1

7/2012

Iniciativa za REKOM

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook profilu: http://www.facebook.com/ ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: regional@zarekom.org; Tel: +381 (0)11 3349 766; Fax: +381 (0)11 3232 460; Mob: +381 (0)63 393 048 Iniciativa za REKOM

UVODNIK

!Konec

zaetka?
arko Puhovski Photo: Pixsell

Sreanje REKOM-ovega tima (Kandi, Grebo, Mustafi, Mai, Puhovski) s hrvakim

predsednikom Ivom Josipoviem, ki je potekalo 8. maja leta 2012 v Zagrebu, je morda

zares prelomnica v uresniitvi projekta, z uresniitvijo katerega se e dlje asa ukvarja veliko tevilo aktivistov. Kajti sestanek je res trajal nekaj manj kot uro, vendar je bil njegov bistven del konan v petih minutah. Predsednik RH je na vse predloge, ki sledijo iz programa preprosto dejal: da. Ni bilo okolienja, niti pogojevanja, pa pa je iniciativa za REKOM dobila jasno podporo ob naporu, da se ustanovi uradna (torej: medvladna) skupina strokovnjakov, ki bi menda dokonno ugotovila, v kateri meri je predloeni status REKOM-a sprejemljiv za oblasti drav naslednic SFRJ. Ob tem je e posebej pomembno to, da ne gre samo za predsednika ene od teh drav, pa pa tudi za dolgoletnega profesorja kazenskega procesnega prava. Zato je mogoe priakovati, da bo odloitev predsednika Josipovia, da imenuje svojega strokovnjaka vzpodbuda tudi za ostale posameznike, da postopajo na podoben nain, hkrati pa bo imela tudi dodaten pomen, ker se je del do sedaj oblikovanih ugovorov nanaal na morebitna sodna pooblastila, ki na bi jih predlagani status pripisoval REKOM-u. Predsednik RH je na vse predloge, ki izhajajo iz programa REKOM-a preprosto rekel: da. Na post-jugoslovanskem podroju je podpora hrvakega predsednika vsekakor izjemno pomembna, vendar je njen pomen nezanemarljiv tudi znotraj Hrvake, ker je njena vlada milo povedano oklevala pri sprejemu (pozitivne) odloitve o podpori iniciativi za REKOM. Ob tem ne gre samo za simbolien, torej 1

indirekten pomen Josipovieve geste, pa pa tudi za njegovo izrecno obljubo, da se bo pogovoril s hrvako vlado, da bi jo morda vzpodbudil k akciji.
Iniciativa za REKOM

Vendar pa izkunje kaejo, da je glede na vse obljube politikov potrebno biti previden. Kljub temu pa je dejstvo, da doslej niti ni bilo obljub z najvijih politinih ravni (e izvzamemo rnogorskega predsednika Vujanovia). V tem pogledu bi e parafraziramo Churchilla po je to, morda, konec zaetka! arko Puhovski Avtor je profesor Filozofske fakultete v Zagrebu, in lan regionalnega tima zagovornikov za ustanovitev REKOM-a

El Alameinu lahko z upravienim razlogom rekli: to ni konec, ni niti zaetek konca, vendar

AKTUALNO - NOVICE O REKOM-u

!Predsednik

Hrvake

Ivo Josipovi

je sprejel
zastopnike
REKOM-a

Predsednik Republike Hrvake se bo pri ostalih predsednikih drav iz regije zavzel za REKOM.

Predsednik Republike Hrvake Ivo Josipovi je 8.5.2012 sprejel predstavnike Koalicije za

REKOM in napovedal, da se bo v prihodnjem obdobju pri ostalih predsednikih drav iz regije zavzel, da delegirajo pravne strokovnjake in oblikujejo skupen regionalni tim, ki bi preuil ustavno-pravne monosti vsake od drav regije za ustanovitev REKOM-a. Urad predsednika Josipovia je izdal sporoilo o tem sreanju, ki ga prenaamo v celoti.

Iniciativa za REKOM

Zagovorniki REKOM-a s predsednikom Josipoviem Photo: Urad predsednika Hrvake

SPOROILO ZA JAVNOST 3 RAZRED: 008-03/12-01/01 URTEVILKA: 71-05-02/01-12-111 Zagreb, 8. maj 2012. Predsednik Republike Hrvake Ivo Josipovi je sprejel delegacijo Koalicije za REKOM (Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic, storjenih na podroju nekdanje SFRJ v obdobju od leta 1991 do leta 2001), ki jo je vodila Nataa Kandi, direktorica Fonda za humanitarno pravo iz Beograda. V delegaciji so bili tudi Zdravko Grebo in Dino Mustafi iz Sarajeva, ter arko Puhovski in Mario Mai iz Zagreba. Pogovor je tekel tudi o potrebi, da drave v regiji storijo vse kar je mogoe, da se ugotovi usoda izginulih oseb ter odkrijejo in kaznujejo storilci vojnih zloinov. V zvezi z iniciativo REKOM se bo Predsednik Republike pri ostalih predsednikih drav iz regije zavzel za to, da pravni strokovnjaki preuijo ustavno-pravne monosti realizacije te iniciative v vsaki od drav regije. Predstojnica Oddelka za informiranje Danja ilovi Kari Oddelek za informiranje - tel 4565 135 fax 4565 256 www.predsjednik.hr Iniciativa za REKOM

!Sreanja

zagovornikov veleposlaniki

REKOM-a z zahodnih
drav v BiH in Makedoniji
V okvirju druge faze institucionalizacije za REKOM bo organizirana vrsta sreanj z veleposlaniki tujih drav v dravah regije. V mesecu maju so imeli intenzivne aktivnosti v zvezi s tem zagovorniki v BiH in v Makedoniji. 4

Iniciativa za REKOM

!Ameriki

veleposlanik v

BiH: Ideja o
ustanovitvi REKOM-a je v skladu s

Ambasador Partick S. Moon je nedvoumno podprl ustanovitev REKOM-a.

politiko sprave

Veleposlanik Zdruenih drav Amerike v Bosni in Hercegovini, njegova ekselenca g. Patrick S. Moon, se je 11. maja pogovarjal s predstavniki Koalicije za REKOM v BiH, v kateri so bili javni zagovorniki REKOM-a (Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic, storjenih na podroju nekdanje Jugoslavije v obdobju od leta 1991 do leta 2001) Zdravko Grebo in Dino Mustafi, kot tudi Denana KarupDruko in Edina urkovi. lani delegacije so predstavili temeljni cilj Regionalne komisije in njeno najpomembnejo nalogo, to pa je ugotavljanje dejstev o lovekih rtvah v preteklih vojnah na podroju regije in ustvarjanje javnega prostora za izpovedovanje vseh rtev v regiji. Pogovor je tekel tudi o trenutnem prenosu iniciative za REKOM iz obmoja civilne drube na politino raven. Ambasador Partick S. Moon je nedvoumno podprl ustanovitev REKOM-a in poudaril, da je impresioniran zaradi ciljev, inkluzivnostjo in dosedanjimi uspehi Koalicije za REKOM, e posebej pa nad dejstvom, da je naloga REKOM-a osvetliti usodo vseh rtev v regiji, ne glede na njihovo etino pripadnost. Poudaril je, da je ideja ustanovitve REKOM-a v skladu s politiko sprave, ki jo podpirajo Zdruene drave Amerike. Sporoilo za javnost Iniciative za REKOM, Sarajevo, 11. maj 2012.

Iniciativa za REKOM

!rtice

iz javnega

zagovarjanja v Makedoniji

Dogovor o amnestiji vojnih zloinov, na katerem sloni vladajoa koalicija v Makedoniji je velika ovira pri odpiranju vpraanja sooanja s preteklostjo.

Javni zagovornik Iniciative REKOM, profesorica Filozofske fakultete v Skopju Biljana Vankovska je imela v skladu z zaetnim nartom javnega zagovarjanja, v skrajno neugodni politini situaciji v Makedoniji aprila in maja sestanke z veleposlaniki vice (veleposlanik Stefan Lazzarott), Nemije (veleposlanica Gudrun Steinacker) in Norveke (veleposlanica Kjedil Paulsen). Vsi trije veleposlaniki oziroma veleposlanice so iz drav, ki podpirajo izgradnjo miru in civilno drubo v kontekstu sooanja s preteklostjo na Balkanu. Bosna je bila prva asociacija na to temo, kot tudi podpora regionalni Iniciativi REKOM. Pogovor z norvekim veleposlanikom se je pokazal kot trkanje na odprta vrata, glede na to, da je to veleposlanitvo moan podpornik Iniciative REKOM. Veleposlanitvo v Skopju se zapira, njene posle pa bo prevzelo veleposlanitvo Norveke s sedeem v Beogradu, ki prav tako mono podpira Iniciativo REKOM. Veleposlanik vice je, tako kot norveki, poudaril pomen spotovanja naela lastnitva nad iniciativo, ki pripada civilni drubi iz post-jugoslovanskih drav. Vsi veleposlaniki so mnenja, da je dogovor o amnestiji vojnih zloinov, na katerem sloni vladajoa koalicija v Makedoniji velika prepreka odpiranja vpraanja sooanja s preteklostjo. Nemka veleposlanica je, ob rpanju izkuenj iz dveh zgodovinskih primerov v Nemiji (po drugi svetovni vojni in po zdruitvi drave), dala korisne nasvete glede morebitnega sodelovanja z nemkimi fundacijami, opozorila pa je tudi na bogate izkunje in znanje nemkih znanstvenikov in ekspertov iz tega podroja.

Iniciativa za REKOM

!Objavljeno

Poroilo o napredku zagovarjanja

Iniciative

REKOM

Poroilo o napredku javnega zagovarjanja Iniciative REKOM zajema obdobje oktober 2011 maj 2012, ukvarja pa se z drugo fazo procesa REKOM, Institucionalizacijo Iniciative REKOM, ki se je zaela z oblikovanjem Regionalnega tima javnih zagovornikov v oktobru leta 2011. Poroilo je dostopno na spletni strani ZaREKOM.org. 7

!Kosovska

iniciativa

za sooanje

s preteklostjo

Delovna skupina ima obveznost, da v naslednjih desetih mesecih pripravi Akcijski nart za pripravo in implementacijo Nacionalne strategije za tranzicijsko pravinost.

