Stvarno Pravo

IVS CARITAS
STVARNO PRAVO
(zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)
KOMPILACIJA
0. POJEM, PREDMET IN NAELA STVARNEGA PRAVA

0.1. POJEM IN PRAVICE STVARNEGA PRAVA Stvarno pravo ureja odnose med ljudmi glede predmeta, ki je stvar (objekt pravice).
ANNO MMIII
STVARNO PRAVO
Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)
Stvarno pravo je del civilnega prava. Ureja premoenjska razmerja med posamezniki. Sistem stvarnega prava urejajo oblastvene pravice. Pravice stvarnega prava so izkljuujoe narave uinkujejo erga omnes (nasproti vsem). V oblastvene pravice sodijo lastninska pravica in pravice na tuji stvari. Te pravice so lahko izkljuujoe ali relativne (pojavlja se omejevanje lastninske pravice zlasti na nepremininah). Lastninska pravica ali lastnina je osrednja pravica, na kateri temelji sistem stvarnega prava. Lastnina je najira oblast, ki jo lahko znotraj pravnega reda priznavamo v odnosu do stvari. Vsebuje 3 upravienja: I. ius utendi = pravica uporabe; II. ius fruendi = pravica izkorianja; III. ius abutendi = pravica zlorabe. Danes ve ne moremo govoriti o naelu absolutne oblasti nad stvarjo, dane posamezniku, da pone s stvarjo, karkoli hoe. Lastnina je danes omejena: s pravicami na tuji stvari npr. slunost omejuje pravico uporabe zemljia; zaradi doseganja razlinih pravnih interesov: poseg v pravico uporabe z vidika urejanja prostora npr. postavitev objekta na zemljiu je odvisna od tega, ali pravni viri to dopuajo; omejitev pravice izkorianja npr. omejenost izkorianja gozdov s predpisi o gozdovih; omejevanja zlorab. Teorija skua lastnino ilustrirati na primeru mehke oge omejevanja lastnine pomeni stiskanje oge. Prenehanje omejitev vrne ogo (lastnino) v prvotno obliko. Lastninska pravica je najira oblastvena pravica, ki imetniku omogoa izvajanje vseh oblastvenih pravic, ki jih pravni viri dovoljujejo. Kot objekt stvarnega prava se pojavljajo tudi premoenjske pravice. Tudi pravice so predmet lastnine. Veinsko mnenje je, da pravica pripada njenemu imetniku (detentor). Stvarna pravica na pravici: pravica je lahko predmet zastavne pravice; pravica je lahko predmet osebne slunosti = uitka. 0.2. TEMELJNA NAELA STVARNEGA PRAVA 0.2.1. NAELO OMEJENEGA TEVILA PRAVIC STVARNEGA PRAVA (NAELO NUMERUS CLAUSUS) Pravice stvarnega prava uinkujejo erga omnes. Nihe tretji brez pravne podlage ne more posei v izvrevanje oblasti imetnika stvarnopravne pravice. Zato mora biti tevilo taknih pravic omejeno. Numerus clausus je naelo omejenega tevila stvarnih pravic. Izhaja iz dejstva, da so stvarne pravice izkljuujoe ter nastanejo le po volji zakona, ne po volji posameznika. Krog stvarnih pravic pri nas: (1) lastninska pravica: (2) slunostna pravica deli se na stvarne in osebne slunosti; (3) zastavna pravica lahko je posestna ali neposestna, na preminini ali nepreminini; (4) pravica stvarnega bremena; (5) zemljiki dolg = posebna oblika zastavne pravice na nepremininah, ki se glede nastanka, obstoja in prenosa razlikuje od hipoteke; (6) stavbna pravica (superficies) imetniku omogoa postavitev objekta na, pod ali nad tujim zemljiem. Zemljiki dolg in stavbna pravica sta novi stvarni pravici, ki sta v veljavo stopili 1.1.2003 s Stvarnopravnim zakonikom. Zaradi naela numerus clausus drugih stvarnopravnih pravic ni. 0.2.2. NAELO STVARI KOT PREDMETA PRAVIC STVARNEGA PRAVA Pravice stvarnega prava so pravice med ljudmi: katerih predmet je stvar; in 2
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
katerih vsebina je izvrevanje oblasti nad stvarjo. Predmet stvarne pravice je najprej vedno stvar = samostojen telesni predmet, oblika energije ali valovanja, ki ga lovek lahko obvladuje. Objekti, ki nimajo lastnosti stvari, ne morejo biti predmet stvarnih pravic. Npr. podjetje ni stvar v smislu njene definicije, zato ne smemo govoriti o lastninski pravici na podjetjum, saj gre za pravno razmerje med pravno osebo in njenimi lani. Stvarnopravna upravienost gre podjetju kot pravni osebi, ki je lahko imetnik stvarnih pravic. Izjema od naela so premoenjske pravice. Pravica je lahko le predmet uitka in zastavne pravice, ne pa tudi drugih pravic stvarnega prava. Kadar je predmet pravice stvarnega prava premoenjska pravica, se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar. 0.2.3. NAELO SPOSOBNOSTI STVARI Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, ki sicer izpolnjuje pogoje iz definicije stvari, vendar jo pravni red izkljuuje kot objekt pravic stvarnega prava. To so stvari, ki so absolutno izvzete iz pravnega prometa = stvari extra commercio. Izvzetje iz pravnega prometa mora za posamezno stvar doloiti poseben kogenten predpis. 0.2.4. NAELU IZKLJUUJOEGA UINKOVANJA STVARNIH PRAVIC (NAELO ERGA OMNES) Imetnik stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico nasproti vsakomur. S tem so miljeni vsi, ki posegajo v stvarnopravno varovan poloaj brez pravnega temelja. Omejevanja stvarnopravnih poloajev so mona v mejah, ki jih postavlja Ustava v 67 z zakonom zaradi zagotavljanja ekonomske, ekoloke in socialne funkcije lastninske pravice. Izkljuujoa narava pride do izraza v nainu varstva stvarnih pravic = opustitveni zahtevek (actio negatoria), s katerim imetnik zahteva prepoved sedanjih in bodoih posegov v zavarovan stvarnopravni poloaj. 