita da tutta questa situazione, con procedure cos
formali e discorsi cos ben
studiati. Conoscere persone
nuove e simpatiche per mi
tranquillizz. Anche il Chair, ossia i 3 giudici che si
occupavano di mantenere il
controllo e dirigere i dibattiti, era composto da persone
giovani e simpatiche. Furono
proprio loro a farmi superare il momento di panico da
palcoscenico e aspronarmi a
parlare di pi.
Luna, delegata per il comitato sui diritti umani, doveva trovare una soluzione
ai seguenti problemi: la questione della riorganizzazione
dei campi profughi, i diritti
umani della comunit LGBT
(lesbica, gay, bisessuale e
transessuale) ed, infine, gli
abusi effettuati sulla popolazione dalle forze armate.
Questa a Cividale stata
per noi unesperienza nuova
e ricca di emozioni che ci
aiutati a maturare e a capire
meglio il mondo della politica, il mondo degli adulti.
(Nota di merito a Simeon,
che ha ricevuto una menzione onorevole per il suo carisma e i suoi interventi.)
December 2014
31
Scrive Matteo Udina
Escursione a Firenze e Pisa della IX classe della

SE Vincenzo e Diego De Castro
La IX classe della sezione di Pirano e
la IX classe della sede di Sicciole della SE
Vincenzo e Diego De Castro nelle giornate
del 16, 17 e 18 ottobre si sono recate a
Firenze e Pisa per unescursione didattica
resa possibile grazie alla collaborazione tra
lUnione Italiana e lUniversit Popolare di
Trieste.
Un soggiorno nella culla del
rinascimento italiano che i ragazzi hanno
particolarmente apprezzato, complice un
tempo clemente, cosa non da poco data la
piovosit decisamente straordinaria per la
stagione.
Partenza allalba da Lucia, due brevi
soste a Isola e Capodistria per far salire
sulla corriera gli amici delle altre due
scuole elementari italiane del litorale, e poi
un bel po di ore di viaggio per arrivare a
Firenze nel primo pomeriggio.
La visita iniziata da Piazzale
Michelangelo, una tappa imprescindibile
per avere uno sguardo dinsieme delle vie
e delle piazze gi salotto dei Medici. Qui
gli studenti hanno conosciuto la guida che
li ha accompagnati nei percorsi fiorentini.
Dal piazzale, la visita proseguita verso
la chiesa di San Miniato al Monte e infine
con un percorso pedonale attraverso le
vie di Firenze fino a Piazza della Signoria.
Non mancato un po di tempo libero
per i ragazzi che hanno potuto rilassarsi
prima di riprendere il pullman alla volta
dellalbergo, un albergo di tutto rispetto
con un personale disponibile e attento
alle necessit dei ragazzi, soprattutto per
quanto riguarda i pasti.
La giornata successiva, interamente
dedicata alla visita del centro storico di
Firenze, si dipanata tra S. Stefano, la
piazza del Duomo con Santa Maria del
Fiore, il Battistero di San Giovanni e il
campanile di Giotto, proseguendo poi
verso palazzo Davanzati, Orsanmichele
e infine levento clou: la visita a Palazzo
Vecchio, da seicento anni sede del
Comune. Unoccasione speciale in quanto
la guida sarebbe stata Dama Elisabetta,
una nobildonna del 500 con tanto di abito
storico. I ragazzi hanno quindi dialogato
con Dama Elisabetta che ha voluto sapere
degli usi e costumi delle loro terre
confrontandoli con quelli della Firenze di
Cosimo de Medici, uno stimolo notevole
ad osservare come in cinquecento anni

di storia la societ sia cambiata. Per
concludere la giornata il pomeriggio ha
visto gli allievi visitare il museo delle
macchine di Leonardo da Vinci e la chiesa
di Santa Croce con le tombe e i cenotafi di
personaggi fiorentini illustri.
La mattina dellultimo giorno aveva in
programma la visita a Campo dei Miracoli,
con ingresso al Battistero, al Duomo e
limmancabile tappa alla Torre famosa in
tutto il mondo. I ragazzi hanno ammirato
gli interni del Battistero e hanno potuto
apprezzare lacustica perfetta grazie ad una
performance vocale del custode.
Conclusa la visita di Pisa, dopo il
pranzo, tutti nuovamente sul pullman per

il lungo viaggio verso casa. Stanchi, ma
soddisfatti dellescursione.
Alla domanda se la gita sia piaciuta
o meno, gli allievi hanno risposto
affermativamente, entusiasti per tutte
le cose interessanti che hanno visto e
forse anche consapevoli, complice Dama
Elisabetta, della fortuna che hanno a
vivere nel nostro tempo. Non hanno
mancato di dire che a volte hanno fatto
fatica a seguire tutto a causa della quantit
di informazioni e del tempo ristretto,
ma hanno sottolineato che nellinsieme
lescursione stata molto bella.
32
ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI
December 2014
Postanek doma in polet v Antiko

Scrive Giorgina Rebol, C.I. Giuseppe Tartini, Pirano
Le saline di ieri e di domani

Le saline di ieri e di domani,
questo il motto della FAMEA
DEI
SALINERI,
gruppo
etnografico nell'ambito della
Comunita
degli
Italiani
GIUSEPPE
TARTINI
di
Pirano.
Il gruppo si formato
dieci anni fa in occasione
della FESTA DEI SALINERI
in concomitanza con la
processione del nostro patrono
SAN GIORGIO che si festeggia
il 24 aprile.
In questi dieci anni di
attivit abbiamo portato le
nostre saline, oltre che al
Litorale, al lontano PrekmurjePetanjci,
Ptuj,
Slovenjske
Konice, Kamnik, Lubiana,
martno- Colle Goriziano,
oltre al confine croato e quello
italiano.
Nelle
presentazioni
proponiamo
le
noste
tradizioni legate alle saline.
Intere
generazioni
di
nostri predecessori hanno

contribuito alla costruzione
e manutenzione di questo
paesaggio cos caratteristico
quali le saline.
Alla cittadina di Pirano
hanno dato benessere, infatti
si dice che Pirano nata
sul sale e con la sua attivit
ancora presente il benessere lo
stanno dando ancora oggi.
Per noi, membri del
gruppo, una missione
presentare la vita ed il lavoro
nelle saline, dove tutto dipende
dalla natura e dall'esperienza
del
salinaro.
Esperienza
ricevuta dopo anni ed anni di
intenso lavoro accanto ad un
salinaro esperto. Il mestiere
del salinaro non s'impara sui
libri di testo a scuola ma lo
si apprende con l'esperienza
diretta sul posto di lavoro.
Un momento commovente
e importante per le famiglie
dei salineri era dopo la
processione per S. Giorgio,

quando
le
famiglie
si
preparavano
per
lasciare
Pirano e trasferirsi nelle loro
case in saline. Una dopo l' altra
si raggruppavano sul molo
con tutto l' occorrente per
vivere cinque, sei mese altrove:
sedie, materassi, biancheria,
pentolame, bicchieri, piatti,
stoviglie, farina, olio, zucchero
l' occorrente per la pesca,
la gabbietta con l' uccellino,
qualche giocattolo per i
bambini, il quadro della
madonna
Poi c'era il lavoro nelle
saline: preparare i cavedini,
le verghe, le messarole, le
bochelle, aggiustare gli arnesi
poi il meticoloso movimento
delle acque da un bacino
all'altro fino ai cavedini
dove, con l'aiuto del sole e del
vento, il mare diventa oro
bianco, diventa sale.
La raccolta faticosa ma i
salinari sono persone speciali,

abituati al duro lavoro, non
si lamentono, hanno la forza
di scherzare. Forse questo
ambiente cos aperto che non ti
opprime, ti d la forza di essere
quello che sei: un salinaro!
Il sale prodotto nelle
nostre saline era ed speciale.
Il metodo di preparazione
dei cavedini ed il raccolto
giornaliero lo confermano.
Gli attivisti del gruppo
vestiti da vecchi salinari, con
gli arnesi da lavoro e con tutte le
creparie raccontiamo la vita
del salinaro. La raccontiamo
anche per un domani, per non
dimenticare questo pezzo di
storia che ci appartiene. Le
saline hanno caratterizzato
questo territorio e vogliamo
che rimanga ancora intatto per
il futuro per i nostri figli, nipoti
e pronipoti. Lo dobbiamo ai
nostri predecessori.
L'ora della fiaba in lingua italiana
Le foto riguardano la fiaba letta ai bambini il 21 ottobre (L'elefante dalle orecchie rosa) - fiaba sulla diversit e l'accoglienza.
Dal mese di ottobre i bambini pi piccoli possono seguire

L'ora della fiaba in lingua italia-
na presso le sezioni della biblioteca Civica di Lucia e di Pirano.

Terzo marted del mese a
Lucia, incontro guidato da Doriana Kozlovi Smotlak, terzo

mercoled del mese a Pirano, gui-
dato da Gloria Frli. Gli appuntamenti iniziano alle ore 18.00.
December 2014
COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST
33
Il viaggio non finisce mai

Scrive Lara Sorgo
In Portogallo assieme a Fulvia Zudi
Saudade un termine difficile

da tradurre: un sentimento antico come il mare, uno stato danimo
in cui finch non la si prova, non
la si pu descrivere. Lartista connazionale Fulvia Zudi, ha sentito
questa nostalgia dellanimo, e ha
preso alla lettera ci che ha scritto il Premio Nobel Jos Saramago:
Bisogna ricominciare il viaggio.
Sempre. Il viaggiatore tor-na subito. E cos stato anche per lei, che
dopo soli due mesi dalla mostra a
Ponte de Sor, ritornata a fine ottobre in Portogallo per continuare
la sua collaborazione con il Fe-stival Sete Sois e Sete Luas.
Questa volta ad accompagnarla stata la figlia Anna ed io, che
ho avuto la possibilit di conoscere in prima persona il grande circuito del Festival in cui, una volta
entrati, non si pu far a meno di
viaggiare (e sognare). Il Festival
prende il nome dai personaggi del

ro-manzo Memoriale del convento di Saramago. nato nel
1993 con la collaborazione dello
stesso scrittore portoghese che ne
stato il primo presidente onorario. Si tratta di un vero e proprio
viaggio tra le culture del Mediterraneo e del mondo lusofono, una
rete sociale a cui hanno aderito nel
tempo 13 paesi.
Meta del viaggio di Fulvia ad
ottobre, stato il paese di Odemira, nella regione del Basso Alentejo. Qui siamo state accolte da
casette bianche che si stagliano
contro il cielo azzur-ro, distese di
alberi da sughero e immensi campi di grano. Il tempo ad Odemira
sembra rallentarsi, si ritrovano
ancora atmosfere di una volta, con
ritmi di vita lenti e semplici, che
ricordano il difficile passato storico del Portogallo della dittatura di
Antonio Salazar.
Alla biblioteca municipale
di Odemira, era stata inaugurata in settembre la mostra Istria,
che aveva fatto tappa a Pontedera
in Toscana nel mese di maggio e
poi in luglio a Ponte de Sor. Tema
centrale della mostra, la figura
femminile nelle espressioni de le
donne dei palazzi, le donne in
saline e le pupe di ceramica.
Presso il liceo artistico, Fulvia
ha svolto dei laboratori con gli
allievi degli ultimi anni, ripro-ponendo ci che ha fatto lei nei suoi
quadri: partendo dallarchitettura
locale, ha scelto un particolare che
meglio la rappresenta e sopra ha
costruito le figure femminili. La
lingua non stata un problema,
per le radici comuni dellitaliano e
del portoghese, ma anche per-ch
una volta presi in mano pennelli e
colori, hanno parlato tutti assieme
la lingua dellarte. I motivi pi rappresentati dai futuri artisti sono

stati il mulino a vento di Odemira,
il ponte sul fiume e la facciata della
chiesa principale.
Nel tempo libero abbiamo
avuto modo di visitare la zona circostante, fino ad arrivare a Zambujeira do Mar, una localit di
mare dalle spiagge di una bellezza
travolgente. Dopo aver immerso i piedi nellOceano Atlantico,
Fulvia ha preso il suo carnet che
porta sempre con s e ha iniziato
a disegnare. Sta forse preparando
qualche sorpresa in un prossimo
futuro?
Citando ancora Saramago, La
fine di un viaggio solo linizio di
un altro. E noi non pos-siamo che
augurarle di continuare a viaggiare, facendo conoscere la sua arte
nel mondo.
34
KULTURNA DEDIINA
December 2014
Minoriti so poskrbeli, da ima Piran e en veliasten venamenski prireditveni prostor

Oivel prostor v nekdanji cerkvi sv. Katarine

Na Bolniki ulici v Piranu
je na trgu poleg vhoda v Minoritski samostan neko stala
cerkvica sv. Katarine Aleksandrijske. V desetletjih je bil
prostor vekrat predelan in
kot nekdanji sakralni objekt e
skoraj pozabljen. Tako je sluil
najrazlinejim namenom. Samostan ga je namre leta 1846
odstopil piranski obini, ki ga
je prikljuila sosednji javni
oli, tako da je bila v njem med
drugim tudi uilnica nekdanje
srednje medicinske ole. V letih 2001 do 2003 je obina ob
vrnitvi e zadnjega dela samostanskega kompleksa minoritskemu redu vrnila tudi nekdanjo cerkev.
Gre za najstareji objekt
v dananjem kompleksu Minoritskega samostana, saj so
cerkev tam postavili e pred
samostanom, ki so ga zaeli
graditi leta 1301 in ga konali
leta 1318. Po konservatorskih
in restavratorskih raziskavah,
ki so v samostanu potekale od
leta 1975, so v prostoru letos
konali dela in ga 4. oktobra
slovesno odprli, tako da bo
skrbno in strokovno obnovljen
sluil kot venamenski prostor. Kot je povedal mag. Jure
Bernik, ki je s strani ZVKD
OE Piran opravil strokovni
nadzor obnove, so raziskave v
nekdanji cerkvi prinesle prva
konkretna spoznanja o njeni
notranjini. Pod betonskim
tlakom so arheologi dokumentirali ve nivojev cerkvenih tal
z ostanki tlakov. Med raziskavami ostenja sta bili pod mlajimi ometi na zahodni steni
odkriti fragmentirano ohranjeni gotski okni. Odkriti so
bili tudi okno nad nekdanjim
vhodom v cerkev in spodnja
vogalna vhoda v vzidano apsido na juni steni.
Ve vedenj o prvotni notranjini nekdanje cerkve so
prinesle arheoloke raziska-
ve strokovnjakov Intituta za
dediino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega sredia
Univerze na Primorskem. Dokumentirani so bili nivoji cerkvenih tlakov, od najstarejih
do tlakov iz preteklega stoletja,
ko prostor e dolgo ni ve sluil sakralnemu namenu. Poleg
tevilnih skeletnih pokopov so
arheologi odkrili tudi tri grobnice, ki so zdaj restavrirane in
obdane z novim openim tlakom, prezentirane v nekdanji
ubranosti z belino pokrova, ki
ga je dal za danes restavrirano
grobnico svoje umrle ene e v
16 st. izdelati Petrus de Praeto
v belem istrskem kamnu. Tudi
grobnici za vhodom v cerkev
sta pripadali pomembnim piranskim meanom. Ena je
pripadala druini Foregoni,
druga pa najbr bratovini sv.