Kosovska vlada je na svojem rednem zasedanju 4. junija letos ustanovila medministrsko Delovno skupino za sooanje s preteklostjo in za spravo (dalje: Delovna skupina). Delovna
Iniciativa za REKOM

skupina je bila ustanovljena zato, da bi se ukvarjala s tekimi kritvami lovekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v preteklosti na Kosovu, vkljuno z zadnjo vojno in tranzicijskim obdobjem in to tako, da bo vzela v obzir poglede vseh skupnosti s Kosova. Delovna skupina ima nalogo, da promovira spravo in trajen mir, in to s sluenjem pravinosti, zagotavljanjem pravnega varstva za rtve, lajanjem iskanja resnice, promocijo ozdravitve, sprejetjem vseh potrebnih ukrepov za obnovo zaupanja v dravne institucije in implementiranjem vladavine prava, v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in standardi tranzicijske pravinosti . Mandat Delovne skupine je utemeljen na tirih stebrih tranzicijske pravinosti, vkljuno z iskanjem resnice, reparacijami, pravinostjo in institucionalnimi reformami. Delovno skupino bodo sestavljali predstavniki vejega tevila ministrstev, predstavniki Intituta za raziskovanje vojnih zloinov in Komisije za izginule osebe Kosova, kot tudi civilnega sektorja. Eksperti opazovalci procesa bodo predstavniki mednarodnih institucij, ki so aktivne na Kosovu, kot tudi veleposlanitva ZDA, Norveke, vedske in Nizozemske. V Sklepu (tevilka 03/77, datum 4.6.2012) se natevajo naslednje pristojnosti Delovne skupine: zaetek vsestranskega, vkljuujoega in senzibilnega pristopa sooanja s preteklostjo, ki bo razvit v sklopu Nacionalne strategije za tranzicijsko pravinost; kreiranje in implementacija iniciativ tranzicijske pravinosti, strategija, kot tudi politika in ukrepi, ki se ukvarjajo s kritvijo lovekovih pravic; promocija procesa sprave med vsemi skupnostmi na Kosovu. To vladno telo bo lahko predlagalo zakone in uredbe, potrebne zato, da bi se zagotovila implementacija standardov tranzicijske pravinosti. Delovna skupina ima obveznost, da v naslednjih desetih mesecih pripravi in vladi Kosova dostavi na pregled in v sprejetje Akcijski nart za pripravo in implementacijo Nacionalne strategije za tranzicijsko pravinost (NSTP). Delovna skupina bo oblikovana v naslednjih tirih mesecih, kar vkljuuje tudi objavljanje javnih pozivov skupinam civilne drube za sodelovanje v delu. Sklep Vlade Kosova o oblikovanju Delovne skupine za sooanje s preteklostjo in spravo je podprl tudi predstavnik civilne misije na Kosovu Pieter Feith. Priredila J. Gruji

Iniciativa za REKOM

Iniciativa za REKOM

Zgradba Vlade Kosova photo: http://kosovokosova.wordpress.com

AKTUALNO

!Obisk
pomena

delegacije

SPC Hrvaki

zgodovinskega

10

Najviji predstavniki obeh Cerkva so se strinjali, da je potrebno razjasniti vsa sporna vpraanja iz skupne preteklosti.

Patriarh Irinej in kardinal Josip Bozani Foto: Goran Mehkek / Cropix

Center za preiskovanje religije, politike in drube je pozval Cerkve iz regije, da podprejo oblikovanje regionalne komisije za resnico in spravo Delegacija Svete arhijerejske Sinode Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki jo je vodil patriarh Irinej, je bila od 08. do 10. junija leta 2012 na uradnem obisku Zagrebkoljubljanske metropolije v Hrvaki. To je bil obisk na najviji ravni od osamosvojitve hrvake drave, s emer je, po oceni strokovnjakov, odprta nova faza v odnosih dveh najbolj tevilnih kranskih veroizpovedi v regiji nekdanje Jugoslavije ter poslano mono sporoilo mednacionalne sprave in sodelovanja. Med obiskom se je delegacija SPC sreala s predsednikom in premierom Hrvake, Ivom Josipoviem in Zoranom Milanoviem, organiziranih pa je bilo tudi ve obiskov srbskim kulturnim in verskim spomenikom v Hrvaki. Predsednik Hrvake Ivo Josipovi je izjavil, da obisk delegacije Sinode SPC Hrvaki prispeva k miru in prijateljstvu med ljudmi, verami in narodi. Uradni predstavniki dveh cerkev so se skupaj predstavili javnosti in se zavzeli za razsvetljevanje vpraanj iz preteklosti, ki so e zmeraj kamen spotike ter pozvali vse
Iniciativa za REKOM

cerkvene, dravne in dravljanske institucije v obeh dravah, da se neumorno zavzemajo za odpravljanje posledic vojne iz devetdesetih. V skupnem sporoilu je bilo poudarjeno obojestransko strinjanje o tem, da je potrebno im prej razsvetliti dogodke, za katere e ne obstaja dovolj obutljivosti v hrvaki in srbski javnosti. Prav tako je bilo podprto delo komisij, ki delajo na preiskavi komunistinih zloinov in primerni oznaitvi grobov rtev. kofi udeleenci sreanja si srno elijo, da se vsi dogodki iz preteklosti poteno in odgovorno razkrijejo, da bi se med pripadniki obeh narodov lahko postavili bolj zdravi temelji za ivljenje v resnici. Samo tako je mogoe zdraviti rane in bolj vedro gledati v prihodnost , je navedeno v sporoilu, objavljenem 8. junija leta 2012. Uraden obisk Sinoda SPC je pozdravila tudi organizacija Center za raziskovanje religije, politike in drube iz Novega Sada, ki je ocenila, da lahko ta dogodek predstavlja premik k vzpostavitvi boljih medverskih odnosov med dvema sestrskima cerkvama, ki nosita zgodovinsko teo spopadov na teh prostorih. Center za religije je zato pozval predstavnike SPC in HKC, da naj zaradi obnove dialoga premislijo tudi o skupni podpori oblikovanju enotne Komisije za resnico in spravo za nekdanjo Jugoslavijo. Ob upotevanju spopadov v nekdanji Jugoslaviji, spori iz preteklosti med srbskim in hrvakim narodom, napetostmi, ki obstajajo tudi danes, kot tudi druga nereena vpraanja, ki spadajo v domeno tranzicijske pravinosti, apeliramo na najvije predstavnike duhovine SPC in HKC, da si kot eno od prioritet v prihodnjem obdobju postavijo tudi podporo procesom tranzicijske pravinosti v regiji, je navedeno v sporoilu za javnost Centra za religije, ki je bilo objavljeno 8. junija 2012. Preseganje preteklosti je bole in dolgotrajen proces , ki se zaenja s sooanjem z zgodovinskimi dejstvi, od katerih ni mogoe zbeati, ki jih ni mogoe zanikati in ki se ne smejo pozabiti, da bi se izognili dolgoletni spirali zloinov in konfliktov. [...] Zato mora vpraanje sprave med tema dvema blinjima narodoma, ki ju povezujejo zgodovinske in kulturne vezi nujno spremljati moan in dinamien medcerkveni dialog teh dveh sestrskih cerkva, je zapisano v sklepu apela te organizacije. Jelena Gruji
Iniciativa za REKOM

11

!Odzivi na izjave
Tomislava Nikolia

novoizbranega

predsednika Srbije

tefan File govori na inavguraciji novega predsednika Srbije Photo: Tanjug Predsednik Srbije Tomislav Nikoli je predstavil stalia, ki so izzvala negativne reakcije v regiji in svetu. V pogovoru za RTV rne gore (31.5.2012), je Nikoli dejal: V Srebrenici ni bilo genocida. V Srebrenici je bil velik zloin, ki so ga storili nekateri pripadniki srbskega naroda, ki jih je potrebno poiskati, postaviti pred sodie in kaznovati. Poleg tega je med predvolilno kampanjo Nikoli za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da je Vukovar srbsko mesto, vendar je to izjavo po zmagi na volitvah naknadno razloil tako, da je dejal, da je mislil na etnino poreklo neko veinskega prebivalstva, ne pa na konkretno ozemlje (Tanjug, 8.6.2012). Predsednik Srbije je naknadno pojasnil tudi izjavo o genocidu in se skliceval na Skupino Republike Srbije, ki je marca leta 2010 sprejela Resolucijo o Srebrenici, s katero se obsoja hud zloin, storjen nad bonjakim prebivalstvom v Srebrenici. Moj odnos do Srebrenice je popolnoma jasen. To je mesto, na katerem so pripadniki mojega naroda storili straen zloin in tega ne bom nikoli opravieval. Vendar ne bom el niti dlje od tega, kar je glede tega vpraanja sklenila Narodna skupina Republike Srbije, je dejal Nikoli (Tanjug, 8.6.2012). Predstavljamo najpomembneje reakcije iz regije in sveta. Serge Brammertz, glavni toilec Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) je ocenil, da je Nikolieva izjava v nasprotju z pravnimi in dejanskimi sklepi MKSJ in Meddravnega sodia , ter da je takna retorika korak nazaj, poveuje trpljenje rtev in ogroa krhki proces sprave v bivi Jugoslaviji. (Tanjug, 7.6.2012) Jelko Kacin, poroevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, je dejal, da je izjava Nikolia lahko povod za zaskrbljenost, vendar je vsakemu dravnemu uradniku, ki prevzema novo dolnost potrebno dati doloen as, da se dokae z dejanji. Kacin je dejal, da je odnos
Iniciativa za REKOM