0.2.5. PREDNOSTNO NAELO (NAELO VRSTNEGA REDA) Pravice stvarnega prava imajo lahko za objekt isto stvar. Osnovna pravica stvarnega prava je lastninska pravica, ki imetniku zagotavlja vso pravno dopustno oblast nad stvarjo. Oblika omejevanja lastninske pravice so stvarne pravice na tuji stvari, ki del oblasti prenaajo na njihovega imetnika. Lastnik ne sme izvrevati svoje lastninske pravice na nain, ki bi posegel v pravico na tuji stvari, zato je s temi pravicami omejen. Med imetniki istovrstnih stvarnih pravic na tuji stvari lahko pride do konflikta interesov prednostno naelo pravi, da ima prej pridobljena pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico (prior tempore, potior iure = prejnji po asu, moneji po pravici). Naelo pride najbolj do izraza pri zastavnih pravicah. 0.2.6. NAELO SPECIALNOSTI Pravice stvarnega prava lahko obstajajo samo na individualno doloeni stvari, razen e stvarnopravni zakonik doloa drugae. Npr. lastninska pravica lastniku preneha, e pridobi lastninsko pravico na stvari kdo drug. Lastninsko pravico lahko izvruje ve oseb v posebnem pravnem odnosu solastnine in skupne lastnine. Naeloma na posameznih delih stvari ni dopustno oblikovati stvarnopravnih razmerij. V tem je pomembna razlika med stvarnopravnim in obligacijskopravnim poloajem. Primer: soba v hii ni predmet pravice stvarnega prava, lahko pa je predmet obligacijskega najema. Izjeme od naela specialnosti so doloene na nepremininskem podroju: ureditev etane lastnine posamezni del enotne stvari (= zemljie s stavbo, ki izpolnjuje tehnine pogoje za vzpostavitev pravnega razmerja etane lastnine) teje za stvar v stvarnopravnem pomenu in je lahko predmet pravic stvarnega prava; priposestvovanje zemljia ob meji; gradnja ez mejo zemljia; osebne slunosti. Naelo specialnosti je izrecno uporabljeno v dolobah SPZ, ki pojasnjujejo sestavino in zbirno stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. 3
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Sestavina ne more biti predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari. Zbirna stvar je ve stvari, ki po splonem pojmovanju tejejo za eno stvar. 0.2.7. NAELO POVEZANOSTI ZEMLJIA IN OBJEKTA (NAELO SUPERFICIES SOLO CEDIT) Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e zakon doloa drugae. V klasinem lastninskem sistemu je nepreminina samo zemljika parcela. Vse, kar je z zemljiko parcelo trajno povezano, je del zemljia. Zato je pravnoformalno narobe govoriti o lastninski pravici na hii. Hia ni samostojna stvar predmet lastnikove pravice je zemljie skupaj z vsemi njegovimi sestavinami. Naelo povezanosti zemljia in objekta je osnova za celotno ureditev nepremininskega prava. Le ob upotevanju tega naela lahko deluje zemljia knjiga. Sistemska odmika od naela sta: o ureditev etane lastnine za nosilca lastninske pravice doloa posamezen del stavbe in ne solastninskega delea na zemljiu, na katerem stoji stavba v etani lastnini; o stavbna pravica (superficies). 0.2.8. NAELO UPOTEVANJA DOBRE VERE Pojem dobre vere ni posebej opredeljen. Dobra vera ostaja pravni standard, ki ga vsebinsko napolnjuje praksa ob upotevanju vseh okoliin posameznega primera. Pri vsakem upotevanju dobre vere se izhaja iz domneve, da ta obstaja. Slabo vero mora dokazati, kdor zatrjuje slaboverno ravnanje. V praski to pomeni dokazovanje, da je nekdo vedel oz. bi moral vedeti za obstoj nekega dejstva. Takno dokazovanje je praviloma zelo teavno in se opira na sklepanje na podlagi indicov. 0.2.9. NAELO ZAUPANJA V ZEMLJIKO KNJIGO Kdor se zanese na podatke o pravicah, vpisane v zemljiko knjigo, in pri tem ravna poteno, ne sme trpeti nobenih kodljivih posledic, etudi to pomeni poseg v pravico drugega. Takno ureditev zahteva varstvo pravnega prometa. Izpeljavi naela zaupanja v zemljiko knjigo sta: omejitev uinkov priposestvovanja proti dobrovernemu pridobitelju pravice pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila priposestvovana pravica vpisana v javno knjigo; veljavnost pomanjkljivih razpolaganj s skupnim premoenjem v zemljiko knjigo je vpisan le en lastnik skupnega premoenja (samo mo ali samo ena). Vpisani lastnik razpolaga s stvarjo. Pomanjkljivo razpolaganje je neveljavno le, e je tretji vedel: 1. da je stvar v skupni lasti IN 2. da je prilo do razpolaganja brez soglasja drugega skupnega lastnika. 0.2.10. NAELO RAZPOZNAVNOSTI (PUBLICITETNO NAELO) Doloeni zunanji znaki kaejo na obstoj pravice stvarnega prava. Upotevanje teh zunanjih znakov (= publicitetni znaki) je bistveno za presojo dobre vere posameznika. Publicitetni znaki so: nain evidentiranja pri nepremininah teje se, da je imetnik stvarne pravice na nepreminini, kdor je kot imetnik vpisan v zemljiko knjigo. Zakon govori o domnevi lastninske pravice, ki pa jo lahko raztegnemo na vse stvarne pravice. posest pri premininah publicitetni uinek lastninske pravice se izkazuje z izkazovanjem posesti. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na podlagi posesti domnevajo obstoj lastninske pravice, kar pride najbolj jasno do izraza pri pridobitvi lastninske pravice od nelastnika lastninska pravica na preminini se pridobi, etudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenestni lastninsko pravico.