Katarine, je povedal mag. Jure
Bernik.
Z otvoritvijo prostorov
nekdanje cerkvice sv. Katarine
Aleksandrijske so v Minoritskem samostanu obeleili praznik svetega Franika Asikega. Prostor je ob asistenci patra
Slavka Stermka slovesno izroil namenu in blagoslovil pater
Milan Kos, provincial slovenskih minoritov. Zahvalil se je
patrom piranskega samostana,
ki so si ve let prizadevali, da
je prostor, ki je neko sluil kot
cerkev, ponovno dobil svojo
lepoto. Ob tem je izrazil eljo,
da bi sluil tudi za sreevanja
Pirananov in obiskovalcev Pirana, ki lahko v njem doivljajo lepoto prostora, prijaznost
in medsebojna druenja, ki
bogatijo.
Za dananjo podobo notranjine nekdanje cerkve so
poskrbeli projektanti centra
ZVKDS in Delavnica, d.o.o. V
prostoru pa je nala mesto tudi
oltarna podoba sv. Katarine
s svetnicama sv. Lucijo in sv.
Apolonijo. Vse tri so muenke
iz 4. stoletja. Sliko, ki je neko
krasila cerkvico, je obnovila Mira Lien Krmpoti, tako
da zopet opravlja staro vlogo
zavetnice nekdanje cerkve.
Otvoritev sta popestrila moki
pevski zbor Anabarda iz Trsta,
e zlasti pa prvi predstavljena
prenovljena multivizijska projekcija Ubalda Trnkoczyja in
Saa Fajona o piranskem minoritskem samostanu.
December 2014
35
KULTURNA DEDIINA
Literarni veer v poastitev stote obletnice prve svetovne vojne

Pie in foto Nataa Fajon
Mornar, pustolovec, kitolovec

Pomorski muzej Sergej Maera
Piran je 21. novembra v sodelovanju z Mestno knjinico Piran in
revijo Val navtika pripravil literarni veer v poastitev stote obletnice prve svetovne vojne. Veer je
bil namenjen predstavitvi knjige
Franca eleta z naslovom Mornar,
pustolovec, kitolovec. O ivljenju
enega slovenskih pomorakov
avstro-ogrske mornarice, ki je
preivel potop bojne ladje Szent-Istvan leta 1918, sta se z avtorjevo
vnukinjo Flory Banovac pogovarjala muzejska svetovalka Bogdana
Marinac ter glavni in odgovorni
urednik revije Val navtika Julijan
Vinjevec.
Knjiga Mornar, pustolovec,
kitolovec je avtobiografija primorskega Slovenca, ki ga je v ivljenju
najbolj zaznamovala ljubezen do
morja. Nastajala je kar petnajst let,
saj je bilo treba vse zgodbe, ki jih je
neutrudni pomorak zapisoval v
razlinih obdobjih, kronoloko povezati. Za to je poskrbela njegova
vnukinja, Flory Banovac, ki je pred
tirimi leti izdala knjigo v samozalobi.
S knjigo so moje sanje dobile
krila. Moj nono, tako smo ga klicali
vnuki, je bil udovit lovek, ki mi
je zapustil veliko lepih spominov,
me nauil strpnosti do ljudi in mi
skozi odraanje s svojim zgledom
pokazal, da je veliina loveka v
skromnosti. Tak je bil tudi sam.
Ponosna sem nanj, zato sem tudi
vztrajala petnajst let in pripeljala
knjigo do izdaje, na katero sem zelo
ponosna, je z arom v oeh opisala
svojega dedka.
Njen ponos je razumljiv, bralca
knjiga povsem prevzame z ganljivo
zgodbo in pestro vsebino, posebno
vrednost pa ji dajeta tudi izvirnost
ter slog avtorjevega pisanja.
Opisi dramatinih prizorov

so tako slikoviti, da si lahko ivo
predstavljamo spopade na morju,
trpljenje ljudi v ujetnitvu, boj za
preivetje in svobodo, opisi obutkov, misli, polnih strahov, dvomov,
a hkrati upanja in ljubezni, so iskreni in natanni, da se bralcu zasidrajo v srce.
Skozi njegove oi lahko spremljamo zgodovinske dogodke in
njihov vpliv na ivljenje posameznika, spoznavamo nain ivljenja,
kulturo in drubo v razlinih obdobjih prejnjega tisoletja.
Franc ele se je rodil v Hrastju
pri Pivki, najdlje je ivel v Ilirski Bistrici, kjer si je ustvaril druino, leta
1968 pa se je preselil v Portoro.
Umrl je leta 1971.
e zgodaj ga je gnalo na morje,
zato je e kot otrok zapustil varno
domae zavetje in odel na olanje
v avstro-ogrsko mornarico. V asu
olanja je spoznal tuje sredozemske
deele, razline narode avstro-ogrske monarhije ter bil pria tevilnim dogodkom, ki so odloilno
vplivali na usodo slovenskega naroda.
Tako je med drugim imel ast
spoznati celo prestolonaslednika
Franca Ferdinanda, ki se je leta
1914 vkrcal na njihovo ladjo na
svoji poti v Sarajevo. V spomin se
mu je zapisal kot prijazen in nasmejan lovek, ki je bil zelo priljubljen pri vseh pomorakih, zato je
bila alost ob novici, da so ga ravno
po tem snidenju ubili, toliko veja.
"Oi so se orosile, srce je zatrepetalo slehernemu na ladji, ko smo
opazili krsti prestolonaslednika in
njegove soproge. Njegova povelja
so utihnila, za vedno sta zatisnila
oi. Njegovo zvesto ljudstvo mu
hoe do konca stati ob strani," je
opisal obutke ob sprejemu presto-
lonaslednikovih posmrtnih ostankov na ladjo, s katero je pripotoval

do nesrenega cilja.
Najve pozornosti v knjigi je
namenil prvi svetovni vojni, ki je
prekinila njegovo olanje in v srcih
mladih mornarjev pustila neizbrisen peat.
Vsem je dovolj prelivanja krvi
in joka svojih druin, ki hrepenijo
po miru in skupnem ivljenju. Svet
je razburjen, zemlja prepojena s
loveko krvjo za zlate svetinje mogonih vladarjev. Narod se prebuja,
odpirajo se mu oi, eli si svobode,
svoj jezik in mirno ivljenje, je nazorno opisal vojne ase.
V zadnjem letu vojne vihre je
doivel tudi potop ene najvejih
vojnih ladij v tistem asu, Szent-Istvana. Ta dogodek je najbolj odloilno zaznamoval njegovo ivljenje.
Bila je moja druga mati, ki
sem jo ljubil, kakor ljubi mornar
svojo ladjo. Ta ladja mi je bila drugi
dom tri leta. Od trenutka, ko je prvi zaplula v sinje Jadransko morje,
pa do tistega alostnega asa, ko jo
je ravno to morje sprejelo v svojo
grobnico, je zapisal v slovo.
Po koncu vojne se je zaradi
upora proti Italijanom za tri mesece znael v vojnem ujetnitvu, po
elimo Vam vesele boine

in novoletne praznike,
v novem letu pa zdravja in sree.
propadu bank in izgubi prihrankov

pa je odpotoval v Juno Ameriko
v iskanju boljega ivljenja. Dolgo
popotovanje je sklenil na Junem
teaju, kjer je dve leti delal kot harpunist na kitolovski ladji.
Na poti ga je vselej spremljala
in mu dajala upanje elja po vrnitvi
domov, v njegovih besedah je utiti
veliko ljubezen do matere, druine
in domovine.
Zaklel sem se, rtvovati se hoem, ivljenje dam za svojo druino, bog mi ohrani zdravje, vrniti se
moram in jim dati to, kar je oetova
dolnost, je med drugim zapisal.
Uspelo mu je. Po ve kot treh
letih boja za obstanek in golo preivetje se je sreno vrnil v njihov
objem.
Knjiga Mornar, pustolovec,
kitolovec vsekakor zaslui svoje
mesto na knjinih policah vseh
tistih, ki ljubijo morje in pustolovine, pa tudi tistih, ki niso imuni na zgodovinsko dediino nae
domovine.
Ali kot je dejala Flory Banovac:
elela bi, da knjigo prebere sleherni Slovenec in tako skozi pripoved
podoivi ivljenje monega Slovenca, ki je pred stotimi leti bil svoj
boj na slovenski in tuji zemlji.
36
KULTURNA DEDIINA
December 2014
Novosti v Pomorskem muzeju: digitalni vodniki, tiskani vodnik po Tonini hii

Po muzeju s tablico
Pomorski muzej Sergej Maera Piran
se vse bolj digitalizira. Tako je od tega
meseca bogateji za sodobne digitalne
vodnike po vseh svojih zbirkah, ki so na
voljo tudi v ruini, italijanini, angleini in nemini. Ogled muzeja sedaj
lahko poteka tudi tako, da vsak obiskovalec ob nakupu vstopnice dobi tablini
raunalnik s slualkami in se z njim poda
po muzeju. Tablica mu popestri ogled
in ob razlagah ponudi obilo dodatnih informacij o razstavljenih predmetih. Kot
je poudaril direktor muzeja Franco Juri,
celo gluhi in nagluni na tak nain laje
spoznajo muzejske zbirke. Nakup tablic
in vzpostavitev sistema je omogoil projekt Openmuseums (Program ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija).
V muzeju so te dni predstavili tudi
nov tiskani vodnik po Tonini hii v slovenini, italijanini in angleini. Tonina hia je dislocirana enota muzeja, in
eprav so zanjo do sedaj imeli nekaj predstavitvenih listov, so se odloili za nov,
pravi vodnik po njej oziroma katalog.
Skupaj sta ga pripravila muzejska svetovalca dr. Flavio Bonin in Bogdana Marinac. Kot je povedala slednja, je njegov
namen, da obiskovalec Tonine hie, tudi
e je tam brez vodia, med obiskom izve
e ve o tem muzeju, lastnici hie, zgodovini oljarstva in ne nazadnje o ivljenju v

okolici Svetega Petra. Vodnik, ki je nastal
v okviru projekta Adristorical lands (IPA
Jadran), prejme vsak obiskovalec Tonine
hie brezplano.
V muzeju je na ogled e nov DVD o
Najbolj popoln opis naega morja s 720 fotografijami

Nae morje v knjigi Marjana

Richterja
To je nedvomno ena najcelovitejih,
najpomembnejih in najdragocenejih
knjig o naem morju, pravi Slobodan Simi - Sime, ki je poskrbel, da je Zavod Mediteranum dobrih deset let po prvem izidu
izdal drugo in rahlo popravljeno izdajo monografije Marjana Richterja Nae morje.
Knjiga na 376 straneh s kar 900 barvnimi fotografijami in s kratkimi strokovnimi
teksti prikazuje izredno bogato raznolikost
ivljenjskega prostora naega morja. Fotografije je avtor posnel v obdobju petdesetih
let, predstavljajo pa ve kot 600 razlinih
organizmov. Knjiga je pomembna tudi zato,

ker prispeva k naemu boljemu odnosu do
morja in obale. Namenjena je vsem ljubiteljem morja, pa naj gre za strokovnjake,
tudente, potapljae, okoljevarstvenike, ali
tiste, ki imajo mo odloanja o prihodnosti
nae obale in morja.
Raziskovalec morij Marjan Richter je
eden od pionirjev slovenskega potapljanja
in podvodne fotografije. V objektiv ujame
tudi najmanje, do milimetra velike organizme, ki jih obiajno lovek, pa eprav je
potaplja, ne vidi.
potepanju po severnojadranskih kulturno-turistinih poteh, ki so mnoinemu

turizmu manj znane. V filmu je nael svoje mesto tudi pomorski muzej, posneli pa
so ga prav tako v okviru projekta Adristorical lands.
December 2014
37
SOLINE
Prizadevanja za vpis piranskih solin na seznam Unesco

So lahko soline generator razvoja?
Ali lahko piranska zgodba o soli ponovno postane generator razvoja?
To je proces, v katerem moramo vsi trdo delati, je upan Peter

Bossman sklenil dvourno nadvse
zanimivo in konstruktivno razpravo o prizadevanjih za vpis solin
na seznam Unesco. Ob 20-letnici
Znanstveno-raziskovalnega sredia Univerze na Primorskem so jo
pripravili 22. oktobra v Teatru Tartini v okviru mednarodnega projekta Extension of Potentiality of
Adriatic UNESCO Sites. O vse bolj
aktualni temi so poleg upana svoje
poglede predstavili e Flavij Bonin,
Janez Bogataj, Franco Juri, Robert
Turk, pela Spanel in Mitja Gutin.
Unesco je globalno najbolj prepoznavna blagovna znamka in v
Sloveniji se z njo e ponaajo kocjanske jame, kolia na Ljubljanskem barju ter rudnik ivega srebra
v Idriji. Od letos si jo prizadevamo
pridobiti tudi za piranske soline,
a pot ne bo lahka. To so pokazale
e dosedanje razprave ob pripravi
kandidature za vpis na nacionalni
poskusni seznam, ki je prva stopnica pred vpisom na Unescov
seznam. Ta namre zahteva precej
zapletenih postopkov in vrsto odrekanj zaradi strpnejega ravnanja s
prostorom, zaradi esar bo treba o
smiselnosti kandidature prepriati
e druge. To e poteka z mobilizacijo vseh zainteresiranih za tak podvig in z vrsto razprav.
Sol je Piranu od nekdaj rezala
debeleji kos kruha in tisti, ki spodbujajo vpis Seoveljskih ter Stru-
Do leta 1908 je bilo v solinah 514 hi, in e v nekaj letih ne bomo ukrepali, ne
bo ve niti njihovih ruevin
Nominacija je prilonost za gospodarstvo, gospodarjenje s prostorom, za

nae produkte, predvsem pa turizem, pravi Mitja Gutin.
njanskih solin na Unescov seznam

svetovne naravne in kulturne dediine, so prepriani, da lahko vlogo
generatorja razvoja odigrajo e enkrat. V teh prizadevanjih ima vodilno mesto Znanstveno-raziskovalno
sredie Univerze na Primorskem.
Tako vodja projekta prof. Mitja Gutin pravi: Unescova nominacija je
prilonost za gospodarstvo, gospodarjenje s prostorom, za nae produkte, predvsem pa turizem, ki je
glavna dejavnost v piranski obini.
In zakaj si spotljivo stare in veliastne piranske soline e zasluijo
vpis? Stare so najmanj 800 let in so
ogromen kompleks na okoli estih
kvadratnih kilometrih. S tistimi v
Strunjanu so zadnji ohranjeni primer zgornjejadranskih solin benekega tipa. Na junem opuenem
delu, imenovanem Fontanigge, soli
ne pridelujejo od leta 1965 in tam je

Muzej solinarstva, za katerega skrbi
Pomorski muzej Piran.
V letih okoli 1500, 1600 je bilo
v piranskih solinah 2.100 kavedinov
(pravokotnih bazenov za pridelavo soli), v 18. stoletju so jih nateli
2.700, v letih od 1824 do 1908 je
bilo tam 514 hi in 7.054 kavedinov.
V solinah je takrat delalo od 3.800
do 4.200 ljudi, je o veliini solin in
njihovem nekdanjem pomenu za
Piran na posvetu povedal kustos v
Pomorskem muzeju Flavijo Bonin.
Na propadajoo kulturno krajino in solinarske hie je med drugim
opozoril direktor Pomorskega muzeja Franco Juri: Imeli smo nekaj
sto hi, v katerih so e do sredine
60. let bivali solinarji. Zdaj, ko smo
dokumentirali stanje hi v Fontaniggeah in popisali njihovo stanje,
smo ugotovili, da v nekaj letih ne bo

ve niti ruevin, e ne bomo takoj
ukrepali.
Sol in solni cvet si zasluita
vso pozornost, saj ju spremlja tudi
veliko znanja, ki me kot etnologa e
posebej zanima. Gre za ohranjanje
nesnovne kulturne dediine, in
prav to je tisto, za kar se v okviru
Unesca prizadeva za zaito, pa je
poudaril etnolog Janez Bogataj.
Podpornik vpisa je tudi piranski upan Peter Bossman, ki pa poudarja, da gre za proces, v katerem
bodo imeli nemalo nasprotnikov,
in izpostavlja le nekaj dilem: Vsi
se strinjamo, da moramo varovati
obmoje solin in da tam ne smemo graditi. A Unesco prinaa tudi
ire varovano obmoje. Kaj bomo
z letaliem, kaj bomo z e sprejetim nartom za gradnjo termalnega
centra, kaj z rudnikom v Seovljah?
Poleg tega blagovna znamka Unesco predstavlja preskok v kakovosti,
z njim pridejo kulturni obiskovalci, ki gledajo na prostor nekoliko
drugae. S tem pa pridejo tudi
obveznosti. In tu lahko pride do
konflikta s kapitalom, posamezniki,
okoljem, z razmiljanjem obanov,
ki ne vedo, da je sol lahko tudi generator razvoja.
Pot na Unescov seznam bo
tako e trnova, za razreitev vseh
piranskih dilem okoli tega pa Mitja
Gutin predlaga obini ustanovitev
odbora za dediino.
38
SOLINE
December 2014
Krajinski park Seoveljske soline

Pie in foto Andrej Sovinc, vodja parka KPSS; foto Davorin Tome
Koliko motenj prenese narava?