12

srbskih uradnih predstavnikov do tega zloina zelo pomemben , in dodal, da bo v Svetu Evrope, kjer je sprejeta tudi resolucija o genocidu v Srebrenici, s posebno pozornostjo spremljal delo predsednika Srbije na podroju regionalne sprave. (Danas, 6.6.2012) Pia Ahrenkilde Hansen, predstavnica za tisk predsednika Evropske komisije Jose Manuela Barossa je izjavila, da je stalie Evropske unije, da se je v Srebrenici zgodil genocid in da bo ta tema na dnevnem redu sreanja Barossa s predsednikom Nikoliem, skupaj s temo sprava v regiji. (Vesti, 4.6.2012) Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH je dejal, da je zanikanje genocida v Srebrenici [...] nesprejemljivo in brez opraviila , in da je sooanje z vojnimi zloini prvi korak v izboljanju odnosov v regiji. (Tanjug, 5.6.2012) Marc Toner, namestnik tiskovnega predstavnika State Departmenta je podpisal sporoilo, v katerem je zapisano, da genocida v Srebrenici ni mogoe subjektivno tolmaiti, predsedniku Srbije pa se predlaga, da naj bo konstruktiven glede na regionalna vpraanja in poudarja, da neutemeljene izjave o Srebrenici in drugih vojnih zloinih ne prispevajo k stabilnosti in spravi v regiji. (Glas Amerike, 5.6.2012) Zlatko Lagumdija, minister za zunanje zadeve BiH je dejal, da Nikolieve izjave ne prispevajo dobrososedskim odnosom v regiji, procesu sprave in izgradnji zaupanja ter da jih najostreje obsoja. (Fena, 8.6.2012) Izjave novoizbranega Atifete Jahjaga, predsednica Kosova, je javnost naslovila s predsednika Srbije so izzvale pomojo sporoila: Kabinet Predsednika Republike Kosova poziva izbranega predsednika sosednje drave, Srbije, da dela na tevilna resna negodovanja v tem, na emer njegovi predhodniki niso delali, da najde hrabrost regiji in v svetu. in stori korake k vzpostavljanju dobrih in miroljubnih odnosov s Kosovom. [...] Republika Kosovo in Republika Srbija morata teiti v smeri evropskih integracij, narodi obeh drav pa morajo biti odloneji v izgradnji neke bolje prihodnosti za dravljane, je zapisano v sporoilu. (Gazeta Express, 22.5.2012) Skender Hyseni, bivi minister za zunanje zadeve Kosova, je dejal, da ne eli prejudicirati, da bo Kosovo imelo veliko teav s tem ali onim predsednikom kajti odnosi med Kosovom in Srbijo so v prvi vrsti odvisni od samega Kosova. Ne verjamem, da bodo glede na Kosovo pomembne spremembe, kajti po mojem preprianju je bil tudi predsednik Tadi v Bruslju Evropejec, toda na Balkanu in v Beogradu je bil Balkanec. Posebej glede na Kosovo je bil v tolikni meri Balkanec, kakor je to bil njegov predhodnik [Miloevi], z majhno razliko, da ni uporabljal oroja, medtem ko je tisti, ki je odel, uporabljal oroje proti Kosovu, je dejal Hyseni. (Gazeta Express, 21.5.2012)
Iniciativa za REKOM

13

Ivo Josipovi, predsednik Hrvake, je dejal, da upa na spremembo Nikolievih stali. Mi prenehali razvijati zaradi neprimernih in napanih izjav in politinih konceptov, je dejal

smo zadnja dve ali tri leta naredili resen napredek v odnosih in bila bi koda, e bi se ti odnosi Josipovi, ko je komentiral Nikolievo izjavo o Vukovarju. Predsednik Hrvake je zaradi te in drugih izjav Nikolia odpovedal prisotnost na inavguraciji v Beogradu, ki je bila 11.6.2012. Fond za humanitarno pravo in Inciativa mladih za ljudska prava v Srbiji sta ocenili, da je z negiranjem genocida v Srebrenici Nikoli povzroil veliko kodo Republiki Srbiji in pozvali predsednika Srbije, da naj pazi na svoje v javnosti izreene besede, ter se zaveda, da bo zaradi svoje nacionalistine preteklosti pod stalnim poveevalnim steklom nevladnih organizacij, rtev, sosedov in meddravnih institucij, pristojnih za proces priblievanja Srbije EU. Nikoli je prisegel v Skupini Srbije in dejal, da si bo prizadeval za evropsko pot Srbije, kar mora dokazati s spotovanjem sodnih dejstev in prevzemanjem odgovornosti za zloine iz devetdesetih let, ki obremenjujejo Srbijo in njene dravljane, je zapisano v sporoilu. (FHP, 2.6.2012) Politine stranke in uradni predstavniki v Srbiji se niso odzvali v zvezi z Nikolievimi izjavami, ki se nanaajo na odnose v regiji. 14 Priredila J.G.

!Gunjevi je prial, da

so ga trpinili merepovci
Tomislav Merep na sojenju photo: http://www.dnevno.hr

Nekdanji pomonik poverjenika vlade za Pakrac ore Gunjevi je 08. maja leta 2012 na sojenju Tomislavu Merepu v upanijskem sodiu v Zagrebu dejal, da so ga oktobra
Iniciativa za REKOM

leta 1991 t.i. merepovci zaprli in pretepli v Pakraki Poljani, kjer ga je Merep osebno zaslieval. Tomislavu Merepu se sodi kot poveljniku rezervne enote hrvakega MNZ-ja, ki je trpinila in ubijala civiliste iz zagrebkega, kutinskega in pakrakega podroja. Ob prianju v nadaljevanju sojenja bivemu svetovalcu v MNZ-ju Merepu, je 73-letni Gunjevi povedal, da sta 11. oktobra leta 1991 dva uniformirana moka prila po njega v urad v Kutini, kjer je delal kot pomonik vladinega poverjenika, zadolen za zdravstvo in socialno varnost. Rekli so mu, da ga peljejo v Pakrako Poljano, k poveljniku njihove rezervne enote MNZ-ja Merepu, pri tem pa so mu odvzeli pitolo, za katero je imel dovoljenje, ter prav tako tudi denar in osebne dokumente. Rekli so mi, da mi to tako ali tako ne bo ve potrebno. Poutil sem se bednega in ponianega, je dejal Gunjevi. Po prihodu v Dom kulture v Pakraki Poljani so ga pretepli, mu zlomili tri rebra, dve pa sta mu poili. Po priblino eni uri je priel Merep, ki ga je spraeval o njegovi vlogi v Pakracu in nekaterih osebah iz tega mesta, na koncu pa je naroil straarjem, da ga pustijo pri miru. Toda po besedah prie so sledila vsakodnevna ponievanja, maltretiranja in trpinenje nedostojno loveka, Gunjevia pa so med drugim enkrat ali dvakrat muili tudi tako, da so ga prikljuili na elektrini induktor. Merepu se sodi kot poveljniku rezervne enote hrvakega MNZ-ja, ki je trpinila in ubijala civiliste. 15

Dejal je, da je trpel strane boleine ter da mu je pomagal zdravnik, ki je ukazal, da mu morajo dati analgetike. Kakor je kdo priel, tako je delal, kar je hotel, je dejal Gunjevi in se spomnil, da so morali peti hrvako himno in dvigovati roko v ustaki pozdrav. Jaz si vsega tega nisem zasluil, ker nisem prekril zakona, je dejal in dodal, da mu je bilo znano, da je nekaterim bilo nelogino, da je on kot Srb in pravoslavec uradnik v hrvaki oblasti. V Pakraki Poljani je videl e nekaj zaprtih civilistov, ki so jih prav tako trpinili, vendar ni slial, da naj bi Merep izdajal ukaze za to in prav tako ne ve, e je bil kdo ubit. Trdi, da je imel Merep svojo pisarno v Domu kulture, da pa ga tam pogosto ni bilo. Gunjevia so pustili na prostost po intervenciji ve ljudi. Verjame, da se je zanj zavzel tudi tedanji minister za zdravje Andrija Hebrang. Zadnjega dne ujetnitva je po njega priel vladin poverjenik Vlado Dela, Merep pa mu je dal dokument oziroma svojevrstno prepustnico za gibanje med Zagrebom in Kutino, ki jo ima e danes. Gunjevi je dejal, da je nemogoe, da tedanja oblast ni vedela, kaj se dogaja v Pakraki Poljani iz katere ni bilo mogoe zbeati. Pa to ni bilo ilegalno, za to se je vedelo, je dejala pria in dodala, da ne verjame tedanjemu ministru za notranje zadeve Ivanu Vekiu, da ni vedel niesar. Prial je, da je pred ujetnitvom v Pakraki Poljani bil na zaslianju tudi v policiji v Kutini zaradi radijske postaje, ki jo je zadolil. Gunjevi je dejal, da se bo po posvetu z odvetnikom odloil, ali bo do konca sojenja vloil lastniko-pravno zahtevo
Iniciativa za REKOM

oziroma zahteval odkodnino, do esar ima kot rtev pravico. Preprian je, da je zaradi trpinenja v Pakraki Poljani zbolel zaradi diabetesa, nikoli pa mu niso vrnili tedanjih 20.000 nemkih mark in 100.000 dinarjev ter osebne dokumente, ki so mu jih merepovci odvzeli ob aretaciji. Tekst Novega lista Gunjevi prial, da so ga trpinili merepovci (08. maj 2012) pripravil Eugen Jakovi, Documenta Center za sooanje s preteklostjo

REKLI SO

!Priporoila
16

novi srbski
preteklostjo

oblasti ob sooanju s
Nikola Kneevi Photo: lina arhiva Ni dvoma, da bi v primeru, e bi nova oblast elela biti odgovorna do preteklosti morala pokazati veliko ve razumevanja in podpore procesu institucionalizacije REKOM-a. Politina odgovornost do preteklosti nujno predpostavlja podporo procesu, ki eli v dravah bive Jugoslavije oblikovati celovito komisijo za resnico in spravo. Korenita in resnina sprava ni mogoa brez ustvarjanja institucije, ki bi sistemsko delovala na spremembi zavesti v dravah regije in ki bi si prizadevala za ugotavljanje vseh dejstev o zloinih, storjenih na prostoru bive Jugoslavije med leti 1991 - 2001. Odve je govoriti, da predstavlja REKOM conditio sine qua non pogoj, brez katerega sprave preprosto ne more biti. Po oblikovanju nove vlade je torej potrebno storiti konkretne premike, ki bi pokazali jasno opredeljenost, da se dravne institucije postavijo za Iniciativo REKOM, da bi se zael proces institucionalizacije te Iniciative. Tomislav Nikoli, novi predsednik Srbije, bi moral svojo
Iniciativa za REKOM