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
0.2.11. PREPOVED ZLORABE STVARNIH PRAVIC Vse stvarne pravice mora imetnik uresnievati v skladu z njihovo naravo in namenom ter pri tem spotovati pravice drugih. Prepoved zlorabe je vsebinsko oja od vezanosti stvari na drubeni namen lastnine, zato lastnika ne omejuje, da stvar unii monost unienja je tradicionalno eden izmed lastninskih atributov, ki ga lastninski pravici ni mono na splono odvzeti. Vendar ni dopustno, da se pravice stvarnega prava kot nosilke svobode ravnanja in oblasti izvrujejo z izkljunim namenom kodovanja drugim, e posebej e takno izvrevanje imetniku ne prinaa nobene koristi. e izvrevanje stvarne pravice posega v javni interes, je taken interes treba zagotoviti s splono omejitvijo pravice na podlagi Ustave ( 67). 0.3. USTAVNA IZHODIA STVARNEGA PRAVA 0.3.1. PRAVICA DO LASTNINE 33 Ustave: zajamena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pri nas poznamo klasien tip lastnine = lastninska pravica je enovita in ni odvisna od poloaja pravnega subjekta. Izraz zasebna lastnina eli le nakazati, da se taken tip lastnine razlikuje od drubene lastnine, ki smo jo poznali do 1991. Gre za termin, ki ni ve potreben, saj izhaja iz zgodovinskih okoliin. Pri nepremininah, ki tvorijo sukcesijsko (nasledstveno) maso, se lahko danes teoretino e pojavlja drubena lastnina. Pomen 33 je danes zelo irok. Pravica do lastnine je temeljna ekonomska pravica, ki je vpisana v katalog pravic. Seveda ni edina premoenjska pravica premoenje posameznika tvorijo vse pravice, ki imajo premoenjsko naravo. Protokol 1 k Evropski konvenciji o lovekovih pravicah 1. len oznauje obo loveko ekonomsko pravico do pridobivanja in uivanja premoenja. Zato je treba 33 Ustave razumeti kot kategorijo, ki zagotavlja splono pravico do premoenja in premoenjskih poloajev. Preko lastnine je na ustavni podlagi zagotovljeno varstvo celotne premoenjske sfere. 0.3.2. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE 67 Ustave: pridobivanje in uivanje lastninske pravice se lahko omeji z zakonom, e je to potrebno zaradi ekoloke, socialne in ekonomske funkcije. Samo zakon je tisti pravni akt, s katerim lahko sodobna drava posee v lastnika upravienja. Zakon mora imeti: ekoloki namen; socialni namen; gospodarski / ekonomski namen. Taken namen je vedno v javnem interesu. Najbolj tipina omejitev lastninske pravice je prostorsko urejanje = lastniku lahko prepovemo gradnjo objekta zaradi javnega interesa. Omejevanju je podvrena predvsem lastninska pravica na nepremininah. Sploni temelj omejevanja je omejevanja zaradi pravic drugih. Zaradi prostorskega urejanja se zemljia delijo v 3 osnovne kategorije: I. stavbna zemljia; II. kmetijska zemljia; III. gozdovi. Omejitve lastninske pravice se nanaajo na: o omejitve rabe = zapovedi in prepovedi; o doloanje posebnih pogojev za pridobivanje lastninskih pravic npr. predkupna pravica na kmetijskih zemljiih, privolitev upravnega organa za pridobitev kmetijskega zemljia s pravnim poslom. 0.3.3. PRIDOBITEV LASTNINE NA NEPREMININAH S STRANI TUJCEV 68 Ustave je bil vekrat spremenjen. Do 1997 je veljalo, da tujec lahko pridobi zemljie samo z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. Zaradi priakovanega vstopa v EU je bila sprejeta doloba, da se z zakonom, ki ga Dravni zbor sprejme z 2/3 veino vseh glasov, lahko doloi
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
monost pridobitve lastninske pravice tujcev ob pogoju vzajemnosti. Omejitev je bila v tem, da mora biti pridobiteljtujec dravljan EU. Z najnovejo spremembo ustave pa lahko pridobi lastnino na slovenski nepreminini kdorkoli. 0.3.4. JAVNO DOBRO Javno dobro so dobrine v sploni rabi (npr. javna cesta). Pravica splone rabe omejuje lastnika javnega dobrega, ki je ponavadi drava. Omejeni so tudi uporabniki javnega dobrega (npr. po cesti se lahko hodi in vozi, ne sme pa se je prekopati in tam posaditi solate). Na javnem dobrem se lahko dovoli pravica posebne rabe. 0.3.5. RAZLASTITEV (EKSPROPRIACIJA) Razlastitev (ekspropriacija) je odvzem lastninske pravice lastniku ali nosilcu pravice. Vsaka drava potrebuje razlastitev kot instrument za izvrevanje svoje funkcije. Pogoji za razlastitev so zaradi varstva posameznikovega interesa zelo strogi: I. predmet razlastitve je lahko samo nepreminina; II. obstoj javnega interesa, doloenega z zakonom (v glavnem prihaja do razlastitev zaradi gradnje cest); III. postopek razlastitve mora biti urejen z zakonom; IV. za odvzeto lastninsko pravico se plaa primerna odkodnina to je lahko: i. nadomestna nepreminina; ii. denarna odkodnina. V praksi so te odkodnine zelo visoke in nekajkrat presegajo trno vrednost nepreminine. 