Na razmere v naravnem okolju so od
nekdaj vplivale tudi motnje. Gozdni poari, poplave in ujme so prav tako del narave
kot ljudje, rastline, ivali ali gravitacija.
Dokler je lovek ivel v soitju z naravo,
so iva bitja zlahka nadomestila izgube,
ki so bile posledica naravnih pojavov in
zmernega lovekovega vpliva. V zadnjem
stoletju pa se je zaradi silovitega poveanja loveke populacije in posledic potronike drube lovekov vpliv na iva bitja
in njihova ivljenjska okolja tako poveal,
da tevilne vrste izumirajo tisokrat hitreje kot kadarkoli v zgodovini planeta.
Tisti, ki ob pogledu na galebe, ki jih
ne vznemirja pristanek letala, mislijo, da
letala niso motea niti za druge vrste ptic,
se zelo motijo. Nekatere ivalske vrste so
bolj prilagodljive na motnje; sem npr. sodijo galebi, druge vrste navadno mednje
spadajo najbolj ogroene pa se na motnje, posebej tiste, ki jih povzroa lovek v
okolju, teje prilagodijo.
Nekatere vrste so se skozi as uspeno prilagodile na drastine spremembe v
okolju, ki jih je v zadnjem asu povzroil
lovek; med takne sodijo npr. lisice, nutrije ali vrane. Njihovo tevilo se je mono
povealo, kar izrazito vpliva na naravno
ravnovesje in ga spreminja. Teje prilagodljive vrste imajo ob tem e ve teav,
posebej ker je ivljenjskih okolij, kjer edino lahko preivijo, vse manj. Zato je treba
takne poslednje oaze tem bolj skrbno
varovati vsaj e tako dolgo, dokler lovetvo ne bo doseglo ravni, ko bo lovekovo
poseganje trajnostno in uravnoteeno s
potencialom narave za obnovo.
V okviru projekta LIFE MANSALT v
Natura 2000 obmoju Seoveljske soline se trudimo, da bi KPSS obdral status
poslednje oaze nekdaj obirnih obalnih
mokri. V solinskem ekosistemu je e
posebej pomemben nadzor nad vodnim
reimom. Z obnovo nasipov v okviru projekta LIFE smo e zavarovali soline in na
tleh gnezdee ptice pred visokim plimovanjem. Ti ukrepi seveda varujejo tudi zaledje solin z letaliem pred poplavami z
morske strani.
Morda se je ob branju prispevka kdo
vpraal, zakaj je treba naravo varovati kot
celoto, ne le laje prilagodljive vrste, ki
prenesejo veje motnje v okolju, pa pa
tudi polojnike, igre, ki potrebujejo za svoj
obstoj veja, neokrnjena naravna okolja in
Projektna sredstva zagotavljata LIFE finanni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.
LIFE+ je finanni instrument EU, ki je namenjen izkljuno varstvu okolja. Podpira
izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu
razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in
narave v dravah EU. Je tudi glavni finanni mehanizem za izvajanje projektov v
obmojih Natura 2000, kamor so uvrene tudi Seoveljske soline.
Natura 2000 je evropsko omreje posebnih varstvenih obmoij, razglaenih v dravah
lanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost
za bodoe rodove.
bistveno manj motenj, ki jih povzroamo

ljudje. Odgovor je preprost: naravna okolja nudijo ivim bitjem, s tem pa tudi loveku, poleg ivljenjskega prostora e nujno potrebne sestavine za obstoj ivljenja.
V solinah iz podlage solnih polj izhajajo
ogromne koliine kisika, brez katerega ni
ivljenja. V nepozidanih poplavnih ravnicah ob rekah se vode umirijo, tam se preistijo ogromne koliine vode, ki bi sicer
poplavljale lovekova naselja, in to vodo
ljudje kasneje uporabljamo za pitje. Velike
povodnji, ki so vse bolj pogoste, so med
drugim posledica podnebnih sprememb,

pa tudi pozidave lok ob rekah, kjer se je
narasla voda lahko tisoletja razlivala. e
bi soline pozidali, ne bi izgubili le izjemne
narave in kulturne dediine, pa pa bi
tudi e en dragocen vir kisika v zraku, ki
je vse bolj obremenjen z izpusti.
V degradiranem okolju praviloma laje preivijo bolj prilagodljive vrste. A e v
solinskem okolju ne bi bilo ve polojnikov
in iger, bi bila tudi kakovost lovekega
ivljenja nija. Tudi zato je treba soline
varovati in ohranjati takne, kot so!
December 2014
39
ZDRAVJE
Obiskovalci bogateji za veliko koristnih napotkov za zdrav ivljenjski slog

Pie Tadeja Bizjak, mag. zdr. neg., koordinatorica zdravstvenovzgojnih programov
Skupaj delamo za zdravje v Parku Sonce

Center za promocijo zdravja
ZD Piran je ob pomoi Obine Piran tokratno tradicionalno akcijo
promocije zdravja prvi izvedel v
novem Parku Sonce tik za stavbo
ZD v Luciji. Tako smo v soboto,
11. oktobra 2014, napolnili del parka, obiskovalci pa so ob rekreaciji
v parku dobili e veliko koristnih
napotkov za zdrav ivljenjski slog
in na stojnicah izkoristili ponudbo
naih razstavljavcev.
Prireditev se vedno prine v
jutranjih urah, saj je treba laboratorijske odvzeme opraviti na tee.
Ob teh prilonostih ponudimo obiskovalcem ugodne samoplanike
odvzeme osnovnih preiskav krvi
za nekatere dejavnike tveganja, kot
so vrednosti krvnega sladkorja in
krvnih maob. Nato so sledile e
druge dejavnosti:
Jutranja telovadba s OLO
ZDRAVJA, kjer so izvajali vadbo
1000 GIBOV po metodi ruskega zdravnika Nikolaya Grishina.
Test hoje na 2 km, ki je enostaven, natanen, varen in ponovljiv
na 6 mesecev za vse odrasle osebe nad 20 let. Svetoval je zdravnik
splone medicine, zdravstveno
osebje je izmerilo krvni pritisk,
srni utrip, as hoje, indeks telesne mase in fitnes indeks. Nato je
vsak posameznik prejel priporoila za redno vadbo.
V ZDRAVSTVENEM KOTIKU so strokovni delavci merili
krvni pritisk, obseg trebuha in
pouevali o preventivnih programih, ki se izvajajo v Centru za
promocijo zdravja ZD Piran ez
leto. Ves as so sodelovali tuden-
tje UP Fakultete za vede o zdravju Izola, ki so tako spoznavali

svoj bodoi poklic diplomiranih
medicinskih sester/diplomiranih
zdravstvenikov.
Sodelavke iz Obalnega drutva
bolnikov z osteoporozo so izvajale ORIENTACIJSKE MERITVE
KOSTNE GOSTOTE preko UZ
petnice.
Predstavila se je patronana sluba ZD Piran z vpogledom v svoje
dejavnosti na terenu, na domovih uporabnikov.
Intruktorica nordijske hoje Koronarnega drutva Slovenske
Istre je izvajala prikaz nordijske
hoje, priljubljene rekreacije, primerne za vse starostne skupine.
Seveda je pravilna izvedba pogoj
za vse pozitivne uinke nordijske
hoje. Obiskovalci imate monost
vkljuiti se v 5-urni teaj nordijske hoje v ZD Piran tudi preko
leta.
V otrokem kotiku so tudentke
UP FVZI z otroki ustvarjale na
temo zdrave prehrane, portnice
Odbojkarske sekcije D Piran
pa so prikazale svoje veine in
vkljuile obiskovalce v igranje
odbojke.
Na stojnici OZ RK Piran so bili
obiskovalci poueni o uporabi
AED avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri oivljanju,
saj smo v Obini Piran dobro
preskrbljeni z aparati, le seznanjenost obanov o njihovih lokacijah in uporabi je treba e
izboljati.
Ves as je delovala TRNICA
z doma pridelanim sadjem in zele-
lani in prijatelji ole zdravja sobotno jutro posvetili

telovadbi
Pie Slavica Mrakovi; foto Ubald Trnkoczy
1000 gibov za zaetek dneva

Sobotno jutro 27. 9. 2014 je
bilo na Trgu prekomorskih brigad v
centru Portoroa zelo ivahno. Ob
7.30 so se na povabilo portoroke
skupine Meduza, ki praznuje e 4.
obletnico delovanja, zbrali lani in
prijatelji ole zdravja iz vseh estih
obalnih skupin. Skupaj so telovadili
po metodi "1000 GIBOV" pod vodstvom Nikolaya Grishina, idejnega

vodje in ustanovitelja ole zdravja.
Za prijetno preseneenje je
poskrbel piranski upan Peter Bossman, ki se je udeleil skupne jutranje telovadbe in tako zael dan
zdravo ter razgibano.
njavo ter izdelki, lahko ste se pogovorili o uporabi zeli in aromaterapiji ter o vseh dodatnih pomonih
zdravilnih sredstvih, ki nam jih
nudi narava. Pa ne samo prehrana,
predstavljeni so bili tudi drugi izdelki, ki nam pomagajo v skrbi za
lastno zdravje.
Na prireditvi nas je obiskal upan, g. Peter Bossman, in nas po
ogledu stojnic pozdravil v imenu
Obine Piran, ki nam vrsto let omogoa izvedbo prireditve. Tokrat se
e posebej zahvaljujemo Uradu za
drubene dejavnosti Obine Piran
in JP Okolje Piran, da nam je uspelo izpeljati prireditev v Parku Sonce.
Odzivi udeleencev so navduujoi:
Drugo leto naj bo e tako,
spomladi ponovitev.
Spremenjena lokacija je zelo primerna, prostorna, na prireditvi je
vladalo prijetno vzduje, upamo, da
bo prihodnje leto e ve obiskovalcev,
vse pohvale organizatorjem.
Pohvalno, zadetek v polno: dobra lokacija, dobro glasbeno ozadje

(slovenske pesmi).
Prijetno vzduje kot vedno,
veliko ve prostora, manj obiska pri
stojnici, najbr zaradi razkropljenosti po parku, sicer pa super!
Z organizacijo in izvajanjem
smo bili zelo zadovoljni, e bomo
prili!
Lepa prireditev, povabite e obinska drutva (portna, ribika ...),
koda, da se Lucijani ne zavedajo
tega.
Super, lahko bi se vekrat priredilo.
Zaposleni v ZD Piran se vse
bolj zavedamo svojih nalog, ki niso
zgolj zdravljenje akutnih bolezni in
pomo pri kroninih zdravstvenih
teavah, ampak pomo e vedno
zdravim uporabnikom, da im dlje
ohranjajo svoje zdravje. Zato na svidenje 11. aprila 2015!
40
ZDRAVJE
December 2014
Prednovoletno sreanje prostovoljcev Rdeega kria v znaku Bachovih kapljic

Pie Valentina Kleme
Razvoj pozitivnih znaajskih lastnosti

kot preventiva vseh bolezni
zunanjimi vplivi. Telo je dovzetneje za bolezenske klice. Bachova cvetna terapija zato
deluje na ustveno, in ne na fizino telo.
Pomaga ozavestiti negativna ustva ter jih
presei; tako pa tudi onemogoa, da bi se ta
odrazila na telesni ravni kot bolezen.
Danes je Bachova terapija vsesplono
priznana metoda zdravljenja, namenjena
zdravnikom in medicinskim laikom. Uspena je pri duevnih krizah in v ivljenjskih
situacijah, pri akutnih in kroninih boleznih, v psihoterapiji in psihiatriji, pri skrbi
za ostarele, otrocih in domaih ivalih. Bachovi cvetovi seveda niso univerzalno zdravilo. Njihova prednost je ta, da zaradi svojega
naravnega izvora nimajo nobenih stranskih
uinkov in je terapijo z njimi mono kombinirati z vsemi drugimi organskimi in psihoterapevtskimi metodami zdravljenja.
25. novembra letos je bilo v prostorih
Obmonega zdruenja Rdeega kria Piran tradicionalno prednovoletno sreanje
prostovoljk in prostovoljcev. Namesto simbolinih boino-novoletnih daril v materialni obliki, vodstvo te najstareje humanitarne organizacije e leta preko razlinih
strokovnjakov namenja darilo v obliki storitev, ki so podarjene skozi razlina predavanja in delavnice. Te so namenjene izboljanju zdravja in poutja prostovoljcev,
spoznavanju novih hobijev ter znanj, ki so
osredotoeni na osebnostno rast. Letonja
predavateljica je bila mnogim poznana
obanka ga. Palma Smrekar iz Portoroa.
Pripravila je zelo dinamino skoraj triurno
delavnico o Bachovi cvetni terapiji, ki jo
poasi, a zanesljivo vedno bolj uporabljamo tudi Slovenci. V Evropi je ta metoda e
dolgo v uporabi. Pri nas je Bachove kapljice e mogoe dobiti pri za to usposobljenih
zdravilcih ali v vsaki bolje zaloeni lekarni.
Kaj smo novega izvedeli na delavnici o
Bachovi cvetni terapiji?
Bachove cvetne esence so za duo in
telo, harmonizirajo in so namenjene samozdravljenju lovekove osebnosti. Telo
in duh sta povezana, zato vplivata drug na
drugega rastlinski izvleki, ki blaijo nenaravna duevna stanja, lajajo tudi telesne
tegobe, pravi Bach.
Sistem 38 Bachovih cvetnih zdravil
daje osebnosti prilonost, da zaasno ali

trajno premaga lovekova ustvena stanja.
Dr. Bach je 38 cvetnih esenc razdelil na sedem skupin, in sicer: strah, osamljenost,
negotovost, preibek interes za sedanjost,
preobutljivost za vplive in ideje, prevelika
skrb za poutje drugih, obup in maloduje.
Bachove cvetne esence so izrednega
pomena za duevni razvoj otrok in mladostnikov ter odraslih.
Zdravi osebnost, in ne bolezni. Pomaga
nam razviti pozitivne znaajske lastnosti in
prepoznati negativne plati nae osebnosti.
Dr. Edward Bach (18861936) je bil
zelo cenjen zdravnik s specializacijo v
imunologiji. Leta 1917 so mu zaradi raka
na vranici napovedali le e tri mesece ivljenja. Zael je eksperimentirati in razvil
terapijo s cvetnimi esencami. Minili so meseci in Bach je bil e vedno pri ivljenju. Na
svoji koi je odkril, da neizmerna ljubezen
do dela in volja do uenja zbujata v loveku
velik zdravilni potencial. Rak v njegovem
telesu se je nehal iriti.
Vzrok za nastanek bolezni je po preprianju dr. Edwarda Bacha notranje neravnoteje telesa in duevnosti. Negativna
ustva, kot so npr. sovratvo, jeza, ljubosumje, strah, obup, maloduje, poruijo krhko ravnoteje in povzroijo napetost. Normalen pretok energij je zato zavrt, lovek
izgubi mo, da bi se branil pred kodljivimi
SEZNAM BACHOVIH CVETNIH ESENC