opredelitev za evropske integracije, mir in stabilnost ter dobre sosedske odnose pokazati tudi tako, da bi v blinji prihodnosti sprejel delegacijo Iniciative REKOM-a in se s predstavniki delegacije pogovarjal o vpraanjih konkretne podpore dravnih institucij REKOM-u. Prav tako bi bilo zelo pomembno, e bi novi predsednik svoj mandat zael z obiskom spominskega centra v Potoarih in se poklonil spominu ubitim Bonjakom ter ubitim pripadnikom srbske nacionalnosti v Bratuncu. Odnos Srbije do preteklosti bo v veliki meri vplival na proces evrointegracij, kajti ni mogoe istoasno delati velikih korakov v smeri polnopravnega lanstva in z druge strani nositi balast nacionalistine preteklosti in retorike. Stopnja evrointegracij ne more biti pokazatelj moralnega odnosa nacije do preteklosti. e vzamemo v obzir vlogo cerkva in verskih skupnosti v okviru procesa sprave in odnosa do preteklosti, potem je potrebno poudariti dejstvo, da dolgotrajna in trdna sprava med narodi na prostoru Balkana ni mogoa brez aktivnega sodelovanja religij, ki so na teh prostorih imele pomembno vlogo v oblikovanju verskih in nacionalnih identitet in konsenza. e izhajamo iz temeljne teze znanega rimskokatolikega duhovnika Hansa Kinga (Hans Kng), da ni miru med narodi brez miru med verami, potem je jasno, da morajo verske institucije biti moneje vkljuene v proces sprave na Balkanu, s tem pa tudi v REKOM. Spopadi v nekdanji Jugoslaviji se ne bi mogli oznaiti kot verski, vendar je kljub temu potrebno poudariti, da so verstva imela doloeno vlogo tudi pri oblikovanju nacionalnih napetosti v kontekstu dvigovanja verske in nacionalne zavesti. Spopadi so bili predvsem politine narave, toda ob prisotnosti verskega elementa, ki je sluil kot svojevrsten katalizator konfliktov. Religije bi morale veliko ve pozornosti posvetiti sooanju s preteklostjo in vpraanjem nacionalizma, kot pa to poenjajo sedaj, glede na to, da se v javnem diskurzu e naprej zelo manipulira s pojmom svetega, tako s strani politinih, kot tudi s strani verskih elit. Moram ugotoviti, da v javnih nastopih verskih dostojanstvenikov manjkajo kritine izjave glede preteklosti in zloinov. Opazna je doloena selektivnost pomnjenja, kjer se empatija izkazuje do pripadnikov svojega naroda, izogiba pa se omenjanju tujih rtev. Premalo besed intelektualne elite ali klera je mogoe sliati o Nevihti v Hrvaki, premalo je od njihovih kolegov iz SPC mogoe sliati o Nevihti ali o Srebrenici, od Rijaseta Islamske skupnosti BiH pa skoraj niesar o zloinih, ki so jih storili pripadniki bonjake narodnosti. Glas Koncila (GK) se ukvarja z dekonstrukcijo komunistinega zgodovinopisja in s pretevanjem tevila rtev tako imenovanih ustakih zloinov brez kakrnekoli tendence, da se o Nevihti govori na drugaen nain, razen na tisti nain, ki je prisoten okvirih dravotvorne ideologije in praznine scenografije. V enem komentarju GK v zvezi z nevihto (Dan zmage in domovinske hvalenosti) se navaja, da so Srbi zapustili svoje domove na nagovarjanje svojih voditeljev. Postavlja se vpraanje: ali bi doiveli isto usodo kot tisti, ki so si upali ostati, e tega ne bi storili ?
Iniciativa za REKOM

17

Kritine zavesti religij do deviantnih drubenih pojavov na prostoru Balkana na alost skorajda ni. Bogoslovje stoji zasanjano za kulisami transcendentalne, univerzalistine in dogmatske tematike, lanega trijumfalizma, brez hic et nunc, apatino in na prvi pogled nemono, da bi s svojim teoretinim prispevkom pretreslo temelje hegemonije privilegiranih elit in privzdignilo marginaliziranega loveka, ki brez vsakrnega dostojanstva e naprej ivotari na obrobjih drubenih lestvic. Poraja se vtis, da cerkve in verske skupnosti ne samo, da se ne elijo sooiti s preteklostjo, s konflikti in koketiranjem z nacionalizmi, pa pa da jim manjka tudi primeren odgovor na drubeno-politine probleme sedanjosti. Ne glede na raven evrointegracij, na kateri se te drave trenutno nahajajo, so tevilna vpraanja, ki so obremenjena z balastom preteklih spopadov e zmeraj odprta, o emer govorijo razna nereena vpraanja, kot na primer vrnitev razseljenih Srbov v Hrvako. Stopnja evrointegracij ne more biti indikator moralnega odnosa nacije do preteklosti. Metafizina odgovornost nacije do spopadov in zloinov med temi spopadi, o emer je svoj as govoril Jaspers mora obstajati na vseh straneh v spopadih nekdanje Jugoslavije in to zato, da bi se izognili kakrnikoli selektivnosti in zgodovinski dramaturgiji. To pa je nemogoe samo v primeru, e je sredie takne vrste odgovornosti komisija regionalnega znaaja, ki bi imela veletni mandat, ki bi ga dobila s strani drav nekdanje Jugoslavije in katere naloga bi bila, da se sistematino in institucionalno ukvarja z uravnoteenim in nepristranskim odnosom do teh vpraanj. Preprian sem, da ima Iniciativa za REKOM takno sposobnost ter da bi z nadaljevanjem institucionalizacije in angairanjem pomembnih drubenih dejavnikov ta prihodnja komisija lahko postala zgodovinski mirovni projekt, ki bi prispeval k nadaljnji stabilizaciji drav zahodnega Balkana in k dolgotrajnemu miru. Nikola Kneevi Avtor je predavatelj na Protestantski teoloki fakulteti v Novem Sadu in predsednik Centra za raziskovanje religije, politike in drube

18

Iniciativa za REKOM

TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI

!Preseganje

preteklosti: neformalni program

izobraevanja mladih v olah

na Kosovu

FHP Kosovo je prielo s prvim neformalnim programom izobraevanja uencev srednjih ol o vojnih zloinih na Kosovu, pod nazivom Neformalno izobraevanje o Tranzicijski pravinosti, ki je zasnovan na podlagi Popisa lovekih izgub [Kosovska knjiga spominjanja], ki ga izvajajo FHP Kosovo in FHP, ter dejstvi, ki so jih ugotovila Mednarodno kazensko sodie za Jugoslavijo in domaa sodia. FHP Kosovo je s programom zael v septembru leta 2011, po pridobljenem soglasju in podpori s strani Ministrstva za izobraevanje RK. Tehnika uenja je podobna tehniki, ki jo uporabljajo muzeji holokavsta v Washingtonu in Berlinu. Predavatelji so raziskovalci FHP Kosovo, ki imajo veletne izkunje v dokumentiranju vojnih zloinov, jemanju izjav pri in lanov druin rtev. Program je zamiljen tako, da mlade vzpodbudi na razmiljanje in debato o dogodkih iz nedavne preteklosti ter da jih pridobi, da bi sprejemali sklepe na podlagi dejstev, ki so bila sodno ugotovljena ali preverjena iz ve virov. Na zaetku predavanja predavatelji spraujejo udeleence, ali vedo, koliko je tevilo ubitih in izginulih na Kosovu. Po pravilu dijaki navajajo veliko tevilko ubitih ali izginulih Albancev, medtem ko za rtve iz drugih etninih skupnosti ne vedo. Med vojno je bilo ubitih okoli 25000 Albancev, je navedel eden od uencev med predavanjem, ki je bilo 15. decembra leta 2011 v gimnaziji 17 Shkurti v Obiliu/Obiliq. Podatke FHP Kosovo in FHP, po katerih je bilo v asu od 1. januarja leta 1998 do 31. decembra leta 2000 ubitih, mrtvih v bojih ali izginulih 10495 Albancev in okoli 3500 Srbov, Romov in drugih ne-Albancev, uenci sprejmejo kot objektivne in zanesljive. Za tevilne uence so bila ta predavanja tudi prva prilonost, da sliijo o trpljenju Srbov, Romov in drugih nealbancev. Predavatelji opaajo, da imajo uenci najve podatkov o trpljenju svojih druin, medtem ko o rtvah drugih v njihovi lokalni in iri skupnosti govorijo z besedami veliko jih je umrlo. Za njih je ustanovitev REKOM prilonost, da se ne pozabi nobena rtev in da se vsaka lokalna skupnost spominja svojih rtev.
Iniciativa za REKOM

19

S predavanja FHP Kosovo v srednji oli Photo: arhiva FHP Kosovo

20

Predavatelji uporabljajo diagrame in tabele, v katerih so podatki o rtvah po statusu, spolu, nacionalnosti in vrsti zloinov. Uenci posluajo avdijo posnetek prievanja rtev, brez podatka o identiteti in lokaciji, na kateri je bil izvren zloin. Potem, ko posluajo izjave pri in preivelih predavatelje prosijo, da identificirajo etnino pripadnost rtve. Uenec gimnazije Naim Frashri v timlju/Shtime, ki je rtev identificiral kot Srba, je dal naslednje pojasnilo: rtev, ki so ga ubili drugi Srbi, zato ker je itil Albance. Uenec iz gimnazije Sami Frasheri iz Pritine/Prishtin ocenjuje, da so nekateri uboji pripadnikov manjin storjeni iz maevanja, ki je posledica nasilja, ki v post-konfliktnih drubah predstavljajo normalen pojav, ki je vasih upravien. Percepcija uencev se spreminja, ko se jim Posebej pomembna je ugotovitev predavateljev FHP Kosovo, da so mladi iz okolij, v katerih so bili oboroeni spopadi najbolj intenzivni predstavi tevilo ubitih ali izginulih oseb. v veji meri pripravljeni sprejeti dejstva o trpljenju nealbancev. Koordinator projekta Kreshnik Sylejmani poudarja dejstvo, da srednjeolci iz vejih urbanih okolij uporabljajo bolj trd, nacionalistini besednjak od svojih tovariev iz kmekih krajev, kjer so se vodili intenzivneji spopadi. FHP Kosovo je imel do konca maja leta 2012 dveurna predavanja v 28 olah, nartovana pa so predavanja e v dveh olah. Od vseh ol jih je 25 izven Pritine/Prishtin. V program neformalnega izobraevanja bo vkljuenih najmanj 1200 uencev srednjih ol. Teuta Hoxha Avtorica je koordinatorica Koalicije za REKOM na Kosovu
Iniciativa za REKOM

!Priznanje

Srbije, na katero se je

akalo 20 let

Bilanca zloinov, storjenih v devetdesetih letih prejnjega stoletja je danes vidna z golim oesom ve kot 230 hi v okolici Priboja je danes skorajda zravnanih z zemljo.