0.3.6. POSEBNO VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJI Kmetijska zemljia so v sodobnem trnem gospodarstvu zaradi nekonkurennosti pogosto ogroena, vendar imajo pomembno ekoloko funkcijo, zato se jih varuje na razline naine. Ustavno dolobo konkretizira Zakon o kmetijskih zemljiih. 0.4. TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 0.4.1. STVAR Stvar je nosilni predmet stvarnega prava. Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. Pojem stvari doloata 2 temeljni merili 1. telesnost = stvar je telesna, e zapolnjuje prostor; 2. obvladovanje pojem stvari se razirja na netelesne energije in valovanja. Merilo obvladljivosti je izpolnjeno, e lahko lovek stvar obvlada s svojimi ravnanji. To merilo izhaja iz bistva pravic stvarnega prava, katerih vsebina je izvrevanje oblasti nad stvarjo. 0.4.2. SESTAVLJENA STVAR, SESTAVINA V naravi so le redke stvari enotne. Gospodarsko pomembneje so sestavljene stvari, do katerih pride 1. po naravni poti ali 2. s lovekovim ravnanjem. Sestavljena stvar je povezava ve samostojnih stvari, ki s tem gospodarsko postanejo del sestavljene stvari. Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Gre za pravni standard, ki ga bo morala vsebinsko doloiti praksa v posameznih primerih. Pravna posledica sestavine je, da nekaj, kar bi lahko imelo poloaj stvari, v trenutku, ko postane del druge stvari, izgubi lastnost biti samostojen predmet stvarnih pravic. Predmet stvarnih pravic je samo sestavljena stvar. ele s ponovno osamosvojitvijo se na sestavnih delih vzpostavijo pravice stvarnega prava. Primer: opeka je samostojna stvar in predmet stvarnih pravic toliko asa, dokler ni vzidana. Ko se vzida, postane sestavni del zgradbe, katera postane sestavni del zemljia. V tem poloaju je stvar po stvarnem pravu samo zemljie skupaj z vsemi sestavnimi deli tudi z zgradbo in v njej vzidano opeko. e se zgradba porui in opeka osamosvoji povezave, postane z loitvijo spet samostojna stvar. 0.4.3. ZBIRNA STVAR Nekatere stvari so po naravi takne, da kljub temu, da ne gre za pravo sestavljeno stvar, po splonem preprianju tvorijo enovito celoto. Zbirna stvar je stvar, ki se po splonem preprianju teje za celoto in ima pravno gledano lastnost ene stvari. Npr. par evljev, komplet igralnih kart, itd. 6
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
0.4.4. PLODOVI Plodovi so neposreden proizvod glavne stvari. Lastnost stvari pridobijo z loitvijo (separacijo) od glavne stvari. Do loitve so plodovi del glavne stvari in ne morejo biti predmet pravic stvarnega prava. Po loitvi gre za novo samostojno stvar. Pridobitev osnovne stvarne pravice gre lastniku glavne stvari oz. drugemu imetniku, ki ima primeren pravni naslov. 0.4.5. PRITIKLINA Pritiklina je samostojna stvar, ki je namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. Pritiklina je vselej premina stvar. Nepreminina po definiciji ne more imeti lastnosti pritikline drugi nepreminini. Vez med glavno stvarjo in pritiklino ni naravna, temve je funkcionalna. Spet gre za pravni standard splonega preprianja. Tipini primeri pritikline: orodje kot pritiklina kmetijskega zemljia, oprema in stroji kot pritiklina zemljia, na katerem stoji proizvodni objekt. Pravna posledica pritikline je v tem, da v dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Domneva se, da je lastnik glavne stvari tudi lastnik pritikline. Zastavna pravica ne nepreminini na podlagi izrecne dolobe velja za vse pritikline. Lastninsko stanje na pritiklini je lahko drugano od lastninskega stanja na glavni stvari. 0.4.6. NEPREMININA Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj z vsemi sestavinami. S pojmom se razume predvsem zemljika parcela, odmerjena v skladu s predpisi, ki urejajo zemljiki kataster. Zemljiki kataster je pomemben kot nepremininska evidenca nepreminine se v zemljiko knjigo vpisujejo s katastrskimi podatki. Pojem nepreminine postavlja razlikovalni temelj, na katerem je zasnovana notranja delitev stvarnega prava na premininski in nepremininski del. Razlina pravna reima temeljita na razlinem zagotavljanju publicitetne funkcije nepremininska ureditev izhaja iz vpisa v zemljiko knjigo. Stvarna slunost, zemljiki dolg in stavbna pravica imajo za predmet lahko samo nepreminino. 0.4.7. PREMININA Definicija preminine je negativna: preminina je vsaka stvar, ki ni nepreminina = samostojna stvar, ki ni del zemljia. 