1. REPIK (Agrimony): mune misli in
notranji nemir za fasado veselosti in brezskrbnosti.
2. TREPETLIKA (Aspen): nerazloljive,
nejasne bojazni; slutnje; skriven strah.
3. BUKEV (Beech): pretirano kritina,
netolerantna dra; malo soutja in zmonosti viveti se v ustva drugih.
4. TAVENTROA (Centaury): ibka
volja, ne zna rei ne, pretirana reakcija na
elje drugih.
5. ROI (Cerato): premalo zaupanja v
svoje mnenje, stalno sprauje druge za nasvet.
6. ENJELIKA SLIVA (Cherry Plum):
ne more se sprostiti; strah pred izgubo kontrole in ravnanjem v afektu.
7. CVETNI POPEK DIVJEGA KOSTANJA (Chestnut Bud): ima vedno iste probleme, ker izkuenj ne predela in se iz njih
ni ne naui.
8. CIKORIJA (Chicory): posesivna
osebnost, ki se veliko vmeava in manipulira.
9. SROBOT (Clematis): z mislimi je
drugje, malo pozornosti za to, kar se dogaja
okrog njega dnevni sanja.
10. LESNIKA (Crab Apple): pouti se
umazanega, neistega ali okuenega. Pretiran ideal istoe in reda natanne.
11. BREST (Elm): obutek, da svoji nalogi ali odgovornosti ni dorasel.
41
12. ENCIJAN (Gentian): skeptien,

dvomi, pesimistien, zlahka mu vzame pogum.
13. ULEKS (Gorse): je obupal; obutki
saj vendar nima nobenega smisla ve.
14. JESENSKO RESJE (Heather):
usmerjen nase, popolnoma zaposlen sam s
sabo, potrebuje publiko.
15. BODIKA (Holly): ustveno vznemirjen; ljubosumje, nezaupanje, togota,
sovrana ustva in nevoljivost.
16. KOVANIK (Honeysuckle): hrepenenje po preteklosti; otonost; nezavedno
se upira, da bi predelal doloene dogodke.
17. GABER (Hornbeam): mentalna
izrpanost; meni, da je preslaboten, da bi
obvladal vsakodnevne dolnosti, potem pa
mu le uspe; obutek ponedeljkovega jutra.
18. NEDOTIKA (Impatiens): nepotrpeljiv, hitro razdraen.
19. MACESEN (Larch): kompleks
manjvrednosti; priakovanje neuspeha zaradi pomanjkljivega samozaupanja.
20. KRINKAR (Mimulus): plah, prestraen, zadran; ima mnoge male strahove.
21. GORJUICA (Mustard): obdobja
globoke alosti pridejo in minejo brez prepoznavnega vzroka.
22. HRAST (Oak): pouti se kot pobit,
izmuen borec, ki se pogumno bori naprej
in se nikoli ne vda.
23. OLJKA (Olive): pouti se telesno in
duevno izetega in izmuenega: Vsega je
preve!
24. BOR (Pine): oita si, ima obutke
krivde; potrtost.
25. DIVJI KOSTANJ Z RDEIMI CVETOVI (Red Chestnut): bolj ga skrbi za dobro drugih kot za svoje; premona notranja
povezanost z blinjo osebo.
26. POPON (Rock Rose): obutki notranje panike in pritiska; Akutna stanja
strahu po ivljenjsko ogroajoih dogodkih.
27. STUDENNICA (Rock Water):
pretrd do samega sebe, ima stroge, toge nazore, zatira svoje vitalne potrebe.
28. MEI (Scleranthus): neodloen,
omahujo, nestanoviten, notranje neuravnoveen; mnenja in razpoloenja se neprestano menjavajo.
29. BETLEHEMSKA ZVEZDA (Star of
Bethlehem): duevnega in telesnega pretresa e ni prebolel; kot ohromljen zaradi
hudega dogodka, stresa.
30. PRAVI KOSTANJ (Sweet Chestnut):
notranja brezizhodnost; meni, da je dosegel mejo tega, kar lovek lahko prenese.
31. SPORI (Vervain): v pretirani vnemi, zavzemanju za dobro stvar uniuje svoje moi; razdraljiv, fanatien.
ZDRAVJE
32. VINSKA TRTA (Vine): hoe uveljaviti svojo voljo; astihlepen, dominanten;
mali tiran.
33. OREH (Walnut): pusti se vznemiriti; dostopen vplivom in omahljiv v odloilnih obdobjih novega zaetka v ivljenju;
cvet, ki omogoa prodor.
34. MOVIRSKA GREBENIKA/VODNA VIJOLICA (Water Violet): notranje
se umakne, izolirajo obutek premoi.
35. DIVJI KOSTANJ Z BELIMI CVETOVI (White Chestnut): misli neprenehoma kroijo po glavi, ne more se jih znebiti;
notranji samogovori, dialogi.
36. DIVJI OVES (Wild Oat): nejasne
predstave o cilju, notranje nezadovoljen,
ne najde svoje ivljenjske naloge.
37. DIVJA VRTNICA (Wild Rose):
apatien, otopel, notranja kapitulacija.
38. VRBA (Willow): zagrenjen, poln

mrnje, jeze; pouti se kot rtev usode.
Zadnje najbolj znano in najbolj razirjeno zdravilo pa je REILNO ZDRAVILO, ki je kombinacija 5 esenc in se uporablja za vse vrste okov, v stiskah, v hudem
strahu, globoki alosti, napetosti, v stanjih
panike, ravnodunosti , pri boleznih, pokodbah, nesreah, udarcih, pikih
Povrne nam energijsko ravnovesje in
obutek miru.
Sestavljeno je iz naslednjih esenc: betlehemske zvezde proti strahu in omotici,
popona proti grozi in obutku panike, nedotike proti duevnemu stresu in napetosti, enjelike slive proti strahu, da bomo
izgubili nadzor, in srobota proti tenji, da
bi izgubili zavest.
Prve stvari smo zaeli deliti z drugimi e v otrotvu

in od takrat si jih z enako dobrim obutkom delimo vedno ve.
Lepo je deliti.
Ker je kriza v ivljenja mnogih letos zarezala e globje, je tevilo druin in posameznikov,
ki potrebujejo nao pomo, e veliko veje. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno
obraamo na vse, ki ste jim po svojih moeh pripravljeni pomagati.
e z majhnim prispevkom lahko pomagate!

Svoj prispevek lahko nakaete s plailnim obrazcem UPN na TRR:
03100-1111112208, referenca 00-937037, BIC banke SKBASI2X
ali pa poljete SMS s kljuno besedo
SKUPAJ (darujete 1 EUR) oziroma

SKUPAJ5 (darujete 5 EUR) na 1919.
Hvala za dobrosrnost v imenu vseh,
s katerimi boste delili. Rdei kri Slovenije
Ve informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj
Telekom Slovenije, Simobil, Tumobil, Debitel in IZI mobil se odrekajo vsem prihodkom iz naslova storitve
SMS Donacija za Rdei kri Slovenije. Uporabniki z SMS sporoilom donirate 1 EUR ali 5 EUR.
Joe Suhadolnik
December 2014
V preteklih petih letih smo dobrosrnost 44.497 darovalcev delili z mnogimi.

Z zbranimi sredstvi smo omogoili nakup kar 56.390 dodatnih prehranskih paketov
in pomagali tevilnim druinam in posameznikom v stiski.
Hvala, ker ste delili.
42
UMETNOST
December 2014
5. FEMF Festival evropskega in mediteranskega filma

Pie Janez Mui; foto Nataa Fajon
Filmi za vsak okus in starost
Piran je v oktobru poleg

razstave Piran v filmu, ki je na
ogled v Mesni galeriji, filmsko
mono obarval tudi e 5. Festival evropskega in mediteranskega filma. Ta mednarodni festival, ki ga pripravljajo Zavod
FEMF, Obina Piran in Avditorij Portoro, si pridobiva
ugled, saj za gledalce predstavlja eno redkih monosti, da si
ogledajo prevladujoe filmske
trende, e zlasti pa filme neodvisne evropske produkcije.
V glavnem tekmovalnem programu so tako prikazali 14 filmov evropske kinematografije
in po izboru programske vodje
festivala Jelke Stergel tudi nekaj mediteranskih filmov z Blinjega vzhoda.
Mediteranski pridih je letos dogajanju e zlasti dala
postavitev Italije v sekcijo Fokus festivala, saj se njena kinematografija zadnja leta zopet
vraa h kakovosti, znani iz asov slave velikih imen italijanskega filma. V tej sekciji je na
italijanske zlate ase e zlasti
spomnil Paolo Sorrentino s filmom Neskonna lepota. Sicer
pa je festival pomemben zato,
ker ponuja filme za vsak okus

in starost, pa tudi dokumentarne filme, sekcijo filmskih
prvencev, poseben program
za otroke in mladino, tevilne
delavnice ter strokovno sreanje. To je bilo namenjeno
razpravi o italijansko-slovenskem ezmejnem sodelovanju
na podroju AV-produkcije
in distribucije v sklopu projekta Alpe Adria Audiovisual.
Ob tem ni zanemarljivo, da je
bila vstopnina 2 evra tako reko simbolina in da so bile
otroke matineje brezplane.
Festival je skratka pravo razvajanje filmskih sladokuscev,
s katerim se Piran poasi odmevneje postavlja na svetovni
zemljevid filmske scene.
Tako petdnevno festivalsko dogajanje seveda ni minilo
brez znanih filmskih obrazov
in kanka glamurja. Slovesnost ob odprtju je vodila Mia
Molk, na oder pa je stopil tudi
zmagovalec letonje Slovenske
popevke Rudi Buar. Poseben
peat festivalu je ob zakljuku
dal filmski in gledaliki ustvarjalec, igralec, pevec in reiser
Rade erbedija, ki je prejel
nagrado za ustvarjalni prispevek k razvoju filma in e posebej evropske kinematografije.

Ob obisku v Piranu se je tudi
vpisal v zlato knjigo Obine
Piran. Ob tem je izjavil, da se
v Piran, za katerega pravi, da
ima enega najlepih trgov na
svetu, vedno rad vraa.
Festival se je konal s podelitvijo nagrad v gledaliu
Tartini. Grand prix za najbolji
film si je prisluila palestinska

drama Omar reiserja Hanyja
Abu-Assada, za najboljega
reiserja je bil izbran Kornel
Mundruczo s filmom Beli bog,
nagrado Vilko Fila za najboljega direktorja fotografije sta
prejela Lukasz Zal in Ryszard
Lenczewsl za film Ida, najbolji
prvenec so bili hrvaki Kavboji
reiserja Tomislava Mria.
December 2014
43
UMETNOST
Obujanje spomina na ase, ko je bil Piran slovenski Hollywood

Pie Janez Mui
Statirale so celo piranske make

Da je bil Piran od druge polovice petdesetih let nekaj desetletij slovenski Hollywood, je e skoraj pozabljeno, eprav se
Piranani zelo radi spominjajo tistih dni.
asi so bili lepi, saj jih je kar precej statiralo v kakem filmu, po Piranu in Portorou pa so lahko sreevali Orsona Wellesa,
Marcella Mastroiannija, James Masona,
Maximiliana Schella, Jamesa Coburna,
Sama Peckinpaha in druge zvezdnike svetovnega filma. Poleg lepih spominov danes
na takratno dogajanje opozarjajo zapueni veliki prostori studia Vibe filma na
Fornaah, ki propadajo. Tamkajnji filmski
studio v prostorih nekdanje tovarne so zaeli udarniko urejati leta 1957, tako da je
privlaen naravni prostor Pirana dobil e
filmski ateljeje. Vstop vanj javnosti zaradi
varnosti danes ni omogoen in ministrstvo
za kulturo ga je e dvakrat neuspeno prodajalo. Ni pa jih malo, ki se zavzemajo, da
bi tam ponovno oivel filmski svet, morda
kot hia filma, filmska ola, muzej
Snemanj po Piranu je bilo toliko, da
se marsikateri Piranan sploh ne spomni
ve, v katerih filmih vse je nastopal oziroma statiral. Zato pa tiste zlate filmske ase
prijetno obuja razstava v piranski Mestni
galeriji s predstavitvijo publikacije Piran
v filmu, ki jo je pripravila Majda irca. Po
zaslugi Slovenske kinoteke in Obalnih galerij Piran je v njej popisala ta pomembni
del slovenske filmske zgodovine in kakih
50 preteno slovenskih in koprodukcijskih
filmov ter 90 tujih, ki so nastali v Piranu
in njegovi okolici do leta 2010. Takrat je
namre v Piranu in deloma tudi v studiih
Viba filma na Fornaah nastal zadnji celoveerni film Piran Pirano Gorana Vojnovia.
Razstavo v Mestni galeriji Piran, ki so
jo odprli 14. oktobra, je prav tako zasnovala Majda irca. Piransko filmsko dediino, obravnava s treh pogledov. Prva dva je
poimenovala Piran pred kamero in Piran
za kamero, tretjega pa predstavlja film Nasvidenje, Piran!, v katerem Kristina Ravnikar umetniko interpretira dananje stanje
filmskega studia na Fornaah. Razstava, ki
je gotovo ne bo zamudil noben filmofil ali
nekdanji piranski statist, bo na ogled do 18.
januarja. Bogatita jo e razstava umetnikih
fotografij danes kar nekam skrivnostnega
studia na Fornaah Kaje Brezonik, Primoa Lukeia in Leva Predana Kowarskega
ter videoinstalacija Kristine Ravnikar.
Razstava Piran v filmu priteguje precejnjo pozornost Pirananov, saj lahko ob njej obujajo spomine na
ase, ko so tudi sami statirali v kakem filmu.
Zbiranje spominov
Ker je e veliko zanimivih dejstev iz bogate zgodovine filmskega Pirana neodkritih, je na
razstavi posebna knjiga, v katero lahko Piranani in drugi vpiejo svoje filmske spomine,
izkunje in anekdote. Slovenska kinoteka na ta nain zbira gradivo, povezano z zgodovino
filma na Slovenskem. Za isti namen pripravljajo tudi sreanje z domaini, ki so sodelovali v
filmskem dogajanju Pirana.
V nedeljo, 11. januarja, ob 11. uri prisrno vabimo vse obane, ki so bili kadarkoli
soudeleeni (kot statisti in podobno) ali se zgolj spominjajo snemanj filmov v Piranu na
okroglo mizo in druenje z namenom, da im bolj dokumentiramo tovrstno dogajanje.
Tudi Slovenska kinoteka obiskovalce razstave Piran v filmu poziva: v Muzejskem oddelku
Slovenske kinoteke zbiramo vse, kar je pomembnega za zgodovino filma: filmsko tehniko,
tiskovine (vstopnice, letake, plakate, filmske revije), spominke, fotografije, filmske igrake,
dokumente, pogodbe, filmske izrezke ... Najbolj zanimive pa so zgodbe in prievanja, zato
vas prosimo, da nam pomagate dopolniti zgodbo o Piranu kot filmskem mestu. Vabimo
vas, da nam predstavite svoj koek filmske zgodovine. Svoje prievanje lahko predstavite
na okrogli mizi, zapiete v knjigo v Mestni galeriji Piran ali pa se oglasite po e-poti
muzejski@kinoteka.si ali telefonu na t.: 01 4342 514.
V nedeljo, 18. januarja, ob 11. uri vabljeni na predpremiero dokumentarnega
portreta BRANIMIR TUMA scenarista in reiserja Radovana oka in v produkciji
Dokumentarnega programa RTVS (december 2014).
Branimir Tuma (19041991) je s svojimi drznimi in vizionarskimi pogledi pomembno iril
monosti slovenskega filma. Kot direktor nekdanjega Triglav filma je reitve za negotovo
finanno in krhko ustvarjalno situacijo slovenskega povojnega filma videl v koprodukcijah
in v nudenju uslug tujim producentom. V najbolj svinenih asih so se tako slovenske
realne in filmske meje na steaj odprle. K nam je pripeljal Frantika apa in tevilne tuje
producente in skrbel za im veji angama domaih avtorjev. V asu, ko so se pri nas
mnoino snemale koprodukcije s tujci, so nastajali tudi najbolji slovenski celoveerni
filmi. Branimir Tuma je namre imel vse, kar je potrebno za razvojno vodenje dejavnosti,
ki je stremela k iritvi domae filmske produkcije: vizijo, ljubezen in strast. Imel je visoke
standarde, velika priakovanja in zavedanje, da je treba za vsak premik vlagati tako v kadre
in izobraevanje kot v tehnino infrastrukturo.
V dokumentarnem portretu preko razlinih prievanj sorodnikov, zgodovinarjev, filmskih
delavcev in drugih poznavalcev spoznamo izjemno zanimivo ivljenjsko zgodbo njegove
druine, e posebej oeta Henrika Tume, tragino povojno usodo bratov Tuma in razmere
ob nastajanju slovenske kinematografije, ki jih je v veliki meri zaznamoval prav Branimir
Tuma. (Majda irca)
44
UMETNOST
December 2014
Serija 10-minutnih filmov, ki razkrivajo bogato preteklost mesta