Vlada Srbije je sprejela Program za vrnitev Bonjakov, beguncev in izseljenih iz obine Priboj med leti 1991-1999. V devetdesetih letih, dale od pozornosti svetovne javnosti in medijev, v tem asu usmerjene v vojno v BiH in Hrvaki, je Srbija obraunavala tudi s svojimi dravljani Bonjaki v Srbiji, v delu Sandaka. Okoli pet tiso ljudi je bilo pregnanih, razseljenih, trpinenih in ponievanih, 31 jih je bilo ubitih ali pogreanih, do danes pa je velika veina teh zloinov, ki so jih storile srbske sile na ozemlju Srbije nekaznovana in nepoznana ogromni veini dravljanov te drave. ele nedavno, dvajset let po zaetku tega traginega obdobja in dvanajst let od zamenjave Slobodana Miloevia, je Vlada Republike Srbije sprejela Program za vrnitev Bonjakov, beguncev in razseljenih iz obine Priboj v obdobju 1991-1999, s katerim so sandaki Bonjaki prvi dobili institucionalno priznanje, da so bili rtve lastne vojske in drave. ivljenje muslimanskega prebivalstva v Sandaku se je za zmeraj spremenilo v maju leta 1992. Veliko tevilo pripadnikov rezervne sestave Vojske Jugoslavije (VJ) je prilo na podroje obine Priboj, v vasi ob meji z BiH [Republika srbska] in rno goro, v katerih ivijo Bonjaki. Vojaki zaustavljajo prebivalce na ulici, jih pregledujejo, legitimirajo, jim grozijo in jih trpinijo. Streljajo na vaane, ki varujejo ivino. Strelja se tudi po hiah, medtem ko so v njih otroci. Oktobra leta 1992 Maevalci Milana Lukia odpeljejo 17 Bonjakov iz Sjeverina in okolikih vasi. estnajst jih po brutalnem muenju ubijejo na obali Drine. Februarja leta 1993 VJ brez kakrnegakoli povoda napade vas Kukurovie in ubije tri stareje prebivalce. Maevalci Milana Lukia pa iz vlaka v trpcih odpeljejo 19 Bonjakov, za katerimi se izgubi vsaka sled. Nekaj tednov pozneje vojaki odpeljejo Hasana Mujovia iz Sjeverina, ki si je priel ogledati hio. Nihe ga nikoli ve ni videl. Ti dogodki so odloilno
Iniciativa za REKOM

21

22

Sandra Orlovi Photo: Osebni arhiv prispevali k temu, da je okoli 500 Bonjakov iz pribojskega kraja zapustilo svoje domove in vasi. Po njihovem odhodu je njihove hie, lastnino in ivino oropala in uniila vojska. V istem obdobju v drugih delih Sandaka [Novi Pazar, Sjenica, Tutin] policija in Sluba dravne varnosti aretirata na stotine Bonjakov, osumljenih, da imajo oroje. V policijskih postajah privedene zveejo, jih fizino trpinijo in prisiljujejo da priznajo, da delujejo proti dravi. Proti vidnim, politino angairanim Bonjakom se sproijo montirani procesi, ki vse do danes niso dobili epiloga. Bilanca zloinov, storjenih v devetdesetih letih v Sandaku je danes vidna tudi z golim oesom. Ve kot 230 hi v okolici Priboja je skorajda zravnanih z zemljo. Njihovi ostareli lastniki e skoraj dve desetletji ivijo v veliki revini po najetih kleteh in sobah v Priboju, Sarajevu, Goradu, Pljevljih. Druine izginulih z velikim vznemirjenjem spremljajo vse novice o na novo odkopanih mnoinih grobiih. Stotine rtev torture v policijskih postajah se vsak dan na poti do trga ali do zdravnika sreuje z (medtem povianimi) policisti, ki so jih trpinili. e izvzamemo procesuiranje nekaj odgovornih za ugrabitev Bonjakov iz Sjeverina, so institucije Republike Srbije dolga leta grobo ignorirale rtve kritev lovekovih pravic
Iniciativa za REKOM

v Sandaku. Kljub temu je vlada Republike Srbije 27. marca leta 2012, po veletnem skupnem zavzemanju Zdruenja za zaito pravic pregnanih in razseljenih iz obine Priboj, Sandakega odbora za zaito lovekovih pravic in svoboin, Fonda za humanitarno pravo in nekaj poslancev in ministrov iz Sandaka sprejela Program za vrnitev Bonjakov, beguncev in razseljenih iz obine Priboj v obdobju 1991-1999. Po svoji vsebini in simbolinem pomenu ta program predstavlja prvi uradni dokument post-miloevievske Srbije, s katerim drava priznava krivice do rtev etnino motiviranih kritev lovekovih pravic na svojem ozemlju, za katere so odgovorni pripadniki varnostnih organov Srbije. Program vsebuje konkretne ukrepe, kot so izgradnja unienih hi, infrastrukture in pomo pri obnavljanju kmetijske dejavnosti, predvideva pa tudi nadomestilo tistim, ki si ne elijo vrniti. asovno obdobje za izvajanje programa je tiri leta. Posebno teo programu daje odloitev vlade, v kateri se pojasnjuje sprejem Programa in taksativno navajajo zloini, storjeni v pribojskih vaseh v devetdesetih letih. Navaja se, da je cilj programa vrnitev izgnanih in razseljenih, s emer bodo uresniene njihove temeljne lovekove pravice, ter da s sprejetjem in realizacijo tega programa vlada Republike Srbije poilja jasno sporoilo vsem svojim dravljanom, da se nikoli ve ne bodo ponovili pregon in izseljevanje njihovih dravljanov zaradi groenj, strahu in objektivne ogroenosti ivljenj, kot je bilo to primer z dravljani bonjake nacionalnosti iz obine Priboj. To, kar ta dokument e sedaj dela za zgodovinskega pa je dejstvo, da je Sklep vlade o sprejemanju programa podpisal Ivica Dai, podpredsednik Vlade in predsednik Socialistine stranke Srbije. Vloga tega politika v reimu Slobodana Miloevia v asu, ko so bili zloini v Sandaku del vsakdana je vsem znana. Prav zaradi tega in njegove nove vloge formalnega podpisnika tega dokumenta ta program za rtve predstavlja svojevrstno uresniitev pravinosti. Sandra Orlovi Avtorica je namestnica izvrne direktorice Fonda za humanitarno pravo, Beograd, Srbija

23

Iniciativa za REKOM

!Dvajset

let od zloina

deportacije

beguncev

Tea Gorjanc Prelevi Foto: Radio Svobodna Evropa Konec meseca je minilo dvajset let, odkar je bil v rni gori izvren zloin proti beguncem, Muslimanom, ki so pobegnili iz Bosne in Hercegovine. Ta zloin je bil prilonostno imenovan deportacija beguncev. Najmanj 66 so jih dravni uslubenci rne gore sistematino aretirali maja leta 1992 in izroili pripadnikom vojakih sil Radovana Karadia, da bi jih uporabili za izmenjavo zajetih srbskih vojakov. Veina izroenih je bila takoj ustreljenih, nekateri pa so bili mueni v taboriih in na koncu zamenjani. e vedno niso znani grobovi vseh rtev, prav tako se ne ve, kje so bili ubiti. Ve se, da so bili vsi omenjeni civilisti, ki so v rni gori poiskali zatoie pred vojno, da so bili aretirani brez pravne podlage in organizirano predani veinoma iz postaje milice v Herceg Novem. estnajst let pozneje, po tiriletni pravdi, je rna gora sprejela poravnavo in plaala odkodnino preko 4 milijonov evrov za 200 lanov 42 druin pobitih in osem preivelih rtev. To je izjemen primer kolektivnih reparacij za rtve v tej z nasiljem zaznamovani regiji in eden od svetlih primerov kolektivnih reparacij v svetu. Uspehu okodovanih je bilo v pomo intenzivno zanimanje mednarodnih organizacij za njihov primer in kontinuirana pozornost rnogorskih medijev, znanih pripadnikov civilne drube in posameznih politinih strank. Po drugi strani pa se niti do danes, dvajset let pozneje uradno ne ve, kdo je odgovoren za ta zloin. rnogorsko sodie sploh ni razistilo niti s tem, ali je taken primer sploh vojni zloin. Momir Bulatovi, tedanji predsednik RG je pojasnil, da je lo za dravno napako, za katero osebno ne bi smel osebno odgovarjati nihe. rnogorsko toilstvo pa je sode po obtonici mnenja, da gre v tem primeru samo za zloin zoper civiliste, vendar samo zaradi njihove nezakonite preselitve kakor da so preseljeni na neko lepo, vendar nezaeleno mesto, ne pa v foansko koncentracijsko taborie smrti,
Iniciativa za REKOM

24

kakor ga je opisal Haaki tribunal. Teava s rnogorskim toilstvom je tudi kontinuiteta sodelovanja v samem zloinu, o emer priajo dravni dokumenti in Momir Bulatovi. Tako se je dravno toilstvo rne gore pri uresnievanju pravice v tej zadevi obnaalo v skladu s svojo zgodovinsko vlogo. ele po poravnavi januarja 2009 je bilo obtoenih devet uslubencev, veinoma nijega ranga, razen efa tedanje slube dravne varnosti in enega od pomonikov ministra za notranje zadeve. Ostalo je nejasno, zakaj ni bila preiskana poveljnika odgovornost tedanjega vrha oblasti - premiera ukanovia in predsednika Bulatovia ki so po uradni dolnosti sprejemali biltene dravne varnosti in so morali vedeti za vse aretacije v rni gori, ki je bila v vojnem stanju. rna gora je plaala odkodnino v viini preko 4 utemeljeno predvideva, da bi tam morali biti, prav tako pa podlaga za obtobo ni dovolj resna in tudi vse rtve sploh niso milijone evrov za 200 lanov popisane. Deli zloenke so sestavljeni samo do te mere, da bi se 42 druin ubitih in osmih preivelih rtev. stvar lahko odloila v nedogled. Na klopi za obtoence prav tako niso vsi, za katere se lahko Sojenje se je na prvi stopnji konalo z neverjetno sodbo, v kateri je sodie sklenilo, da dravni uslubenci niso mogli storiti vojnega zloina, ker tedanja Zvezna Republika Jugoslavija, v sestavi katere je bila tedaj rna gora, ni objavila vojne Bosni in Hercegovini ! Kakor da bi bilo po mednarodnem pravu dovolj, da drava ne objavi vojne, da bi lahko brez teav izvajala zloine in prepreila, da to kadarkoli zastari. Kakor da je v tako stranih in traginih stvareh, ki se tiejo samega brezna pekla dovolj biti samo prebrisan, ne objaviti vojno in se izogniti odgovornosti. Vendar takno sklepanje sodia ni tudi najveji problem sodbe, ki je bila ukinjena, ker jo je sodie napisalo nelogino in jo naredil nerazumljivo. Sodba je upravieno izzvala sume o politinem vplivu, ker bi, e bi obveljala, osvobodila odgovornosti ne samo obtoene, pa pa tudi vse druge, ki bi jih bilo mogoe povezati s tem zloinom. Poseben problem, s katerim se bo ukvarjala vsa EU, je vpraanje, kako je mogoe, da se v evropski dravi, na stroek in raun davnih zavezancev sodi nelogino in nerazumljivo. Dvajset let pozneje rna gora nima niti dneva spomina, niti spomenika za rtve tega zloina. Pravinost niti formalno ni bila uresniena in ni ne kae, da se bo to zgodilo. Kazenski postopek, ki bi moral biti prepriljiv dokaz vladavine prava, se vsak dan spreminja v afero, rtve pa potiskajo v isto, brezimeno gomilo. Na ta nain se ne bo prepreilo, da ne bi e jutri ponovno, zaradi imena ali veroizpovedi, rtve postali nai otroci in nai vnuki. In zato nam je potreben REKOM. Tea Gorjanc-Prelevi Avtorica je izvrna direktorica NVO Akcija za lovekove pravice, Podgorica, rna gora
Iniciativa za REKOM