0.4.8. JAVNO DOBRO Znailnost javnega dobrega je funkcionalna: javno dobro je stvar, ki je namenjena sploni rabi. Funkcija splone rabe je neodvisna od lastninske pravice. Javno dobro je stvar v stvarnopravnem pomenu, e so za to izpolnjeni sploni pogoji. Lahko se razume kot predmet pravic stvarnega prava. Poleg pravic stvarnega prava na javnem dobrem obstaja tudi pravica splone rabe, ki ima naravo omejitve lastninske pravice v javnem interesu. Podelitev statusa javnega dobrega mora v skladu z ustavnimi pogoji omejevanja lastninske pravice temeljiti na zakonski dolobi. Poleg splone rabe na javnem dobrem obstaja tudi pravica posebne rabe, ki upravienemu subjektu dovoljuje poseben nain uporabe javnega dobrega. Pravica posebne rabe nima lastnosti pravice stvarnega prava. teje se za posebno obliko omejitve lastninske pravice. 0.4.9. PREMOENJSKA PRAVICA Premoenjska pravica je pravica: 1. ki je prenosljiva; in 2. katere vrednost je mono izraziti v denarju. Pri pogoju prenosljivosti zadoa, da je prenosljiv premoenjski element pravice, zato so tudi pravice avtorskega prava in industrijske lastnine prenosljive. Monost izraanja vrednosti v denarju se razume povsem abstraktno. Premoenjske pravice so lahko predmet zastavne pravice in osebne slunosti. V teh primerih se pravno razmerje oblikuje smiselno enako, kot e bi bila predmet pravice stvar. 0.4.10. ZEMLJIKOKNJINO DOVOLILO (INTABULACIJSKA KLAVZULA) 7
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Zemljikoknjino dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Pomen ima v pravni ureditvi nepreminin. Dosledno je treba razlikovati med obligacijskopravno in stvarnopravno sfero pri pravnoposlovnih nastankih pravic stvarnega prava. Kadar pravice stvarnega prava nastajajo ali prenehajo s pravnim poslom, mora biti med strankama najprej sklenjen zavezovalni pravni posel obligacijskega prava, iz katerega izhaja obveznost, da se izvede doloena pravna posledica na podroju stvarnega prava, ki nastopi z razpolagalnim pravnim poslom stvarnega prava. Njegova izvritev je vpis v zemljiko knjigo, ki mora temeljiti na ustrezni listini. Zemljikoknjino dovolilo se razume kot manifestacija volje imetnika stvarne pravice, ki se bo z izvedbo predlaganega vpisa v zemljiko knjigo spremenila: subjektivno = pridobil jo bo nov imetnik; ali objektivno = nastala bo nova stvarna pravica na tuji stvari ali bo prenehala. Z zemljikoknjinim dovolilom se zagotavlja veja oblinost na podroju pravnih poslov z nepremininami. Vse oblike razpolaganja z nepremininami morajo biti premiljene. Imetniki pravic se morajo zavedati posledic njihovih pravnoposlovnih dejanj. Volja, da nastane zemljikoknjina (razpolagalna) posledica mora biti izraena posebej na jasen in nedvomen nain. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen. 0.5. PRAVNI VIRI STVARNEGA PRAVA osrednji pravni vir je Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki je z letom 2003 zamenjal Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR); za evidentiranje nepreminin sta pomembna: Zakon o zemljiki knjigi (ZZK), Zakon o evidentiranju nepreminin, dravne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, popularna kratica je ZEN). posebnosti agrarnega stvarnega prava ureja Zakon o kmetijskih zemljiih (ZKZ).
1. POSEST
Posest je fenomen stvarnega prava, ker je njena pravna narava posebna, saj gre za kategorijo, ki izhaja iz doloenega dejanskega stanja in ne priznava pravice. Na posest so vezane doloene pomembne pravice (npr. lastnina na premininah se izraa preko posesti = publicitetni uinek). 1.1. SUBJEKTIVNA IN OBJEKTIVNA KONCEPCIJA POSESTI V zgodovini stvarnega prava poznamo 2 teoretina pristopa k ureditvi posesti: (1) subjektivna (rimskopravna) koncepcija posest tvorita 2 elementa: 1) dejanska oblast nad stvarjo (corpus); IN 2) volja posedovati (animus) kot lastnik. Po subjektivni koncepciji je najemnik nepreminine le imetnik (detentor), ker izvaja dejansko oblast nad stvarjo brez volje posedovati kot lastnik. Najemodajalec sicer ima voljo posedovati kot lastnik, vendar nima stvari v dejanski oblasti kdo je posestnik? (2) objektivna (nemka) koncepcija posest je dejanska oblast nad stvarjo. Prvi je uvedel objektivno koncepcijo nemki BGB. Po njej je najemnik nepreminine posestnik. Subjektivna koncepcija je zaradi naraanja najemnih razmerij postajala edalje bolj nezadovo-ljiva. ODZ je vztrajal pri subjektivni koncepciji, vendar je opustil omejenost posesti na stvar in omogoil, da je predmet posesti tako stvar kot pravica. Po tej teoriji je najemnik posestnik pravice uporabljati stvar, kar je nadomestilo voljo posedovati kot lastnik.