Pie Janez Mui
Piranske zgodbe v kratkih filmih

Turistom so pomembne
zgodbe in teh je v Piranu precej,
a jih premalo izkoriamo. Nai
kratki filmi jih predstavljajo nekaj, elimo pa, da bi jih lahko v
filmski obliki predstavili vsako
leto e nekaj, pravi vodja filmskega projekta Bior dum Marko igon. Prve tri 10-minutne
dokumentarno-igrane filme so
predstavili 7. novembra v Tartinijevi hii v Piranu in vsak
od njih prinaa svojo zgodbo
oziroma govori o nekdanjem
ivljenju v naem mestu in njegovi bogati preteklosti. Sledilo
jim bo e najmanj pet podobnih
filmov, in kot je na premieri povedala Fulvia Zudi, elijo z nji-
mi ohranjati piransko kulturno

dediino, obogatiti turistino
ponudbo, pa tudi izobraevati
iro javnost o bogati in pestri
preteklosti Pirana.
Prvi trije filmi predstavljajo
starodavno igro pandolo, tradicionalne druabne igre, ki so se
jih igrali v Piranu, in nekdanjo
obrt izdelovanja lesenih plovil
v piranskih kverih. Nastali so
v okviru sodelovanja med klubom Iguano in zavodom Nomed, projekt pa je delno sofinanciran s strani Obine Piran
in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Ob tem si
pri nastajanju naslednjih filmov
avtorji elijo e ve sodelovanja
s piranskimi drutvi, zavodi in

drugimi organizacijami. V naslednji filmih bodo predstavili
e soline skozi tamkajnje rastline, srednjeveko zgodbo o lepi
Margareti iz leta 1379, zgodbo
o Frantiku apu, o piranskem
zvoniku in o prikazu Marije v
Strunjanu.
Projekt so poimenovali Bior
dum, saj elijo po navedbah
Marka igona tako obuditi to
najstareje oziroma prvotno
keltsko ime za Piran. Bior dum
namre pomeni mesto na griu,
Piran pa naj bi ga dobil kot naselbina, ki se je zaela razvijati
na griu ob dananjem piranskem obzidju.
Avtor projekta Bior dum Marko

igon.
Poslovilni koncert
Pie Janez Mui; foto Martin Bobi
Tonja in Ivan sta napolnila gledalie Tartini
Piransko gledalie Tartini

je 30. novembra pokalo po ivih. Mlada piranska vestranska
umetnika ustvarjalca Tonja Senar in Ivan Loboda sta namre
someane povabila na poslovilni
koncert. Zanimanje zanj je bilo
tolikno, da so morali v dvorno
prinesti e nekaj dodatnih stolov.
V stilu kabareta sta z igranjem
klavirja, plesom, petjem in skei
tako e enkrat razveselila obinstvo.

Zadnjih nekaj let je bilo v
Piranu malo otvoritev razstav,
proslav in drugih dogodkov,
ki jih Tonja in Ivan ne bi popestrila s svojim nastopom. Stara
sta 19 let in sta prijatelja, ki ju
zdruujeta umetnost ter kreativnost. Nastopala sta skupaj ali
vsak zase in imela tudi nekaj sa-
mostojnih predstavitev. Tonja je

zakljuila piransko gimnazijo in
ima glasbeno-plesne ambicije.
Ivan je maturiral na likovni smeri
umetnike gimnazije v Kopru, je
izvrsten pianist, poleg glasbe pa
ga zanimata tudi gledalie in ne
nazadnje moda oziroma stilizem
v njej. Po srednji oli je tako za
oba priel as odloitve o nadaljnjem tudiju.
Pred kratkim sta bila v Parizu, kjer sta spoznala tamkajnji

umetniki svet, se sreala z nekaj
ustvarjalci in skratka zautila svetovni utrip kulture. Tako sta nala
motiv in pogum, da se odpravita
po nova znanja in iskanje srene
zvezde v London, kjer nameravata ostati dlje asa. Piranani
upajo, da ne predolgo, in se e veselijo njunih nastopov po vrnitvi.
December 2014
45
UMETNOST
Primorci navduili na tradicionalnih Slovenskih klavirskih dnevih

Pie Tatjana Gregori
Navdihujoi utrinki skupnega muziciranja
Otroci G Koper in Piran, ki so izvedli projekt Dih pomladi skladatelja Bojana

Glavine. Na odru sta Katarina in Julijana Peroa, v ozadju pa vsi v lanku
nateti uenci.
e vrsto let so Klavirski

dnevi sreanje, na katerem se slovenski klavirski pedagogi enkrat
letno druimo in izmenjujemo
izkunje. Sreanja vedno znova
prinaajo obogatitve, ki nam dajejo zagon za nadaljnje delo in
spodbujajo nao inovativnost,
ki je dandanes vse pomembneja. Dragoceno je, e notranjemu
vzgibu po druenju sledimo tudi
pri pouku klavirja in izrabljamo
'druabne' monosti, ki jih ta iroko zmoen intrument ponuja.
V elji, da bi jih osvetlili, smo
tokrat ponudili ve kot zgovorno temo konference Klavir
duo trio orkester. S temi
besedami je Ana Avberek, predsednica Drutva klavirskih pedagogov Slovenije EPTA, vabila v
Kulturni center Lako, kjer se je
med 14. in 16. novembrom zbralo ve kot 70 mladih pianistov
iz Slovenije in ez 100 domaih
in tujih klavirskih pedagogov
in umetnikov. Kakovosten, raznolik, pester in mladostno prekipevajo program predavanj,
koncertov in izbranih projektov
ol, okrogla miza, delavnica ter
masterclass so na iroko odpirali
vrata uilnic klavirja, tega najvekrat osamljenega intrumenta. A prijateljevanje pianistov
z drugimi glasbeniki lahko e
kako iri obzorja, motivira tudi

najmlaje uence, jim zmanjuje tremo, dviguje samozaupanje,
omogoa tesneje stike s sovrstniki Skratka, vsakemu uencu klavirja bi morali vsaj obasno ponuditi monost igranja v
komornem sestavu, saj tovrstne
izkunje nudijo drugaen pogled na glasbo, hkrati pa krepijo
njegovo razumevanje umetnosti,
sveta in ivljenja.
Draljivo povezovanje razlinosti, ki omogoi vrhunsko
dopolnjevanje v skupnem muziciranju, sta tevilnim obiskovalcem razkrivali Tamara
Raem Locatelli in Aleksandra
enjevar Glavina. Na veernem koncertu (14. 11. 2014) sta
se kot Duo Excentury podali na
mikavno avanturo predstavljanja
tehtnih, zahtevnih in zanimivih skladb Fransica Poulenca in
Astroja Piazzolle. Izvrstni primorski pianistki sta poskrbeli
tudi za pretanjeno (v Preludiju)
in temperamentno (Finale) krstno izvedbo najnoveje razliice
Suite za 2 klavirja Bojana Glavine, pa tudi za vizualno popestritev glasbenega dogodka. V
drugem delu veera sta namre
skladbe Piazzolle pospremila
plesalca Alexandra Lioubova in
Andrea Bevilecqua, italijanska
podprvaka argentinskega tanga.

Tamara Raem in Aleksandra enjevar sta dva koncertna
klavirja naslednji dan 14. Klavirskih dnevov zamenjali za zgolj
enega in na njem predstavili tudi
nekatere izbrane skladbe slovenskih skladateljev za klavir tirirono. Iste je premiljeno stkal v
predavanje skladatelj in klavirski
pedagog Bojan Glavina, pri emer se je osredotoil na skladbe,
ki ustrezajo nivoju nije in delno
srednje glasbene ole.
Dih pomladi pa je bil naslov
izbranega projekta Glasbene ole
Koper in podrunice Piran, ki je
poskual predstaviti, kako lahko
male klavirske skladbice, napisane za klavir solo in duo, simpatino zazvenijo tudi v priredbah
za trio. Tovrstne literature za nijo olo skorajda ni in v njih se je z
obutkom za otrokovo glasbeno
dojemanje in fantazijo spet izvrstno pokazal piranski skladatelj
Bojan Glavina. V projektu Glasbene ole Koper podrunice
Piran (ki je kot ena izmed ve kot
60 slovenskih ol, ki je zaradi zanimivih, tehtnih prispevkov svojih uencev in odlinih mentorjev zadnjih nekaj let vsaki znova
izbrana za predstavitev projektov
na omenjenih Klavirskih dnevih)
so se predstavili uenci: koprski
trio Vivace v sestavi Nika Lucija
Frank violina, Jan Malej kla-
rinet, Daa Sedmak klavir, pod

mentorstvom uiteljice Nuke
Gregori; piranske pianistke:
Nina, Rupnik, Aurora, Lovrei,
Nicole Turk, Rea trukelj Pahovi in Taa inkovec iz razreda
uiteljice Aleksandra enjevar
Glavina; Sindi Krajnc iz razreda
uitelja Roberta Stania na klarinetu in Alja Margon na violini iz
razreda uiteljice Ine Lorbek ter
duo Peroa (Katarina na klavirju in Julijana na harmoniki) iz
razreda uiteljice Erike Udovi
Kovai.
Tehten primorski prispevek temi letonjega klavirskega
druenja v Lakem je dala tudi
pianistka Aleksandra Pavlovi,
ki je na koncertnem predavanju
(15. 11.) z violonelistko Sanjo
Repe duhovito, strokovno poglobljeno in praktino odstirala
lepoto skupnega muziciranja.
Glasbenici sta tudirali na slovitem Dravnem konservatoriju
P. I. ajkovski v Moskvi in sta
po ve kot dvajsetih letih skupne igre prepriani, da se le na
ta nain razline individualnosti
vedno znova prepletajo v novo in
edinstveno glasbeno doivetje, ki
je v veliko veselje tako izvajalcem
kot poslualcem. Skozi njuno
glasbeno pripoved smo lahko resnino spoznavali problematiko
in pomembnost razvoja obeh
komorne igre ter korepetiranja.
46
UMETNOST
December 2014
Ko fotografirajo malki
Piranani skozi otroke oi
V piranskem vrtcu Mornarek so 4 do 5 let starim

malkom dali v roke fotoaparate, s katerimi so se podali po
mestu. Fotografirali so ljudi, ki
opravljajo njihovim oem najbolj opazne poklice. Nastale
so fotografije, za katere lovek
kar teko verjame, da so jih naredili tako majhni otroci. Do
konca oktobra so jih dali na
ogled v portorokem Avditoriju, nato pa e v Mestni knjinici Piran.
Kot je povedal umetnostni
fotograf Ubald Trnkoczy, ki je
bil skupaj z vzgojiteljico Lavro
Bregar mentor otrokom, so
na idejo prili v vrtcu, ko so
ga prosili, da bi malke nauil

fotografirati. Teaj je trajal le
kakih 10 minut, saj sem jim pokazal samo to, kje se pritisne.
Prvotno smo mislili, da bi na
obinski praznik slikali Piran,
nato pa smo prili na idejo, da
bi raje fotografirali ljudi, da
bi skozi otroke oi Piranani
videli, da jih otroci opazujejo.
Ne opazujemo namre smo
odrasli njih, tudi oni opazujejo
nas in razstava kae, kako nas
vidijo. Na zaetku sem se bal,
da bo teko narediti fotografsko razstavo s tako majhnimi
otroci, zdaj pa imam problem,
kako prepriati odrasle, da so
razstavljene fotografije res na-
redili otroci sami in ne kaki

profesionalni fotografi, je ob
razstavi v Avditoriju, ki je ni
zamudil niti eden od portretirancev, upan Peter Bossman,
povedal Trnkoczy.
Otroci so sami izbrali svojim oem najbolj markantne
poklice v Piranu. V objektiv
so ujeli ribia, gasilca, smetarja, violinistko, prodajalca
na zelenjavni trnici, jutranjo
telovadko ole zdravja, restavratorja, potarja, slikarko, gostinca
Tudi v vrtcu so bili navdueni nad ustvarjalnostjo in izvirnostjo otrok. Tako je njegova ravnateljica Renata Novak
povedala: Otroci so izbrali

in fotografirali ljudi, ki so pomembni za mesto in ki mu prinaajo ponos. Za otroke je pomembno, da spoznavajo svoje
okolje in poklice ljudi okoli
njih, emur v vrtcu namenjajo
veliko pozornosti.
Piko na i je razstavi dala
slikarka Fulvia Zudi, ki je na
12 panojev s prav toliko piranskimi portretiranci s svojim
slikarskim izrazom dorisala
z njihovimi poklici povezane
podobe. Razstavo je obogatil
e poseben pano s Trnkoczyjevimi dokumentarnimi fotografijami o tem, kako so otroci
slikali.
December 2014
47
UMETNOST
Fotografska razstava na Tartinijevem trgu