25

!lanom

druin civilnih

rtev vojne
rubei namesto

pravice in odkodnine

Milena ali-Jeli Photo: Osebni arhiv lani druin rtev zloinov, ki so v odkodninskih postopkih pred sodii RH poskusili dosei nadomestilo kode zaradi izgube svojih blinjih, so v glavnem izgubljali pravde, v katerih so od Republike Hrvake zahtevali nadomestilo kode. Ob tem morajo plaati e nadomestilo strokov izgubljenih pravd. V zaetku leta 1996 je hrvaki Sabor izglasoval Zakon o dopolnilih Zakona o obligacijskih odnosih, s katerim je preklical veljavnost lena 180, v katerem je bila opredeljena odgovornost drave za kodo, povzroeno s teroristinimi dejanji in javnimi demonstracijami. S to zakonsko odredbo so bili prekinjeni vsi sodni postopki, ki so bili v teku in s katerimi se je od drave zahtevalo nadomestilo kode za povzroena okodovanja in izgubo lastnine zaradi teroristinih aktov. Leta 1999 je hrvaki Sabor sprejel podoben predpis, s katerim so bili prekinjeni vsi postopki, v katerih se zahteva nadomestilo podobnih kod zaradi ravnanja vojske in policije (z dodajanjem lena 184A Zakona o dopolnilih Zakona o obligacijskem pravu). Neobstoj pravnega predpisa, ki bi uravnaval navedena vpraanja o odgovornosti za navedeno kodo oziroma ta pravna praznina je bila po dolgih letih zapolnjena z zakoni, izglasovanimi leta 2003: Zakonom o odgovornosti za kodo, nastalo zaradi teroristinih dejanj in javnih demonstracij in Zakonom o odgovornosti Republike Hrvake za kodo, storjeno s strani pripadnikov hrvakih oboroenih in policijskih sil med Domovinsko vojno (NN tevilka 117/03). Pomembno vodilo pri izdelavi zakonov in zapolnjevanju pravne praznine so bile pravne praznine Evropskega sodia za lovekove pravice, s katerimi je sodie ugotovilo kritve Republike Hrvake glede pravice do sodnega varstva po l. 6. Konvencije o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah na raun tevilnih tonikov, ki so v devetdesetih letih
Iniciativa za REKOM

26

sproili sodne spore proti RH in zahtevali odkodnino za zaplenjene in minirane hie izven podroja, na katerih je potekala vojna. (npr. Kuti v. RH, zahteva 48778/99). Danes, devet let po sprejetju Zakona, je e zmeraj nejasen namen zakonodajalca ob njihovem sprejemu, razen glede onemogoanja uresnievanja pravic velikemu tevilu okodovanih zaradi takne sodne prakse. Prve posledice navedenih zakonov so bile vidne ob nadaljevanju sodnih postopkov, prekinjenih v devetdesetih letih. Novi Zakon o odgovornosti za kodo, nastalo zaradi teroristinih dejanj in javnih demonstracij je bistveno znial obseg odgovornosti drave tako, da je omejil maksimalno vsoto nadomestila na 60 % vsote, ugotovljene kode (s tem, da znesek skupne kode, ki se nadoknadi ne sme presegati ve kot 350.000,00 kun) in to tiste kode, ki je posledica smrti, telesne pokodbe ali okodovanja zdravja. Prav tako je iz sodne pristojnosti izvzel materialno kodo, nastalo na ozemlju celotne Republike Hrvake (poruene in zagane objekte in premino imovino), z napotkom toeih strank na upravni postopek in odkodnino v obliki obnove pokodovanih ali unienih materialnih sredstev, v skladu z odredbami Zakona o obnovi. Veina tobenih zahtevkov za nadomestilo kode, povzroene z vojno je bila zavrnjena. Nadaljnje posledice navedenih zakonov analiziramo skozi sodne postopke, sproene po sprejetju navedenih zakonov in ki so jih sproile toee stranke, ki so zahtevale nadomestilo kode zaradi usmrtitve blinje osebe med vojno med leti 1991 - 95. Sklepe utemeljujemo na analizi 108 sproenih sodnih postopkov. V veini primerov so bili tobeni zahtevki zavrnjeni. Toee strani so v glavnem uspevale v pravdah, v katerih se je pred tem vodil kazenski postopek, v katerem je bila ugotovljena kazenska odgovornost storilca zloinov (pripadnikov hrvakih vojnih in policijskih sil). Vendar pa so toee stranke v tevilnih primerih, v katerih so bili sproeni tobeni zahtevki, izgubljale pravde, e pred tem ni bila ugotovljena kazenska odgovornost. V zakonih je veliko nejasnosti, ki so prepuene na reevanje sodni praksi. Zato je uporaba zakona skozi sodno prakso problematina: ob definiciji terorja, definiciji vojne kode in raunanju zastaralnih rokov za vlaganje tob je skozi sodno prakso mogoe ugotoviti, da Republika Hrvaka ni odgovorna za kodo, storjeno med Domovinsko vojno na podroju izven nadzora organov RH. Tukaj so tudi problemi dokazovanja, da so kodo povzroili pripadniki hrvakih vojnih in policijskih sil, vse to pa so bili razlogi za zavraanje tob. Zadnja in v tem trenutku najbolj resna posledica uporabe zakona skozi sodno prakso so na podlagi razsodb sprejeti sklepi o rubeih zaradi plaila strokov postopkov, po splonih pravilih pravdnega postopka, ker je stranka, ki v celoti izgubi pravdo, dolna drugi strani povrniti stroke.
Iniciativa za REKOM

27

Problema drubene nepravinosti v zvezi z doloenim krogom dravljanov, katerih najbliji so bili rtve vojne, katerih usoda e do dananjega dneva ni razkrita, kjer storilci zloinov niso bili obravnavani in kaznovani in zagovarjanje njihovih pravic, predvsem skozi odpis plaila dosojenih sodnih strokov sodnih postopkov dosedanji nosilci oblasti niso bili pripravljeni reiti. Predstavniki nevladnih organizacij nadaljujejo s procesom zagovarjanja z novoizbrano decembrsko vlado, ki so ji e ob okrogli mizi o sojenjih za vojne zloine, dopisih in sestankih opozarjali na navedeno problematiko in mone reitve. asa za delovanje je z vsakim dnem manj, vsak dan se javlja novi okodovanec, sedaj v vlogi rtve rubea1. Sodni postopek prehaja v svojo zadnjo fazo rube, s tem pa se tej skupini ljudi ogroa e tako ogroena eksistenca. V kolikor vlada RH ne bo uvidela, da se z nereevanjem vpraanja povrnitve kode izvaja krivica bo to toee stranke/okodovance, katerih najbliji so usmreni v za sedaj neobravnavanih ali nezadovoljivo obravnavanih zloinih prisiljeni zahtevati odkodnino zaradi smrti svojih najblijih pred Evropskim sodiem za lovekove pravice, ki je s sodbami v dveh primerih (Julari proti RH - Zahteva t. 20106/06 in Skendi proti RH - Zahteva t. 16212/08) Republiki Hrvaki e naloil plailo odkodnine zaradi neizvajanja primernih preiskav v zvezi z zloini storjenimi med vojno.

28

Milena ali-Jeli Avtorica je pravnica v nevladni organizaciji Documenta - center za sooanje s preteklostjo, Hrvaka

1 Rube je postopek, po katerem sodia uveljavljajo prisilno plailo plailnih zahtevkov, na podlagi rubenih in verodostojnih listin (pravnomonih sodb, verodostojnih raunov).
Iniciativa za REKOM

INTERVJU

!Vrniti

zaupanje, da

sta humanizem

in empatija na

Balkanu

mogoa
Dino Mustafi Photo: Radio Slobodna Evropa Reiser Dino Mustafi, izjemno aktiven in vsestranski umetnik, je danes eden od najbolj znanih gledalikih in filmskih ustvarjalcev na podroju nekdanje Jugoslavije. V njegovem opusu zavzemajo posebno mesto predstave, v katerih se kritizira druba in poziva na spremembe. Je ustanovitelj in direktor mednarodnega gledalikega festivala MESS. Reirali ste v Skopju, Pritini, Beogradu, Reki, Zagrebu, Mariboru... Doma ste v celotni regiji. Kaj je to, kar je prepoznano kot univerzalno v vaem delu, kaj imajo radi v popolnoma razlinih okoljih ? V svojem delu izhajam iz tega, da je umetniko dejanje pomemben druben dogodek, da mora umetnost biti angairana, ker je zmeraj refleks svojega asa in prostora. Predstave, ki sem jih reiral, so se ukvarjale z mikrosvetovi, postavljale so ontoloka in eksistencialna vpraanja, niso pa ponujale odgovorov in arbitrarnih stali. Gledalie je medij, ki zajema svet v celoti, verjame in apelira na gledalca, ki eli razvijati kritino zavest in iri svoj spoznavni horizont. Morda so takni gledalci preve idealizirani, vendar sem jih sreeval v vseh mestih, ki ste jih omenili in verjamem v takno publiko, Proces sprave je mogo njo nagovarjam in vodim dialog z njo in morda imam zato samo skozi resnico in dejstva, sreo in privilegij, da delam v toliko razlinih okoljih. razbremenjen kakrnihkoli ideolokih interpretacij. Kot zagovornik ustanovitve REKOM sodelujete v najveji in najmoneji regionalni iniciativi v tem trenutku. Kakni so vai vtisi, vae sedanje izkunje zagovornika ? Takoj je potrebno rei, da Iniciativa REKOM nima alternative. Tej iniciativi je bila dana najveja legalnost v regiji, z veliko podporo dravljanov, ki verjamejo, da se naa krvava preteklost ne sme ideologizirati, manipulirati, zrelativizirati s tevilkami, falsificirati
Iniciativa za REKOM

29

z dejstvi. Na koncu se ne sme nikoli pozabiti veliko tevilo rtev, ki bi jim bilo potrebno vrniti dostojanstvo in izraziti pieteto. Zame je to plemenita in hrabra iniciativa, ki bi morala depolitizirati zgodovino in onemogoiti matrico, s katero se na Balkanu e desetletja vlada s pomojo grobov in rtev. REKOM lahko da upanje in vrne zaupanje, da sta humanizem in empatija na Balkanu mogoa, da je za nas pomembno spominjanje na preteklost, zato da ne bi bili njeni talci, nasprotno, da bi videli prihodnost novih generacij brez konfliktov in sovratva.