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Nemki civilni zakonik (BGB, 1900) je kot prvi predpis uvedel objektivno koncepcijo posesti posest je dejanska oblast nad stvarjo. Po njej je najemnik posestnik ne glede na pravni temelj, ker izvruje dejansko oblast nad stvarjo. Pri nas smo do leta 1980 uporabljali subjektivno koncepcijo. V tem letu je bil izdan Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR), ki je prevzel objektivno koncepcijo. Tudi Stvarnopravni zakonik temelji na objektivni koncepciji. 1.2. RAZVRSTITEV (KLASIFIKACIJA) POSESTI 1.2.1. NEPOSREDNA IN POSREDNA POSEST Neposredna posest je dejanska oblast nad stvarjo. Neposredni posestnik je tisti, ki izvruje neposredno oblast nad stvarjo. Neposredna posest se izgubi, e neposredni posestnik preneha izvrevati oblast nad stvarjo. Posredna posest je izvrevanje dejanske oblasti nad stvarjo prek drugega, ki ima neposredno posest na podlagi kakrnegakoli pravnega temelja. Primer: najemnik je neposredni posestnik, najemodajalec pa posredni posestnik, ker je s pravnim poslom dejansko oblast prenesel na drugo osebo, ki jo je sam izbral. Pravna vez med posredno in neposredno posestjo se imenuje posestno posredovalno razmerje to je lahko: stvarna pravica na tuji stvari (uitek, zastavna pravica); in obligacijsko razmerje (najem, podjemna pogodba). e je stvar ukradena, je tat neposredni posestnik, lastnik pa NI posredni posestnik, ker ni posestno posredovalnega razmerja. Neposredna posest je pogoj za posredno. Izguba neposredne posesti ima za posledico izgubo posredne posesti, razen e neposredni posestnik postane posredni. Npr. lastnik, ki ivi v stanovanju, odda stanovanje v najem. Objektivna koncepcija teje tako posrednega kot neposrednega posestnika za posestnika in obema nudi pravno varstvo. Vendar publicitetno funkcijo izvruje le neposredni posestnik. 1.2.2. LASTNIKA IN NELASTNIKA POSEST Gre za pomembno novost, ki jo je uvedel Stvarnopravni zakonik. ZTLR je poznal zakonito in dobroverno posest: zakonita posest = posest, ki temelji na pravnem temelju, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice. Po tej opredelitvi dobroverni kupec ukradene stvari ne more postati njen lastnik. dobroverna posest posestnik stvar poseduje in izhaja iz preprianja, da je lastnik stvari. e bi moral in mogel vedeti, da ni lastnik, potem ni dobroverni posestnik. Najemnik po ZTLR ni bil niti zakoniti niti dobroverni posestnik. Za priposestvovanje pa se je zahtevala zakonita in dobroverna posest. Tega ni ve! Posest je lastnika, e posestnik izvruje posest, kot da bi bila stvar njegova. Posest je nelastnika, e posestnik: 1. ima stvar v posesti brez volje jo imeti za svojo IN 2. priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. Dobroverni kupec ukradene stvari je lastniki posestnik. Najemnik pa je nelastniki posestnik. 1.2.3. DOBROVERNA IN NEDOBROVERNA POSEST Dobroverni posestnik je vsak posestnik, ki svojo posest izvruje na podlagi pravnega naslova, ki zagotavlja upravienost posedovanja. Najemnik je dobroverni posestnik. Nedobroverni posestnik je vsak posestnik, ki je vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Tat je nedobroverni posestnik. Za priposestvovanje se zahteva dobroverna lastnika posest. 1.2.4. SOPOSEST IN DELJENA POSEST Ponavadi nad stvarjo izvruje dejansko oblast en posestnik. Vendar je mono, da je posestnikov ve v tem primeru je to: soposest = ve oseb izvruje posest tako, da posedujejo stvar skupaj (hkrati ali zapore-doma izvrujejo dejansko oblast nad stvarjo, npr. stopnie v bloku, sef z dvema kljuema) ali
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
deljena posest = vsaka izmed veih oseb izkljuno poseduje tono doloen del stvari. V praksi se deljena posest pojavlja predvsem na zemljiih. Lahko je: neposredna deljena posest npr. ve vrtikarjev najame zemljo od kmeta. Kmet je posredni posestnik, vrtikarji pa so delni neposredni posestniki. posredna deljena posest npr. en vrtikar najame zemljo od veih kmetov. Kmetje so posredni delni posestniki, vrtikar pa je neposredni posestnik. 1.3. FUNKCIJE POSESTI V sodobnih sistemih stvarnega prava ima posest 2 temeljni funkciji: 1.2.1. PUBLICITETA PRI PREMININAH Domneva se, da je lastnik stvari tisti, ki ima premino stvar v neposredni posesti. 1.2.2. POSESTNO VARSTVO KOT PREPREEVANJE SAMOVOLJE Kot samovoljo razumemo samovoljno spreminjanje obstojeih posestnih poloajev. Posestno varstvo se je v pravu zaelo e zelo zgodaj v starem Rimu je pretor nudil 2 interdikta, ki se v nekoliko spremenjeni obliki uporabljata e danes: o interdictum recuperandae possessionis = zahtevek na vrnitev stvari; in o interdictum retinendae possessionis = zahtevek na prenehanje motilnih ravnanj. Posestno varstvo izhaja iz temelja dejanske oblasti. Nudi se tudi osebi, ki poseduje stvar brez pravnega temelja. Ker se lastninsko varstvo uveljavlja z zelo podobnima zahtevkoma (actio rei vindicatio [vrnitvena toba] in actio negatoria [motenjska toba]), o katerih pa se odloa v rednem pravdnem postopku (kar zna biti zelo dolgotrajno), se bo lastnik v praksi odloal za posestno varstvo, ker je zaradi posebnega postopka enostavneje in hitreje. ele ko posestno varstvo ne bo mono, bo posegel po lastninskem varstvu. etudi posestni poloaj ni v skladu s pravom, samovoljni poseg v tak poloaj ni dopusten (ukradene stvari se ne sme ukrasti nazaj).