Doma v Evropi 10 let v EU

Na Tartinijevem trgu je bila
oktobra na ogled fotografska
razstava, ki je spomnila na naih
10 let v EU, kamor smo vstopili
maja 2004. Na 34 gigantografijah
so prevladovale podobe Slovenije z motivi narave, kulturne dediine, arhitekturnih mojstrovin ter prizori nekaterih najbolj
tipinih slovenskih dejavnosti.
Razstavo, ki je poleg domainov pritegnila tudi precej
turistov, sta odprla upan Peter
Bossman in direktor Urada Vlade RS za komuniciranje Botjan
Lajovic. Pred tem je obiskala e
nekaj krajev po Sloveniji, gostovala pa je tudi na ploadi pred
stavbo Evropskega parlamenta

v Bruslju in v srediu Koebenhavna. Pripravil jo je urad vlade
za komuniciranje, njen namen
pa je predstaviti prispevek Slovenije k ohranjanju in razvoju
evropskega povezovanja in skupnih vrednot.
Fotografije uveljavljenih slovenskih fotografov so nas tako
spomnile na tevilne slovenske
preseke, kot so najstareje kolo
z osjo na svetu, ena izmed najvijih stopenj biotske raznovrstnosti, najveji podzemski kanjon
na svetu, najveje presihajoe
jezero v Evropi, najveji dele
dravnega omreja v obmojih
Nature 2000, in ne nazadnje tudi

na to, da smo med najbogateji-
mi dravami v Evropi po koliini

vode na prebivalca.
Robert D'ans je razstavo fotografij posvetil Nikoli Tesli

Pie Janez Mui
Lovec strel nad Piranom

Piranan Robert D'ans v
objektiv svojega fotoaparata e
od leta 1987 lovi strele oziroma
trenutke kratke cikcakaste svetlobe, ki nastanejo pri razelektrenju
ozraja. Fotografije, ki jih je posnel z okna svojega stanovanja nad
Piranom, je sredi novembra razstavil v lucijski knjinici in s tem
prikazal e en sila neobiajen pogled na mesto in nebo nad njim.
D'ans, ki je tudiral elektrotehniko, je velik spotovalec Nikole
Tesle, saj mu je, kot pravi, prvemu
uspelo umetno izzvati nekaj takega, kot je naravna strela. Ob razstavi, ki jo je naslovil s Homage
to Tesla, je tako zapisal: Velikemu znanstveniku in lovekoljubu

Nikoli Tesli (1856-1943), kateremu je bila dana milost pogledati v
skrivnosti univerzuma in nam jih
dati v dobrobit vsega lovetva.
Za vse, ki bi podobno radi
ujeli kako strelo, je povedal, da je
pri njihovem fotografiranju tehnino omejen, tako da je uspena
fotografija v veliki meri odvisna
od precejnje potrpeljivosti in
sree. Teko je ujeti pravo osvetlitev, tako da uporabi kar veliko materiala, da dobi kak dober
posnetek, da pade strela tam, kjer
eli, in da jih morda celo ujame
ve naenkrat. Imeti mora tudi

pogum, saj je lahko nevarno, e si
preve v njihovi bliini, pravi.
Umetniki izziv zanj so tudi
morje, valovi, sonce in luna, tako
da bo ljubitelje fotografije in naravnih pojavov gotovo razveselil

s e kakno podobno zanimivo
razstavo.
Obiskovalci so za najboljo sliko izbrali delo mlade piranske gimnazijke Ylenie iber
Pie Nives Marvin
Prvi smo podelili astni priznanji obinstva

EX-TEMPORA PIRAN 2014
Ob zakljuku razstave XLIX.
mednarodnega slikarskega ex-tempora smo v Mestni galeriji
Piran v nedeljo, 5. oktobra 2014,
podelili astno priznanje obin-
stva. Obiskovalci, ki so glasovali v

asu razstave, so za najboljo sliko izbrali delo mlade piranske gimnazijke Ylenie iber. Prav tako
smo ob zakljuku razstave XV.
mednarodnega ex-tempora keramike v Galeriji Herman Peari

v nedeljo, 19. oktobra 2014, podelili astno priznanje obinstva
za keramiko. Obiskovalci so za
najbolje keramino delo izbrali keramiko Pirananke Sapane

Gandharb z naslovom Mrityuko
chara. Sapani Gandharb in Ylenii
iber iskreno estitamo.
48
UMETNOST
December 2014
V spomin in poklon vsem, ki so ljubili morje in ga e ljubijo

Prva podvodna galerija pri nas

Naa dolnost je, da ohranjamo sloves Pirana kot umetnikega mesta, da ostaja mesto
umetnikega navdiha. Morsko
okolje bo s skulpturo bogateje
in mesto tudi s takimi projekti poudarja svoje umetnike
preseke, je dejal upan Peter
Bossman, ki sredi novembra ni
zamudil enkratnega dogodka
potopitve kipa Istrske Madone
v Piranski zaliv.
Tako dno morja pred rtom
Madona odslej krasi Istrska
Madona. Potopljena je dobrih
150 metrov od rta Madona v
smeri proti Savudriji, na meji
med naravnim spomenikom
rta in zunanjim morjem. Ribiev ne ovira, saj tam ne smejo loviti z mreami, plovbe pa
tudi ne, saj je na globini priblino 10 metrov. Njeno doivetje je omogoeno potapljaem
z jeklenkami, pa tudi izurjenim portnim potapljaem na
dih.
Po svetu je na tak nain

razstavljenih e kar nekaj kiparskih stvaritev, v Sloveniji
pa je ta 3 m visoka, 2,5 m iroka, 2,5 m dolga in 3,5 tone teka konstrukcija iz okolju prijaznega biobetona prva. Idejo
zanjo je dala avtorica kipa Jeronima Kastelic, za njeno realizacijo pa stojijo njeni tevilni
kolegi in prijatelji, med kate-
rimi prednjaijo potapljai.

Jeronima Kastelic je portna
potapljaica, a tudi arhitektka in magistrica umetnosti,
ki poleg kiparstva deluje e na
podroju slikarstva, fotografije in videa.
To je v spomin in v poklon
vsem, ki so ljubili morje in ga
e ljubijo in ki v njem najdejo
ali so nali svoj mir. Dejansko
je v poklon vsem naim kolegom, ki smo jih izgubili v morju ali zaradi morja, in ne samo
potapljaem, tudi mornarjem,
ribiem ter drugim, ki so kakor koli povezani z morjem,
pravi avtorica.
Skulptura je nekaken triptih, v katerem je dominantna
stojea podoba Istrske Madone. Poleg nje sta angel z meem in Istrijan, ki je lahko potaplja, mornar, ribi oziroma
nekdo, ki se bori ter ivi z morjem, z naravo, je pojasnila Kastelieva in dodala, da bi bilo
lahko okoli potopljene skulpture e ve kiparskih stvaritev,
saj je v svetu kaj takega isto
normalno. Ob tem ne skriva,
da pot do poplave najrazlinejih soglasij in dovoljenj za
prvo tako potopitev z umetnikimi nameni ni bila lahka, in
je zadovoljna, da so dokazali,
da kaj takega ni tabu in da se
da izpeljati.
100 let prve svetovne vojne Razstava vojakega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovia
Piran obudil spomin na tragedijo

V avli piranske obinske
palae so ob 100. obletnici zaetka 1. svetovne vojne konec
oktobra odprli razstavo Solunska fronta v objektivu vojakega
slikarja in fotografa Dragoljuba
Pavlovia. Pripravil jo je Narodni muzej Valjevo iz Srbije, za
njeno gostovanje v Piranu pa je
v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran poskrbel Pomorski
muzej Sergej Maera. Sicer pa je
bila pobudnica obiska razstave
pri nas Pirananka Javorka Kriman.
Med solunsko ofenzivo je
bilo ubitih 42.725 ljudi, in eprav je bila ta fronta dale od
Slovenije, ima pomembno mesto tudi v naem kolektivnem
spominu. Na srbski strani so se
namre bojevali tudi slovenski

prostovoljci, ki so prebegnili z
avstro-ogrske strani. Ob otvoritvi razstave je piranski upan
Peter Bossman med drugim
dejal: Vojna se je zaela na
Balkanu in konala na Balkanu.

Na alost pa se lovetvo e do
danes ni nauilo, da se vojna ne
izplaa, da se je na koncu treba
usesti in se pogovarjati.
Dogodka se je udeleila tudi
predstavnica
veleposlanitva
Republike Srbije v Sloveniji
Milica Pavlovi, na njem pa je
razstavo in fotoreporterja Pavlovia podrobneje predstavila
kustosinja razstave Dragana
Lazarevi.
Ob otvoritvi so poskrbeli
tudi za prijeten kulturni program, v katerem sta nastopila
pianistka iz Beograda in baletna solistka SNG Maribor Tijuana Kriman Hudernik. To
pa je bila tudi prilonost, da
je direktor Pomorskega muzeja Franco Juri obudil spomin
na junija letos umrlega starosto slovenskega novinarstva in
odlinega poznavalca nae zgodovine Jurija Gustinia, ki je
bil velik prijatelj Pirana.
December 2014
49
UMETNOST
Razstavljena bodo platna in stekla

Pie in foto Nives Marvin
Razstava VIA MEA Mire Lien

Krmpoti v Miljah
Odprtje: petek, 12. 12. 2014, ob
18.30 (12. 12. 201418. 1. 2014)
V organizaciji Comune di Muggia in s sodelovanjem Obalnih
galerij Piran se bo na dveh razstaviih v Miljah predstavila piranska slikarka Mira Lien Krmpoti.
Razstavljena bodo platna in stekla
pomenljivo jih je poimenovala VIA MEA , ki jih je ustvarila
v razlinih obdobjih. V Museo
d'Arte Moderna Ugo Car bosta na ogled ciklusa Istrski pejsai,
Kornati in Pariki utrinki, v Sala
Comunale d'Arte Giuseppe Negresin pa cikel Sonna pesem. Slike in stekleni objekti ponovno dokazujejo, da je izbrani likovni medij
prostor avtoriinega neustavljivega
kreativno-impulzivnega hotenja,
opredmetenega v dinamina, v
detajlih celo dramatina, vsekakor
vedno vizualno atraktivna barvna
dogajanja. Nastanejo nove zgodbe,

konkretne, prepoznavne, a hkrati
nadasovne in nadprostorske, neulovljive, ki gledalcu vzburijo ute,
emocije in prav tako mentalne dimenzije. Labirintni prepleti ozkih
rtnih in irokopoteznih barvnih
silnic so opredeljeni s suverenimi
nanosi: ideja, izzvana v trenutnem
navdihu, se skozi kreativni ritual
realizira v popolnoma drugano,
motivno skoraj neprepoznavno
barvno izpoved in v likovnem polju ostaja kot skrajna kulminacija
zapletenega avtoriinega trenutnega zavednega in podzavestnega dogajanja, njenega ustvenega
in miselnega procesa. Mira Lien
Krmpoti je popolnoma neobremenjena z mimetinim odslikovanjem in toliko bolj predana kontemplativnemu procesu kreacije: iz
videnega in doivetega v pokrajini
ali v urbanem prostoru, iz vdenja

in izkuenj ter iz najbolj osebnega
filozofsko-etinega dojemanja sveta e ve desetletij izvirajo njeni
nikoli dokonno doreeni notranji kreativni vzgibi. Realizira jih v
slikarske in kiparske interpretacije,
ki ne glede na anrsko posvetno

ali sakralno tematiko zrcalijo njene temperamentno vehementne
ustvarjalne potence in hkrati njeno
uteo, senzibilno in nemirno iskateljsko duo.
Likovna razstava Evgena opija Gorika in Vaska Vidmarja

Anka e samo dva kapirasta

Mlada piranska likovna
ustvarjalca Vasko Vidmar in
Evgen opi Goriek sta e s kar
nekaj razstavami opozorila nase,
tako da pri obeh kljub mladosti
izstopa odloenost, da vsak s
svojim vse bolj osebno prepoznavnim slogom smelo stopata
na slovensko likovno sceno. Sredi oktobra so tako piranski ljubitelji likovne umetnosti v Apollonijevi palai mnoino in z
veliko mero navduenja pospremili na pot njuno prvo skupno
likovno razstavo. Med drugim
jima je skupno tudi to, da sta bila
uenca umetnike smeri na koprski gimnaziji in da se z likovnim ustvarjanjem spogledujeta
od mladosti.
Oba sta razvila nekakno
ustvarjalno kodo, s pomojo

katere lahko spoznamo izzive,
s katerimi se spogledujeta, in
obema je skupno tudi to, da so
v njunih delih zabrisani nejasni
spomini na likovna dela velikih
likovnih umetnikov, ki jih komaj
zaznamo, je ob otvoritvi razstave, ki sta jo avtorja poimenovala
Anka e samo dva kapirasta,
poudarila likovna kritiarka Lili
Bojani.
Otvoritev razstave, ki se je ob
prijetnem druenju na praznik
obine Piran simpatino zavlekla v veer, je s svojimi avtorskimi skladbami pospremil Jure
Lesar. Sicer pa je bila to v vrsti
kulturnih dogodkov v Apollonijevi palai zadnja razstava, ki jo
je pripravil piranski veni ljubi-
telj umetnosti Gorazd Senar.

Sedaj za tovrstno dogajanje tam
skrbi mlaja garnitura navduencev z Majo Bjelica na elu.
50
UMETNOST
December 2014
Restavrirane pomembne stare piranske umetnine iz cerkve Marije Tolanice

Oivele listine in nabone podobe

V Pastoralno kulturnem centru Georgios v Piranu je drutvo
Prijatelji zakladov sv. Jurija 30.
novembra predstavilo skrbno
obnovljen devocionalij in dva
relikviarija v tehniki paperola ter
pergament, ki je bil najden na
hrbtni strani devocionalija. Gre
za pomembne na novo odkrite
zgodovinsko kulturne dokumente, ki govorijo tudi o povezavi Pirana z drugimi mesti in samostani, za katere drugae ne bi vedeli.
Kot je povedala Mira Krmpoti Lien, so na vse to naleteli pri
popisu inventarja ob ienju cerkve Marije tolanice pred gradbenimi in restavratorskimi posegi
v njej. Dragocenosti so ob mojstrski fotografski dokumentaciji oziroma prezentaciji Ricarda
Bertonija strokovno predstavili
Lukrecija Pavii Domijan, Daniela Milotti Bertoni in Edvardo
Gardina.
Devocionaliji so bili name-
njeni pobonosti v privatnih

prostorih, izdelovali pa so jih v
baroku in e posebno astili v 18.
stoletju. Kot restavriranega, ki je
v lesenem okvirju, strokovno opisuje Mira Krmpoti Lien, ima v
sredini sliko razpela s Kristusom,
okrog pa je dekoracija iz svitkov
papirja v tehniki paperola. Svitki so oblikovani kot cvetovi in
so napolnjeni s tkanino, svilo in
kovinskim kroglicami, v vogalih
podobe pa so voeni medaljoni,
ki so jih na svenico vlivali iz dogorelih sve v lateranskih cerkvah

v Rimu. Pretopljeni vosek teh
sve je pape blagoslovil vsakih
sedem let.
Upodobitev je na svileni
podlagi, pod katero so nali 50
let stareji pergament z zapisom
zaobljube sestre Marije Katarine.
Datiran je z 30. novembrom 1664
in okraena z viticami ter svetnikimi podobami.
V sredini e dveh restavrira-
nih relikviarijev pa sta kolorirana

bakroreza z napovedjo Kristusovih muk in sv. Gaetanom, ki
moli na gori. Prostor okoli sliic
je napolnjen s cvetovi, ki so narejeni na podoben nain kot pri
devocionaliju. V ta okrasni okvir
so vstavljene relikvije svetnikov,
zavite v tkanino ali papifz napisi imen svetnikov. Krmpotieva
pravi, da so taki okrasni okvirji
nastajali v enskih samostanih
urulinskega in cistercijanskega
reda med 17. in 19. stoletjem. Podobe so bile zelo pogoste v hiah
vernikov, upniih in zakristijah, a se jih je ohranilo zelo malo.
Novih restavriranih in s tem
na novo oivelih dragocenosti je
seveda vesel tudi sicer kulturni
dediini sila predan piranski upnik Zorko Bajc. Kje jih bo hranil, pa e ne ve. Ker so med drugim tudi iz pergamenta, papirja
in voska, namre zahtevajo ustrezno vlanost in temperaturo.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja:

Evropa investira v podeelje
Dedek Mraz
kupuje pri nas.
December 2014
51
PORT
portni dogodek, ki je e tradicionalen

Pie in foto PK Biser Piran
5. biserov plavalni maraton

V nedeljo, 14. 9. 2014, je v
udovitem vremenu in mirnem
morju v Piranu potekal e 5. Biserov plavalni maraton.
Udeleilo se ga je 69 plavalk
in plavalcev iz Slovenije, Hrvake
in Italije. Proga je potekala od pomola pri Hotelu Piran do Punte
in v trikotniku nazaj do pomola
pred hotelom. 36 tekmovalk in
tekmovalcev je preplavalo krajo
razdaljo (1300 m), 33 tekmovalk
in tekmovalcev pa daljo razdaljo
(2600 m).
Maraton je spremljalo tudi
veliko gledalcev, ki so spodbujali tekmovalce. Po tekmovanju so
se udeleenci okrepali na terasi
gostoljubnega Hotela Piran ter nadaljevali veselo druenje in izmenjavo vtisov.