Dino Mustafi Photo: Radio Slobodna Evropa

V zadnjih mesecih je bilo v regiji ve parlamentarnih in predsednikih volitev. Ali bodo te spremembe vplivale na razmere v Bosni in Hercegovini, glede na vpliv, ki ga imajo politiki sosednjih drav na razmere znotraj BiH ? Na alost moram ugotoviti, da se na politinih scenah v regiji znova inkarnirajo politike, ki so dominirale v 90-tih. Prve izjave na novo izvoljenega predsednika Srbije Tomislava Nikolia, ki zanikujejo genocid v Srebrenici dokazujejo, da vstopamo v turbulentne ase, ki bodo iz velikih socialnih in gospodarskih problemov zavijali v poceni politikantstvo, revizijo zgodovine, lairanje faktov zaradi etninega mobiliziranja in konstrukcije nekih novih, psevdonacionalnih vrednot. Povsem zagotovo bo politino okolje na Balkanu videti drugae z Nikoliem, zato se ne morem nauditi mnenju tistih, ki ocenjujejo, da se po njegovi izvolitvi v regiji ne bo zgodilo ni dramatinega. To je korak nazaj, kajti zaeti procesi sprave, do katerih je ele potrebno priti zahtevajo odgovorne politike, brez hipoteke preteklosti, kar brez dvoma ne velja v primeru predsednika Srbije. Pogosto se govori, da je BiH v zelo resni krizi, istoasno pa je zelo malo ponujenih reitev za njeno preseganje. S stranko Naa stranka ste sodelovali na volitvah. Kako gledate na stanje v vai dravi in kaj so reitve, ki bi po vaem mnenju prinesle pozitivne rezultate ? V moji dravi so padle vse oblasti na vseh ravneh v BiH in to zaradi neuspele koalicije med SDP in SDA. Mnogi so bili e od zaetka prepriani, da ta koalicija ni naravna, bili so skeptini glede njene reformistine sposobnosti. Tudi sam spadam med tiste, ki niso verjeli, da je za takno kombinacijo politina platforma, programski cilji. Politini pragmatizem in strankarsko-osebni interesi so, na alost, dominantni model vladanja v BiH. Ne obstajajo ve nikakrne idejne stranke, ki bi bile v skladu z vrednotami, za katere se zavzemajo, s ciljem, h kateremu bi eleli povesti BiH. Naa stranka je mlada politina stranka socialno-liberalne
Iniciativa za REKOM

30

usmeritve, parlamentarna je v kantonu Sarajevo in ima svojega poslanca v Domu narodov Federacije BiH. S svojimi programskimi naeli, javnimi nastopi in obnaanjem kae, da v BiH obstaja politina alternativa. Vendar, na alost, ni politini faktor, saj so mali politini subjekti, ki ponujajo dialog kot naelo dogovarjanja in ki verjamejo, da konstruktivni kompromis ni napaka, pa pa vrednota multietnine, sestavljene skupnosti in ki na koncu verjamejo, da obstajajo naini in mehanizmi, da se zaitijo posameznikove osebne in kolektivne pravice ter uresniijo tudi socialne in etnine pravice - blokirane s strani mednarodnih institucij in medijev. Kakna je prihodnost BiH, e sodite po vaih tudentih iz Akademije scenskih umetnosti v Sarajevu ? Iniciativa REKOM nima alternative, dana ji je najveja legalnost v regiji z veliko podporo dravljanov. V naih okoljih je veliko talentiranih in perspektivnih mladih umetnikov, ki potrebujejo urejene kulturne sisteme, strateke kulturne politike, ki bodo razvijali institucionalno in zunajinstitucionalno produkcijo. Potrebujemo odprtost kulturnega prostora, njegovo internacionalizacijo kot edino monost komparacije z vrednotami in standardi svetovne kulture. Kultura po svojem bistvu, karakterju in duhu integrira, nas oplemeniti, prinaa k evoluciji in emancipaciji naih drub. Zato menim, da je naa odgovornost, da tem mladim ustvarjalcem omogoimo okolje, ki bo kreativno in inspirativno, ne pa da s svojimi birokratskimi in pogosto stupidnimi preprekami ustvarjamo neprehoden prostor za umetnike. Ste eden od pobudnikov iniciative za odprtje Muzeja obleganja Sarajeva. Kako ste si zamislili ta muzej? Ta Muzej obleganja bo zelo pomemben transfer znanja na mlade generacije, ki bodo preuevale, kako je mogoe preiveti ob pomoi inteligence, kreativnosti in poguma, ki so ga pokazali prebivalci Sarajeva v najdaljem obleganju v zgodovini lovetva. Muzeju je bila podarjena kolekcija FAMA, ki jo je Suada Kapi marljivo zbirala s svojim timom skoraj dve desetletji. To je najbolj popolna in najbolj celovita oralna zgodovina, z ve kot 5000 intervjuvanci, tevilnimi artefakti, z eno besedo impresivna kolekcija, ki omogoa nadaljnje raziskovanje obleganja s sociolokega, antropolokega, fenomenolokega in kulturolokega vidika. To bo institucija, ki bo priala o tem, kako je proces sprave mogo samo skozi resnico in dejstva, razbremenjen kakrnihkoli ideolokih interpretacij, kot prostor za katarzini dialog. Sarajevo ima odgovornost do lovetva in generacij za nami, da opozori in ne dovoli, da kjerkoli in kadarkoli nekdo ponovi okrutnost, ki jo je doivel. Jelena Gruji
Iniciativa za REKOM

31

TRANZICIJSKA PRAVINOST V SVETU

!Zaetek

konca

nekaznovanosti

predsednikov

drav

Charles Taylor Photo: UN

32

est let po zaetku sojenja, 26. aprila leta 2012 je sodni svet Posebnega sodia za Sierro Leone razglasilo nekdanjega predsednika Liberije Charlesa Taylorja za krivega za vojne zloine. Taylor je s to mednarodno sodbo postal prvi ef drave v svetu, obsojen za najteje kritve lovekovih pravic. Taylor je med drugim kriv tudi za pomo in vzpodbujanje terorizma, ubojev, posilstev, seksualnega suenjstva, prisilno mobilizacijo otrok pod 15 leti, zasunjevanje in kraje, za kar je bil 30. maja leta 2012 obsojen na zaporno kazen 50 let. V obsodbi je posebej poudarjena njegova vloga v ropanju in trgovini s krvavimi diamanti , s katerimi so uporniki iz Sierre Leone plaevali oroje, strelivo, logistino in tehnino pomo, ki jim jo je Taylor omogoal med spopadi in ki jih je Taylor kasneje izkoristil za svoje zasebne potrebe in darila atraktivnim enskam, na primer manekenki Naomi Campbell, ki je o tem priala tudi v Haagu. Ko je bila pred 11 leti, junija leta 2003 odpeatena tajna obtonica proti tedaj aktualnemu predsedniku Liberije in izdan nalog za njegovo aretacijo, je bilo malo tistih, ki so res verjeli, da se bo Taylor sooil z odgovornostjo za svojo vpletenost v oboroeni spopad v Sierri Leone. Po ve obdobjih negotovosti in spopadov, ki so spremljali pogoste in nasilne spremembe oblasti, je Sierra Leone doivela popoln sistemski razpad v zaetku devetdesetih let prejnjega stoletja. V tem asu je bila v Sierri Leone ustanovljena upornika Revolucionarna zdruena fronta (RUF) pod poveljstvom Foday Sankoh, bivega polkovnika vojske Sierre Leone, z namenom destabilizacije te drave in pomoi Charlesu Taylorju, ki se je boril za prevlado v dravljanski vojni v sosednji Liberiji. Od leta 1991 do leta 2001 je bilo v Sierri Leone ubitih ali mrtvih okoli 50.000 ljudi, ve kot polovico celotnega prebivalstva (okoli 2,5 milijona ljudi) je bilo pregnanih, najpomembneji naravni vir te drave, rudniki diamantov, pa so bili oropani. Veliko tevilo rtev so bile enske in otroci, ki
Iniciativa za REKOM

so bili podvreni muenju, posilstvom, seksualnemu nasilju in suenjstvu kot tudi prisilni mobilizaciji, e posebej v primeru mladoletnih dekov. Otroci so bili pogosto prisiljeni, da izvajajo zloine proti lanom svoje druine, da bi se tako prepreil pobeg iz upornikih skupin, ki so jih uporabljale kot vojake. Konflikt v Sierri Leone je bil zaznamovan tudi z uporabo ene od najbolj brutalnih oblik terorja nasilno amputacijo rok, ues, dlani, genitalij, nosov in ust. Pri vse tem je upornikim skupinam v Sierri Leone izdatno pomagal predsednik Liberije, Charles Taylor. Veliko tevilo rtev so bile Potem ko je bil konflikt v tej zahodnoafriki dravi konan je leta enske in otroci, ki so bili 2002 Specialno sodie za Sierro Leone, ustanovljeno s sporazumom rtve muenja, posilstev, med Zdruenimi narodi in vlado Sierre Leone vloilo ve obtonic seksualnega nasilja, za zloine, storjene v krvavi dravljanski vojni, veinoma proti zasunjevanja, prisilne voditeljem upornikih skupin, ki so bili zelo hitro aretirani in predani mobilizacije. v pristojnost sodia. Nekateri od njih, kot velja v primeru Fodaja Sankoha, so umrli med sojenjem, zaradi esar so bili postopki zoper njih ustavljeni. Nekaj upornikih voditeljev je bilo obsojenih na dolgoletne zaporne kazni za vojne zloine in zloine proti lovenosti, od tega nekaj na kazni ve kot 50 let zapora. Po objavi obtonice se je Taylor umaknil s poloaja predsednika Liberije in zbeal v Nigerijo, ki je tri leta zavraala monost njegove aretacije. Na zahtevo Liberije je bil Taylor konno aretiran leta 2006, ob poskusu prebega v Kamerun. Predali so ga Liberiji, kjer je bil predan silam OZN, ki so ga predale v pristojnost sodia v Sierri Leone. Zaradi suma, da bi lahko bila varnost pri ogroena, je bilo sojenje prestavljeno v Nizozemsko, kjer je Taylorja trilanski sodni svet pred manj kot mesecem dni razglasil za krivega po 11 tokah obtonice. Taylor bo kazen sluil v nekem od zaporov v Britaniji. tudenti prava bodo njegovo sodbo preuevali iz zornega kota mednarodnega prava in ugotovljenih sodnih dejstev, ki odkrivajo njegovo vlogo v brutalnih ubojih, pa tudi v ropih zaradi osebne koristi. Marijana Toma