Oblike posestnega varstva so: (1) Samopomo = ravnanje, s katerim posestnik sam izvruje doloena dejanja za zavarovanje dejanskega poloaja. Posestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupra-vieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Elementi samopomoi so: 1) as samopomo mora biti takojnja in nujna. Do nje mora priti ob samem posegu. Kasneje izvrevanje samopomoi lahko pomeni samovoljo, katere prepreevanje pa je glavni namen posestnega varstva. 2) oseba do samopomoi lahko pride proti tistemu, ki neupravieno posega (moti ali odvzame) v posest. Torej ni dopustno izvajati samopomoi proti lanom njegove druine in drugim sorodnikom, prijateljem, itd. 3) neposrednost nevarnost mora biti neposredna. Ni dopustno izvajati samopomoi zoper zgolj gronjo. 4) primernost nain samopomoi mora ustrezati okoliinam, v katerih obstaja nevarnost. Huda napaka ZTLR je bila v tem, da ni omenjal asa za dopustnost samopomoi. Govoril je o enakem roku, kot je bil predviden za vloitev posestne tobe (30 dni). V praksi se samopomo zelo redko pojavlja pred sodii. Kljub temu gre za pomembno obliko posestnega varstva, pri kateri je poudarek na neposrednosti. Samopomo je dejansko in ne pravno varstvo. (2) Sodno varstvo posesti = posestne tobe e iz rimskega prava obstajata 2 klasini tobi: toba na vrnitev posesti (interdictum recuperandae).
10
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
toba na prenehanje motilnega ravnanja in prepoved bodoih motenj (interdictum retinendae). Danes te dve tobi obravnavamo skupno kot zahtevek za varstvo pred motenjem posesti kot motnja se tejeta tako odvzem kot dejansko motenje posesti. 1) Pogoji za sodno varstvo so: 1. motnja = samovoljna sprememba obstojeega posestnega stanja. Mora obsta-jati, da lahko sploh govorimo o motenju posesti. Pojavlja se lahko v 3 oblikah: I. odvzem posesti bolj pogosto se pojavlja pri premininah; II. motenje posesti znailno je zlasti za nepreminine (pogoste so emisije = vplivi, ki se irijo iz ene nepreminine na drugo /dim, smrad, hrup/); III. verbalna posestna motnja = resna in mona gronja, da bo v blinji prihodnosti prilo do motenja posesti. Priznava jo sodna praksa. Ne priznavajo se malenkostne motnje (minima non curat praetor). Sicer ni nobene potrebe, da bi bil z motnjo prizadet ekonomski interes posameznika, vendar e je ekonomski interes majhen, potem sploh ni podlage za tobo. V takem primeru sodie zahtevek zavre, ker niso izpolnjene procesne predpostavke. 2. protipravnost motnje v nekaterih primerih je lahko izkljuena. Kljuno vpraanje je, ali lahko pogodbeno doloilo izkljui protipravnost motnje? Npr. v pogodbah o leasingu se ponavadi nahaja doloba, da bo dajalec leasinga predmet leasinga vzel nazaj, e jemalec leasinga ne bo plaeval svojih obveznosti. Ali gre v tem primeru za protipravnost, e res pride do odvzema v leasing dane stvari? Da, gre za protipravnost, ker protipravnost motnje lahko izkljui le zakon. Ni pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Nepoteni posestnik nima pravice do sodnega varstva, e je motilec izvreval dovoljeno samopomo. Samopomo kot izkljuitev protipravnosti doloa SPZ. Nobenega uinka nima pogodbeno doloilo, ki lastnika stvari, ki je v posesti njegovega dolnika, upraviuje do odvzema posesti, e dolnik ne plaa njegove terjatve. 3. zahtevek v tobi zaradi motenja posesti mora biti postavljen zahtevek, ki se glasi na vzpostavitev prejnjega posestnega stanja: I. vrnitev posesti; ali II. prenehanje sedanjih in bodoih motilnih ravnanj. 4. vloitev tobe v predpisanem roku rok za vloitev posestne tobe je: I. subjektivni rok = 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca; II. objektivni rok = 1 leto od dneva, ko je motenje nastalo. Pri ponavljajoih motnjah se oba roka tejeta od vsakega motilnega ravnanja posebej. Po preteku roka lahko pride do varstva na drugi pravni podlagi (npr. lastninska toba, ki ne zastara). 2) Legitimacija za sodno varstvo: 1. aktivno legitimiran je zadnji mirni posestnik, pri emer ni pomembno, kakna je kvaliteta posesti. Ne upotevata se pravica do posesti in dobrovernost. Tudi nepoteni posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, je pravno zavarovan pred samovoljo osebe, ki ima pravni naslov. 2. pasivno legitimiran je motilec posesti. To je: I. kdor posest odvzame e nekdo posest odvzame za drugega, se toba vloi proti tistemu, ki je posest odvzel. Npr. oseba A naroi osebi B zanj ukrasti kolo osebe C vrnitveni zahtevek se uveljavlja proti A.