Za izvedbo maratona se iskreno zahvaljujemo sponzorjem: Obini Piran, Hotelu Piran, LifeClass
Hotels & Spa, Ladji Laho, CMA
CMG, d.o.o., Drogi Kolinski, Mesnici Damijani, Mesnici Gardina,
Valterju Lapajnetu, Casinoju Riviera, Top Line, Actualu, Fritolinu
in ribarnici Lelas, Zavarovalnici
Adriatic Slovenica, Radiu Capris,
Pekarni Kljun, Hartisu, Aquamanii.
Vsem udeleencem maratona
estitamo in vas ponovno vabimo
naslednje leto!
Rezultati:
Moki 1300 m absolutno:
Gialdi Massimiliano Ponterosso TS
letnik 1968 00:00:15:53
Koncilja Patrick
PK Biser Piran
letnik 1996 00:00:16:25
Leeen Martin
PK Biser Piran
letnik 1995 00:00:16:26
enske 1300 m absolutno

Degrassi Romina
Ponterosso TS
letnik 1976 00:00:18:13
Brenik Tjaa
PK Biser Piran
letnik 1983 00:00:18:16
Brenik Nika
PK Biser Piran
letnik 1980 00:00:19:02
Moki 2600 m absolutno:

Kos Nejc
Hrastnik
letnik 1997 00:00:29:21
Velikovi Jernej
PK Zvezda Kranj
letnik 1999 00:00:30:23
Pribac Andrej
PK Biser Piran
letnik 1975 00:00:30:24
enske 2600 m absolutno

Bajramovi Sonia
PK Biser Piran
letnik 1999 00:00:32:58
Kveder Ura
PK Biser Piran
letnik 1999 00:00:34:36
Aversa Cinzia
Ponterosso TS
letnik 1980 00:00:36:16
Obina Piran ima sklenjeno pogodbo s Hotelom Metropol, s katero

zagotavlja uporabo bazena za izvajanje javnega programa plavanja v
obini.
Prav tako stroke uporabe bazena za ta program v celoti pokriva obina.
Obina Piran se zaveda, da pogoji v bazenu Hotela Metropol za
plavalce niso idealni, zato je pristopila k izdelavi programske zasnove za
izgradnjo plavalnega bazena v bodoem portnem parku Lucija.
Plavalni klub Biser Piran deluje e 30 let

Plavalni klub Biser Piran je bil pod predsedstvom Janislava Ravnikarja
ustanovljen septembra 1984 z namenom gojenja tekmovalnega
plavanja.
V vseh teh letih se klub lahko pohvali s tevilnimi dravnimi prvaki,
med katerimi so: Toma Slapernik, Robert Zekanovi, Tina Beni,
pela Kubik, Eugen Sumi, Matic Beni, Patrick Koncilja in Marcel
Primoi.
Klub razvija tudi rekreativno plavanje, plavanje za veterane, zimsko
plavanje, vodi plavalne ure tudentov in pomaga pri realizaciji
plavalnih vsebin za osnovne ole. S tekmovalno ekipo se redno
udeleujemo veine domaih tekem in obasno tudi nekaterih v
tujini.
Od leta 2010 PK Biser Piran v septembru e tradicionalno organizira
Biserov plavalni maraton.
Trenutno ima klub 132 lanov, trenira pa 107 plavalk in plavalcev.
al smo bili letos zaradi stiske s prostorom in razpololjivim asom
za treninge primorani odsloviti 17 otrok, ki si elijo trenirati pri nas.
Zadnja leta gostujemo v bazenu Grand hotela Metropol, ki pa ni
najbolj primeren za treninge, saj je voda slana in pretopla, vendar je
edini bazen v piranski obini, ki je vsaj po velikosti in obliki primeren
za treniranje plavanja. Dodatno teavo nam predstavlja zaprtost
hotela in s tem tudi bazena v zimskem asu.
Najveja elja plavalk, plavalcev in vseh lanov kluba je imeti
monost treniranja v primernem (olimpijskem) bazenu, ki bi,
poleg treningov plavalnih klubov in ol, omogoal tudi dejavnosti
veslakega, jadralnega, triatlon in vaterpolo kluba ter rekreativcev,
rehabilitacijo, vadbo nosenic in dojenkov v vodi, delo z otroki in
odraslimi s posebnimi potrebami, plavalno izobraevanje osnovnih
ol in vrtcev, plavanje za ole v naravi, usposabljanje reevalcev
iz vode, teaje za vaditelje plavanja v sodelovanju s Fakulteto za
port, teaje za potapljae, vaditeljske in uiteljske teaje, priprave
razlinih plavalnih in vaterpolo klubov ter klubov sinhronega
plavanja, organizacijo tekem vseh vodnih portov, vodno aerobiko
za turiste, plavalno olo za otroke turistov, varstvo otrok turistov na
bazenu
Z izgradnjo (olimpijskega) plavalnega bazena, ki bi omogoal
izvajanje vseh natetih aktivnosti, bi Plavalni klub Biser Piran
lahko nadaljeval in e okrepil svoje uspeno 30-letno delovanje.
V nasprotnem primeru pa bosta, glede na vse dalja obdobja
zaprtosti hotelskih bazenov v zimskem asu, obstoj in delovanje
kluba, ki e 30 let skrbi za plavalno pismenost otrok v Obini Piran,
vse bolj postavljena pod vpraaj. Upamo, da se ta uspena zgodba
res ne bo konala, zato ponovno apeliramo na Obino Piran, da
pospei aktivnosti v smeri izgradnje bazena.
52
PORT
December 2014
Z dobrimi igrami navduujejo gledalce in privrence rokometa v piranski obini

Pieta Darjan Murovec in Eva Krajnc
Rokometaice Pirana trenutno vodilne v

1. A dravni rokometni ligi
Piranskim dekletom gre
v letonji tekmovalni sezoni
2014/2015 zaenkrat vse kot po
maslu. Z dobrimi igrami navduujejo vse tevilneje gledalce in privrence rokometa
v piranski obini. Dekleta e
vrsto let dobro in trdno trenirajo, zato rezultati ne preseneajo. Na njihovem raunu je
tako e sedem zmag in en neodloen izid, kar jih uvra na
sam vrh lestvice s 15 tokami.
Tesno za petami jim sledijo
tekmice iz Krima, ki trenutno
zasedajo 2. mesto na lestvici.
Omeniti velja spektakularno zmago Piranank v gosteh
proti vekratnim podprvakinjam RK GEN-I ZAGORJE. V
3. krogu so dekleta prikazala
odlino, zrelo, moderno in hitro igro z granitno obrambo,
ki jim je prinesla senzacionalno zmago. Konni rezultat
tekme je bil 26:30 za Pirananke.
Poleg neodloenega izida v prvem krogu proti ekipi
RK CELJE CELJSKE MESNINE so Pirananke dosegle sedem zaporednih zmag.
Premagale so ekipe RK
MLINOTEST AJDOVINA,
RK GEN-I ZAGORJE, RK
KRKA NOVO MESTO, RK
VEPLAS VELENJE, .U.R.D.
KOPER, RK BRANIK MARIBOR in v zadnjem krogu so
premagale tekmice iz RK NAKLO PEKO TRIA.
Treba je jasno povedati, da
imajo vse ekipe, z izjemo naih Piranank, v 1. A dravni
rokometni ligi generalnega
sponzorja, pa tudi veliko ve
pokroviteljev in posledino
nekajkrat vije proraune.
Zato velja e toliko bolj v prvi
vrsti pohvaliti vse igralke in
strokovno vodstvo, vse dolgoletne volonterje med nepogreljive seveda spadajo Sil-
vana Nieti, Magda Krajnc,

Boris uglelj in Jasmina Kolar , ter donatorje in ostale
podpornike, ki vsakodnevno
pomagajo pri realizaciji vseh
rokometnih programov.
Igralke, ki nosijo najveje
breme v lanski ekipi, so: dolgoletna kapetanka Valentina
Panger, Lea Krajnc, zelo izkuena Manuela Hrnji, Nevenka Milakovi in Amina Jagurdija. Vse so bile tudi lanice
kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. V lansko
reprezentanco Slovenije, ki
ima v zaetku decembra prvi
kvalifikacijski turnir za nastop na svetovnem prvenstvu,
je vpoklicana vsestranska
Manuela Hrnji. Junija letos
je bila na nekajdnevni akciji
tudi izvrstna krona napadalka Valentina Panger. Mono
upamo, da bo v blinji prihodnosti stalno uvrena v lansko reprezentanco Slovenije
e katera od igralk ROKOMETNEGA KLUBA PIRAN.
Ne nazadnje ne smemo
pozabiti na delo z mladimi
dekleti. RK PIRAN ima v svojih starostnih kategorijah tudi
ekipo mladink, starejih deklic, mlajih deklic A in kot
edini klub v Sloveniji kar dve

ekipi mlajih deklic B ter po
novem ekipo mlajih deklic C.
e deveto tekmovalno sezono se pod taktirko neko
vrhunske igralke in sedaj e
izkuene vije trenerke rokometa Dalije Erceg, ki je na pobudo ustanoviteljice in sedaj
astne predsednice RK PIRAN
Vide Murovec sprejela zahtevno delo z mladimi, kalijo najbolje rokometaice na Obali
oziroma vse do Ljubljane. V
petih zaporednih sezonah od
tekmovalne sezone 2008/2009
pa do vkljuno 2012/2013 so
mlade in perspektivne igralke
osvojile pet odliij v mladinski in dve v kadetski starostni
kategoriji. Mladinke so bile
dravne prvakinje, dvakrat
dravne podprvakinje in dvakrat odline tretje. Kadetinje
pa so bile dravne prvakinje
in enkrat bronaste v dravnem
prvenstvu Slovenije. e drugo
sezono skrbi za vratarke in
pomaga pri delu vodja motva, srna Eva Krajnc, biva
vratarka RK PIRAN.
Za stareje deklice in mlaje deklice A skrbi zelo zagnani Robert Cerin, za ekipe
mlajih deklic B in C, cici,
mini in midi rokomet pa skrbi skorajnji diplomiranec na

Fakulteti za port, ambiciozni
Peter Teri. Pod njegovim
vodstvom izvajamo kroke
cici, mini in midi rokometa
na vseh osnovnih olah in njihovih podrunicah v piranski
obini. Pri delu z vsemi vratarkami pa od letonje sezone
pomaga nekdanji vratar RK
PIRAN Krista ahini.
Za vsa administrativna in
koordinacijska dela poskrbi
vedno nasmejani sekretar in
koordinator Darjan Murovec.
V klubu imamo preko
estdeset registriranih igralk,
na osnovnih olah pa se tevilo otrok, vkljuenih v ta dinamini in priljubljeni port,
giblje okoli 150.
Naslednja tekma piranskih
deklet bo predvidoma v soboto, 13. 12. 2014, v Ljubljani
proti ekipi RK KRIM MERCATOR in bo derbi prvenstva.
Zadnja domaa tekma jesenskega dela bo na sporedu v
soboto, 20. 12. 2014, ob 18.00
v portni dvorani Lucija, nasprotnice pa bodo igralke iz
RK Ljubljana.
Vljudno vabljeni v im vejem tevilu!
December 2014
53
PORT
Piratovi jadralci so posegali po vrhunskih uvrstitvah

Pie Jakica Jesih, JK Pirat; foto U. Trnkoczy
JK Pirat optimistino zakljuuje letonjo sezono

V Jadralnem klubu Pirat letonjo sezono zakljuujemo zadovoljni. Za nami je nekaj mednarodno odmevnih in odlino organiziranih regat,
Piratovi jadralci pa so posegali po vrhunskih
uvrstitvah na domaih in priznanih regatah v tujini. Tina Mrak in Veronika Macarol sta Sloveniji
prijadrali tudi olimpijsko vozovnico v razredu
470.
Optimisti
V JK Pirat ostajamo organizator najvejih in
najbolj odmevnih regat za optimiste; tudi letos
smo organizirali dve, tradicionalno Velikonono
in regato Halloween. V 22 letih se je Velikonona
regata uveljavila kot ena od treh najpomembnejih regat za optimiste v Evropi in kot najpomembneja regata razreda v tem delu Evrope, e
vrsto let pa slovi tudi kot najtevilneja regata v
Sloveniji. Vsako leto se je udeleijo tevilni mladi tekmovalci v starosti od 7 do 15 let. Letonja
udeleba je bila rekordna, zajadralo je kar 459
jadralcev iz 11 drav in ve kot 150 razlinih klubov. Regata, ki jo poleg jadralcev obiejo tudi
stari in trenerji, v prazninih velikononih dneh
predstavlja tudi prijetno turistino popestritev
dogajanja v Portorou, turistinim delavcem,
ki udeleencem nudijo namestitev in gostinske
usluge, pa tudi lep zaetek nove sezone. Lea uligoj iz Turistinega zdruenja Portoro pravi:
Tovrstni dogodki so zagotovo izredno zanimivi
za nao turistino destinacijo, ne samo zaradi popestritve dogajanja, temve tudi zaradi promocije. port in s portom povezani dogodki so tudi
eden izmed pomembnih turistinih produktov,
ki nam omogoajo, da se turistini obisk porazdeli preko celega leta. V JK Pirat smo veseli, ker
se pri organizaciji regat vse bolj vkljuuje tudi
lokalna skupnost, zlasti vzorno je sodelovanje s
Hoteli Bernardin.
Po stau nekoliko mlaja je regata Halloween, ki smo jo letos organizirali tretji. Potem ko
jo je prvi dve leti s svojo odlino infrastrukturo
gostila Marina Portoro, smo tokrat dogajanje
prestavili v prostore naega kluba. V nepozabnem arovnikem vikendu smo gostili 130
jadralcev iz sedmih drav, ki jih je na koncu obiskala in nagradila e arovnica Ura. Obe regati
sta prejeli tevilne pohvale udeleenih jadralcev,
trenerjev in starev, kar nas vzpodbuja k novim
idejam in e veji zagnanosti prihodnje leto. e
toliko veje je nae veselje ob dejstvu, da s strokovnim delom tudi sami vzgajamo uspeen jadralski podmladek. Kar pet od letonjih dvanajstih dravnih reprezentantov prihaja iz naega
kluba; trije so se udeleili svetovnega prvenstva
v Argentini (Rok Verderber, Klemen Semelbauer
in Matej Planini), dve deklici, Sandra Lipovec
in Veronika Pirjevec, pa sta zajadrali na evropskem. Aktualni dravni prvak razreda optimist
je na Rok Verderber, bronasta med dekleti je
Sandra Lipovec, med kadetinjami je dravna pr-
vakinja Lana Semelbauer, med kadeti pa bronast