33

Iniciativa za REKOM

GLAS RTEV

ore Gunjevi, Pakrac

!Za nekatere

etnik,
za druge izdajalec

ore Gunjevi Photo: www.snv.hr

Pred vojno je Gunjevi v Pakracu delal v Zavodu za zdravstveno zavarovanje, v asu vojne pa je bil v slubi pomonika poverjenika vlade Republike Hrvake za zdravstvo in socialno zaito. 34 Vojno dogajanje v Pakracu se je zaelo 01.03.1991, ko se je del Srbov, med katere spadam tudi sam, uprl v policijski postaji in izvedel napad, ki je bil odbit ez dva ali tri dni, z intervencijo hrvake policije. Pravi upor v Pakracu pa se je priel zgodaj zjutraj 19. avgusta leta 1991, ko so uporniki Srbi prieli neselektivno streljati iz vseh smeri iz okolice mesta in periferije mesta in so pri tem pogosto zadevali tudi bolninico. Pakrac pa je mesto v katerem je bilo v tem trenutku okoli petnajst tiso prebivalcev. Nekaj dni zatem je razpadlo vse, sistem oblasti in ostalega, da bi konno 06.09.1991 vlada sprejela odloitev o ustanovitvi poverjenita vlade Republike Hrvake za zdravstvo in socialno zaito za obino Pakrac. Ne vem, verjetno so mene kot vodjo izpostave zdravstvenega zavarovanja in zaradi tega, kako sem se pred tem obnaal, imenovali za pomonika poverjenika za zdravstvo, ne glede na mojo nacionalnost in vse drugo. Pred izbruhom oboroenih spopadov na tem podroju je bilo v Medicinskem centru Pakrac zaposlenih 619 delavcev. Po izbruhu spopadov je 95 % Srbov odlo, ostalo pa je e nekaj Hrvatov in drugih. Ko sem 07. septembra priel v bolninico, je bilo okoli 120 ljudi na delovnih mestih, bilo pa je okoli 490 bolnikov. Lahko si zamislite, da je bilo praktino nemogoe organizirati ivljenje. Res je, da je bilo v tem trenutku 270 bolnikov na oddelku psihiatrije. Nastali so veliki problemi, takoj po zaetku spopadov je bil po spletu nakljuij lokalni vodovod na podroju, ki je bilo pod okupacijo upornikih Srbov. Zmanjkalo je vode, zmanjkalo je plina, obasno je zmanjkovalo elektrine energije, ni bilo mogoe organizirati ivljenja. Mi popravimo kotlovnico, oni pa vanjo streljajo z minometi in lahko dela uro ali dve in nato preneha, enostavno se ni moglo iveti.
Iniciativa za REKOM

Tedaj smo sprejeli odloitev. Mednarodni Rdei kri je nekajkrat poskusil evakuirati bolninico, vendar ni uspel. Po njih so streljali celo v Kukunjevcu, ena od medicinskih sester iz Mednarodnega rdeega kria je bila malo odrgnjena, ranjena. Vrnili so se nazaj, bili smo prepueni na milost in nemilost. Lahko si zamislite odgovornost nas, ki smo ostali in mene, ki sem bil na elu te ekipe, za usodo teh ljudi, e pa bi jih Iz dnevnika ora Gunjevia pustili v Pakracu, kdo bi skrbel za njih, kdo bi jih hranil, jih Photo: www.snv.hr oskrbel z vsem tistim kar je potrebno. Ljudje so nam prieli intenzivno umirati na hemodializi, v roku dveh, treh dni nam je umrlo sedem ljudi, ker je bila voda oporena, ni bilo ve pogojev za delo, tedaj smo sprejeli odloitev, da se moramo evakuirati ali zbeati, kakorkoli pa elite. Najprej smo v Zagreb evakuirali 17 ljudi, ki so nam e ostali na hemodializi, zatem pa smo evakuirali e druge oddelke, kirurgijo, pediatrijo, interno, ginekologijo, porodninico in drugo. To smo naredili med 24. in 25. septembrom. Ostala nam je e nevropsihiatrija, del pacientov z nevrologije in intenzivna nega. Tako kot je odhajalo osebje, tako smo imeli vse manj avtomobilov za to, da bi odpeljali e vse te iz intenzivne nege in na koncu smo evakuacijo izpeljali s estimi avtobusi in 30 osebnimi avtomobili v noi na 29. septembra. To no smo odpeljali 300 bolnikov, pa tudi veliko osebja in lanov njihovih druin. To je bil najhuji trenutek Imel sem veliko problemov, ko sem se imel prilonost pogovarjati s v ivljenju, odpeljali so me Srbi in ko so mi rekli izdajalec. In ko so moji fantje li v Zagreb, v tab v Pakrako poljano, v roku sanitete in ko so tam videli podpis in ime in reejo, kaj pa ta etnik treh, tirih minut so me dela tukaj. To so veliki problemi, ki sem jih imel jaz osebno, toda bil obrcali, polomili. sem trdoglav in vztrajen in to je lo tako naprej. 13. septembra, ko sem po nalogu poverjenitva el na pogajanja z upornikimi Srbi, da bi nam odprli vodo, da nam iz poveljstva pustijo doktorja reterja, usoda katerega e danes ni znana, da nam izpustijo doktorja Vladimira Solara in e druge zdravstvene delavce, ki so bili zajeti, ta pogajanja so bila vse drugo kot pogajanja, to so bila izsiljevanja, naredite to, dajte nam ono, pa se bomo potem pogovarjali. Pustili vam bomo vodo, e vi naredite to in to, da bi me na koncu, ko sem el iz te hie, v kateri so bila pogajanja, priakalo pet ljudi, ki so bili postrojeni z nekaknim polavtomatskim orojem. Nisem vojak, razen v lovsko se na drugo oroje ne spoznam in se nikoli nisem spoznal. Hoteli so me likvidirati, imel sem sreo, da je bil eden od pogajalcev poten, stopil je pred mene in dejal, posluajte, on je priel kot pogajalec in on se mora vrniti. Na koncu so me kljub temu z zavezanimi omi odpeljali na Buje, bil sem maltretiran, alili so me, da sploh ne omenim vulgarne besede in tako naprej, dajte ga sem, da ga ubijemo, ko smo li mimo vasi, v kateri sem bil rojen, v kateri je bila moja mati, prosim enega od njih da me odpeljejo, prosim, da me odpeljejo, da vidim mamo, on
Iniciativa za REKOM

35

36

pa mi pravi, tvoja mati se je tebe e davno tega odrekla, jaz pa pravim, ele na koncu bomo videli, katera se bo koga odrekla, o tem mi je teko govoriti. To je minilo, mi smo preselili bolnice kamor smo jih preselili. Vse je dobro funkcioniralo, da bi neko prili k meni v sede poverjenitva trije policisti, da bi me privedli v policijsko postajo ali policijsko upravo, ne vem kaj je bilo, me razumete, v Kutino. Najprej so mi pregledali pisarno, vpraali so me, ali imam radijsko postajo, rekel sem jim, da imam, od kod tebi radijska postaja, jaz reem da imam uredbo ministra Hebranga, da se mi kot direktorju Doma zdravja izda radijska postaja za potrebe slube. Pripeljali so me v policijsko postajo, akal sem na hodniku, sedel 7 ur in nihe me ni niti pogledal, niti dotaknil in ostalo. Potem me je eden od inpektorjev zaslial, zaslianje je trajalo priblino dve ali tri ure, po tem pa je izdal nalog, da me policisti odvedejo, ker se ni smelo gibati ponoi, da bi me odpeljali v sede poverjenitva in da me pustijo, da na miru delam. Nekaj dni zatem prideta dva policista iz enote, takoimenovane, mi smo jo imenovali takoimenovana, oprostite mi na izrazu, naj mi nihe ne zameri, Merepove enote. Ali ste vi ta in ta, pridejo na delovno mesto, not nas je tiri ali pet v velikem prostoru, pravijo aretirani ste, greste z nami, kaj imate od stvari, pravim imam pitolo, imam dve bombi, imam dokumente in ostalo, pravi, dajte to sem, to ve tako ali tako ne boste potrebovali. To je bil najhuji trenutek v mojem ivljenju, odpeljali so me v Pakrako poljano, da skrajam zgodbo, v roku treh, tirih minut so me obrcali, polomili, za kar imam dokaze, sliko iz Zricha, ko sem priel, ko sem bil izpuen, zlomili so mi nekaj reber, nekaj mi jih je bilo poenih. O ivljenju v taboriu, to kar je kolega dejal, jaz sem el skozi enako torturo, moral sem se nauiti peti razne pesmi, da ne govorim, katere in tako naprej in vse to se je konalo. Evo, to je zgodba. In samo e da reem za konec, nikoli nam, ki smo bili v poverjenitvu, res je, da smo dobivali plao od vlade, ampak nikoli nam ni bil priznan nikakren status, dobili nismo niti spomenice Domovinske vojne, niti delovnega staa, za to, ko so me polomili in pretepli nisem tudi ni zahteval. Evo, lepa hvala. Javno prievanje na regionalnih posvetovanjih s taboriniki in politinimi zaporniki o Iniciativi za REKOM, Hotel Lero, Dubrovnik, Hrvaka, 19. februar leta 2010

Iniciativa za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/ srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.
Iniciativa za REKOM

37

38

Iniciativa za REKOM