Jaka Romih. Piratovi optimisti so tudi aktualni
ekipni dravni prvaki in podprvaki. Nai jadralci so blesteli tudi na Barcolini, na tretje mesto
absolutno je prijadral Matej Planini, peta je
bila Sandra Lipovec, med kadeti pa drugi Jaka
Romih. Na veliki, tradicionalni Dutch Youth
Regatti v Workumu, ki e vrsto let slovi kot ena
glavnih pripravljalnih regat pred svetovnimi in
evropskimi prvenstvi v razlinih mladinskih jadralnih razredih, sta v konkurenci 469 jadralcev
iz 16 drav izjemen uspeh dosegla kar dva naa
jadralca Klemen Semelbauer je bil drugi in Rok
Verderber tretji.
470
Tudi Tina Mrak in Veronika Macarol lahko
letonjo sezono zakljuita z nasmekom. Glavni
cilj, osvojitev olimpijske norme v svojem razredu, sta s petim mestom na svetovnem prvenstvu za olimpijske razrede izpolnili v panskem
Santanderju. Na evropskem prvenstvu v Atenah
sta bili bronasti, svetovni pokal pa sta sklenili s
estim mestom na nedavno zakljueni finalni regati v Abu Dabiju, na kateri je zajadralo samo po
dvajset povabljenih jadralcev. Tina in Veronika
povesta: Po konanem svetovnem prvenstvu
konec septembra v Santanderju sva osebno prejeli vabilo ISAF-a (Mednarodne jadralne zveze)
za nastop na zakljuni regati svetovnega pokala.
V vsakem olimpijskem razredu je bilo tevilo
tekmovalcev omejeno na 20, tako je lahko tekmoval le jadralec, ki so mu organizatorji ponudili
nastop. Avtomatsko je bilo povabljenih najboljih deset na zadnjem svetovnem prvenstvu ISAF
v Santanderju, nato pa naslednji po svetovni uvrstitveni lestvici. Tina Mrak in Veronika Macarol
zakljuujeta sezono kot tretji jadralki sveta na
lestvici Mednarodne jadralne zveze ISAF.
29er
V JK Pirat smo letos prvi prevzeli organizacijo regate iz serije Eurocup za jadralni dvosed
29er, ki kot prehodni mladinski razred slui mladim jadralcem za prehod na olimpijski dvosed
49er. Zajadralo je petnajst posadk iz Nemije,
panije, eke, Hrvake in Italije ter tiri slovenske posadke, med njimi dve Piratovi. Po tevilnih pohvalah, tako s strani jadralcev, trenerjev
kot starev, smo e v prvem tednu po zakljuku
regate dobili ponudbo za organizacijo tudi prihodnje leto. Regata Eurocupa je tela tudi kot
dravno prvenstvo razreda, na katerem sta bron
osvojila Piratova jadralca Dylan Hector Tidd in

Tabea Kolenc, naslov dravnih podprvakov pa e
ena domaa posadka, Matej Potokar in Gregor
Lipovec.
Piranja
Septembra je Piranski zaliv arel v pisanih
barvah jadralcev na deski. Na letonji sedmi Piranji se je pomerilo 53 jadralcev, na SUP tekmi
pa e 47. Tudi letos je bil najbolji na Matja Puh
(tekmoval je v razredu open), njegovo zmago pa
je s tretjim mestom lepo dopolnil e en Piratov
jadralec, Andrej Grahor v razredu RS:X.
Piratovi veliki fantje
O Piratovih jadralcih pa se ne slii zgolj iz
vrst mladinskih oziroma olimpijskih razredov,
ampak nae barve e naprej astno zastopajo tudi
olimpijca Toma opi in Mitja Margon ter Branko Brin. Toma in Mitja e nekaj let uspeno
jadrata na jadrnici elitnega portnega razreda
RC44 Team Nika ruskega poslovnea Vladimirja
Prosikhina, ki je letos, po nekaj menjavah v ekipi, zaela posegati tudi po najvijih mestih. Ekipa
sezono zakljuuje z zmago v Omanu, svojo prvo,
zakljuna regata pod vroim soncem pa je dala
tudi konne rezultate letonje sezone in tretje
mesto skupno za ekipo Nike v jadralskem dvobojevanju.
Tudi Branko Brin, ki si kot edini slovenski
taktik slui kruh v tujini, niza uspeh za uspehom.
Sezono zakljuuje z naslovom evropskega prvaka in italijanskega dravnega prvaka razreda J70,
z drugim mestom skupno v razredu Melges 32
in etrtim v razredu Melges 20, z zmago na italijanskem odprtem dravnem prvenstvu za X-35,
z zmago na Rolex Swan Cupu v razredu ter morda najprestinejo lovoriko od vseh, z zmago na
tradicionalnem, letos e 33. Kraljevem pokalu,
po pansko poimenovanem Copa del Rei. Velik
jadralski dogodek se e vsa leta odvija pod pokroviteljstvom panskega kralja, ki na koncu tudi
podeli pokale in estita zmagovalcem.
Leto 2014 je naemu klubu prineslo e nekaj
novega in odvzelo nekaj starega. V sodelovanju z
Obino Piran nam je uspelo pridobiti montani
hangar za hranjenje klubske opreme s skupno
uporabno povrino 250m2. Stari hangar je opravil svoje delo, zato smo ga po tiridesetih letih
odstranili. lani JK Pirat smo hvaleni Obini
Piran in njenemu upanu dr. Petru Bossmanu, ki
z razumevanjem prisluhne naim teavam in jih
v okviru monosti pomaga razreiti.
54
PORT
December 2014
Ribika tekma za 18. pokal Oradele

Piran je gostil 74 lovcev na orade

Drutvo portnih ribiev Oradela je 8.
novembra e osemnajsto leto zapored izpeljalo mednarodno tekmo za svoj pokal, ki
ostaja med najvejimi in najbolj druabnimi
ribolovi Jadrana. Tekmovanje je v primerjavi z drugimi podobnimi zanimivo zaradi
velike udelebe in predvsem zato, ker se
kakovostne ribe tokujejo vije od drugih,
najve pa so seveda vredne oradele. Udeleenci pokala so prili iz Hrvake, Italije, Srbije, rne gore, Slovenije in celo iz Mnchna. Sicer pa je prizadevni vodja organizacije
pokala Mario Druscovich povedal: Z ribii,
ki prihajajo predvsem iz tujine e nekaj dni
prej, smo dobri prijatelji, poleg ribolova se
radi druimo in seveda tudi zafetamo. Ulov
na koncu kona na aru in vsak, ki ga zanese mimo piranskega Pirata, je deleen kake
ribice.
Pri pokalu Oradela tako ne gre samo za
ribiko tekmo. Drutvo je morda prav zato v
21 letih delovanja med najbolj prepoznavnimi v Sloveniji in ire okoli. Ima dobrih 100
lanov in med njimi je kar precej prijateljev
iz notranjosti Slovenije, pa tudi iz Nemije,
Avstrije, vice, Italije, Rusije in e od kod.
Druenje, zabava in vse, kar pride vzporedno z ribolovom, je tisto, kar iri njihov
krog. Poleg dobrih portnih ribiev so seveda tudi mojstri za pripravo rib in marsikatera piranska feta brez njihovega sodelovanja
ne bi bila takna, kot je.

Tokrat je najvejo orado, ki je imela 482
g, ujel Goran Dabovai iz AMA Kostanjica.
V konkurenci posameznikov je zmagal Vladimir Pantovi iz drutva Veseli Istrani, drugi je bil Tone Veseli iz RD Marinar, tretji
pa Darko Bukovnik iz RD KIT, Kranj. V

konkurenci ekip sta zmagala Vladimir Pantovi in Damir Imi iz ekipe Veseli Istrani,
druga sta bila Tone Veseli in tefka Cvirn
iz RD Marinar Kranj 1, tretja pa Miro Hudnik in Andi Zakrajek iz RD KIT Kranj.
Prva ekipa Pirana osvojila 2. mesto

Pie in foto Andrej nidari
Najveji uspeh piranskih ahistov

Prva ekipa Pirana je v letonjem
prvenstvu 1. slovenske lige zahod
osvojila 2. mesto, kar je najveji ekipni doseek v 65-letni zgodovini kluba
(ustanovljenega daljnega leta 1949). Za
uspeh so zasluni igralci: Valter Pregarac, Goran Belamari, Timothy uc,
Josip Buli, Miha Vidic (kapetan ekipe), Andrej nidari in Bojan Veber.
Zmagovalci lige so zaslueno postali
igralci Iga, ki so se tako uvrstili v elitno
dravno ligo.
ahovsko drutvo Piran domuje v
lucijskem Farosu, velik del programa
pa izvaja v blinjem Kava baru Domen.
Valter Pregarac, Timothy uc in Josip Buli tik pred zaetkom ene izmed partij.
December 2014
55
PORT
16. Mednarodno veslako tekmovanje v kuterjih

Pomorci e veslajo
Bodoi pomorci in vsi, ki

imajo radi morje ter klasino
zamahovanje z vesli, so se 8.
novembra zbrali pod pomorsko
olo, kjer je med skladiema
soli in Bernardinom potekalo
e 16. Mednarodno veslako
tekmovanje v kuterjih. Prile
so ekipe pomorskih srednjih
ol in fakultet iz Beograda, Bakra, Reke in Opatije, iz domaih

krajev pa ekipe portoroke Fakultete za pomorstvo in promet,
Gimnazije, elektro in pomorske
ole Piran (GEP), Fakultete
za turistine tudije Turistice
Portoro, navtinega drutva
Kraka mornarica, Drutva lju-
biteljev starih bark in portno

rekreativne skupine punje. Po
petih letih je bila tam ponovno
ekipa pomorske ole iz Trsta,
svojo ekipo Erasmus pa so sestavile celo tudentke iz panije,
Nizozemske, Finske in Poljske,
ki so na tudentski izmenjavi na
Turistici.
Tradicionalno veslako regato organizirata Pomorski in

tehniki izobraevalni center
Portoro ter Fakulteta za pomorstvo in promet. Na kakih
800 m dolgi progi z obratom na
pol poti pred skladii soli se je
tokrat pomerilo 12 mokih in 7
enskih ekip. Tako si dogodek
upravieno utrjuje sloves najbolj
mnoine tovrstne prireditve na
Jadranu, poleg tega pa je bil za
jesensko dokaj zaspan Portoro
tudi letos s skoraj 300 veslai in
njihovimi spremljevalci svojevrstna atrakcija.
V enski konkurenci je zmagala ekipa Turistice Portoro
pred ekipo Erasmus in ekipo Fakultete za pomorstvo in promet
Portoro. V moki konkurenci
je bila prva ekipa Fakultete za
pomorstvo in promet Portoro,
druga ekipa portno rekreativne
skupine punje, tretja pa ekipa
Gimnazije, elektro in pomorske
ole Piran.
Plesni klub Swank iz Lucije

Pie PK Swank; foto Martin Kenji
Domai plesalci napolnili

piransko gledalie
To nedeljo je Gledalie
Tartini plesalo skupaj s Plesnim
klubom Swank iz Lucije. Letonja je ele 3. sezona delovanja
za PK Swank, a kljub temu so
nastopajoi navduili na polno. Ustanoviteljica in vodja
kluba Tamara Peri je v tako
kratkem asu sprejela e ve
kot 70 lanov, kar je izjemen
uspeh. Z voditeljem, stand up
komikom Nejcem pehom, je
boina predstava potekala v e
bolj sproenem in zabavnem
vzduju. Nastopali so z razlinimi plesnimi zvrstmi: od plesnih
osnov za predolske otroke do
hip hopa pa vse do break dan-
cea, orientalskih plesov in modern jazza. Gledalie Tartini je

pokalo po ivih, saj je bilo poleg
super energije nastopajoih u-
titi ogromno podporo s strani

publike. Tako je PK Swank z nedeljsko boino produkcijo zakljuil nastope v letonjem letu,
po odmoru v asu novoletnih

poitnic pa se vraa z novimi
idejami, sveo energijo ter veliko zagnanostjo.
NAGRADNA KRIANKA iz Solnega cveta t. 31

Izrebani nagrajenci iz 31. tevilke Solnega Cveta so: Sneka Gustini iz Portoroa, Vanda Bavar iz Pirana in Ksenija Dudein iz Tria. Vsaka od nagrajenk prejme
bon za kemino ienje, torbo za oblaila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobile po poti. estitamo!
Na sponzor MARE Ve kot istilnica, d.o.o., je tudi tokrat pripravil komplete praktinih nagrad za ugankarje. e se elite potegovati za eno od nagrad, poljite
reeno krianko do 10. januarja 2015 na naslov: Mare Ve kot istilnica, Liminjanska 78, 6320 Portoro, s pripisom nagradna krianka. Ne pozabite pripisati
svojega imena in priimka ter naslova! Pri rebanju bomo upotevali samo po eno poslano pravilno reeno krianko.
V tokratni nagradni krianki vas spraujemo po nazivu najvijega priznanja Obine Piran in letonjem dobitniku. elimo vam miren boi, sreno novo leto in obilo
ugankarskih uitkov!

Solni Cvet (December 2014)

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Solni Cvet (December 2014)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Spotovane obanke, cenjeni obani,

V novo leto bomo obanke in obani Pirana lahko vstopili bolj

Lokalno glasilo Obine Piran

ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

Vse nepodpisane fotografije:

Vsa nepodpisana besedila:

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Obinski svet Obine Piran v tem mandatu sestavlja kar 48 % ensk

Peter Bossman nastopil nov upanski mandat;

Na 1., konstitutivni seji obinskega sveta

uspehov in do e vejega razvoja, kar pa v

MILO STEGOVEC, Slovenija za vedno,

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Svetniki sejo zaeli z novim lanom

Vse pomembne toke 2. redne seje obinskega

stroke vzdrevanja, na razpisu pa bo nato izbrala skrbnika

nega zemljia pa 0,0005444

izvedbo. Poleg tega so za upravljavca ribikega pristania

Osnovni namen akcije je osveati pece o uporabi odsevnih predmetov

Preventivna akcija Bodi viden, bodi preVIDEN

nai obini al ugotavljamo, da

in bolj ogroeno skupino udeleencev v prometu. V akciji

elemente (kresnike, odsevne

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Praznik Obine Piran

Zlati grb Obine Piran 2014 prejel

strpnostjo in zagnanostjo prispeval k trajnemu napredku in ugledu obine.

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Oktobra so piransko obino zajele

Mono neurje z obilnimi padavinami je sredi oktobra zajelo

Terenski ogled razkril nedovoljen poseg v vodotok s strani

Drugi terenski ogled, opravljen dva dni za prvim, je razkril,

okolje pa izvajalec naj ne bi imel

Obina Piran se zahvaljuje intervencijskim slubam in posameznikom,

Piran zagotovila sredstva za popravilo mostu ez strunjanski potok Roja

Obina Piran zagotovila sredstva za popravilo mostu ez

zaradi pokodbe na nosilnih

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Jadralska regata Barkovljanka je v nae kraje

Dnevno pogostili ve kot 80 novinarjev, agentov in

Pie Lea uligoj

Pie Lea uligoj

Gostili smo ekipo

Portoro & Piran na

Minuli konec tedna, 10. in

kovljanka (Barcolana), snemali pa so med drugim v Piranu,

venski stojnici pod skupnim

V juliju rekordno tevilo obiskov spletne strani

Nagrada WEBSI za www.portoroz.si

860 tiso obiskov (19 % ve v

smo zabeleili v juliju, ko je

Portoro Tourist Board je bilo

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Strokovno sreanje gostincev v portorokem Avditoriju

Iskanje istrskih kulinarinih zgodb

eni strani so gostje, ki hoejo za

mer so Solkanci poskrbeli za doivetje vojake kuhinje izpred sto let.

Mate Matja: Imamo obilo lokalnih

njeno soko postrv, ki so jo spekli

Dogajanje se je zaelo s slavnostnim priigom novoletne osvetlitve