11
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
II. kdor posest moti v praksi se zelo pogosto upoteva tudi posredno motenje = oseba ni dejansko napadla posesti, vendar je zaradi njenega ravnanja posest motena. Npr. najemodajalec zamenja kljuavnico na stanovanju najemnika, zaradi esar najemnik ne more notri. 3) Postopek sodnega varstva procesne dolobe so prilagojene provizorini ureditvi, ki prepoveduje samovoljne posege v posest. Takne dolobe so: odloa sodnik posameznik; postopek je hiter in nujen; sodie odloi s sklepom, zoper katerega obstajajo zgolj omejena pravna sredstva npr. revizija ni dopustna. Dopustni ugovori toenca izhajajo iz bistvenih elementov posestne tobe. Vsebujejo element materialnega prava. To so: 1. ugovor, da ni aktivne legitimacije = tonik ni posestnik; 2. ugovor, da ni pasivne legitimacije = toenec ni izvril motnje; 3. ugovor, da ravnanje ni motnja; 4. ugovor, da ravnanje ni prepovedano = storjeno na nain, ki ga dopua zakon; 5. ugovor, da je toba prekludirana = vloena po preteku objektivnega ali subjektivnega roka. Vsi dopustni ugovori so takne narave, da onemogoajo zavlaevanje postopka. Nedopusten sta ugovor moneje pravice do posesti in ugovor nepotenega posestnika, ker bi se s tem izgubila razlika med posestnim in lastninskim varstvom. Posesorni spor je spor na temelju posesti. Petitorni spor je spor na temelju pravice. Petitorni spori so obiajno dalji, vendar se lahko zgodi, da je petitorni spor reen pred posesornim. V tem primeru je dopusten ugovor, da je bil v petitorni pravdi e reen zahtevek v skladu s posestnim stanjem. e ta ugovor preiroko priznavamo, spodbujamo samovoljo, zato pri nas skorajda ne pride v potev. 4) Uinki sodnega varstva so zgolj provizorini. Gre samo za vzpostavitev posestnega poloaja. Toenec se mora tudi za naprej vzdrati motilnih ravnanj. Sodie odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti / vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred nadaljnim motenjem. V posestnih tobah ne velja pravilo ne bis in idem. Posestni spor ne pomeni litispendence o isti stvari se lahko hkrati zane lastninski spor. Posestni spor ne pomeni pravnomono razsojene zadeve e pride do ponovne motnje, se lahko znova sproi posestni spor. Povsem neodvisno od konanega posestnega spora se lahko sproi lastninski spor. Zelo pogosto posestno varstvo v asu, ko e poteka spor na temelju pravice, zagotavlja instrument zaasne odredbe. Sodie v asu trajanja spora provizorino uredi pravno razmerje s tem, da zaasno odredi doloeno ravnanje. O tem se odloi s sklepom o zaasni odredbi. 5) Posebne oblike posestnega varstva v posebnih razmerjih 1. razmerje med posrednim in neposrednim posestnikom oba sta aktivno legitimirana za vloitev motenjske tobe proti 3. osebi kot motilcu. Posestno varstvo obstaja tudi med njima: neposredni posestnik je varovan pred motilnimi ravnanji posrednega posestnika. V tem primeru se posredni posestnik obravnava enako kot 3. oseba. glede pravnega varstva posrednega posestnika pred motilnimi ravnanji neposrednega posestnika obstajata v teoriji 2 stalii posredni posestnik lahko uveljavlja pravno varstvo proti neposrednemu posestniku, e ta: kri vsebino posestno posredovalnega razmerja. V tem primeru posredni posestnik lahko zahteva, da se izvrevanje posesti prilagodi posestno posredovalnemu razmerju. spreminja obstojee posestno stanje. 12
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
razmerje med delnimi posestniki deljena posest je posebna oblika soposesti, pri kateri vsak izmed soposestnikov izkljuno poseduje del stvari. Delni posestnik lahko moti drugega delnega posestnika s spreminjanjem dosedanjega naina izvrevanja posesti. Prizadetemu delnemu posestniku gre zoper takno motenje pravno varstvo. Enako varstvo velja za deljeno in skupno posest. 1.4. IMETNITVO (DETENCIJA) Imetnitvo je izvrevanje dejanske oblasti za drugega, po igar navodilih se je imetnik dolan ravnati. Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo. Pomen imetnitva je zanemarljiv v sistemu objektivne posesti.
2.
2. LASTNINSKA PRAVICA
2.1. POJEM LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica (v nadaljevanju) lastnina je osrednja pravica civilnega prava, temeljna lovekova pravica in ustavna kategorija. V stvarnem pravu se lastnina opredeljuje kot temeljna oblast na stvari. Lastnina je pravica: (1) imeti stvar v posesti; (2) uporabljati in uivati stvar na najobseneji nain; (3) razpolagati s stvarjo. Omejitve uporabe, uivanja in razpolaganja lahko doloi samo zakon. V ustavnopravnem smislu se lastnina razume kot splona pravica posameznika do pridobivanja premoenja. Opredelitev lastnine v SPZ poudarja posamezna lastninska upravienja. Lastnina je pravni temelj za posedovanje stvari in lastnika upraviuje, da stvar uporablja in uiva. Pravica uivanja je pridobivanje plodov in koristi, ki jih daje stvar. Pri pravici razpolaganja se pojavlja vpraanje, ali gre za razpolaganje s stvarjo ali pravico. Tu sta mona 2 teoretina pristopa: stareja teorija govori o razpolaganju s stvarjo; sodobna teorija pravi, da je razpolaganje atribut same pravice = razpolaganje je lastnost, vezana na samo pravico in ne na stvar. Lastnost vsake premoenjske pravice je razpolaganje s pravico. Glede razpolaganja s pravico je nemka stvarnopravna teorija izoblikovala poseben institut = razpolagalna sposobnost kot lastnost imetnika prenosljive premoenjske pravice, da svojo pravico prenese na drugega imetnika oz. z njo drugae razpolaga (omeji s pravico dru-gega). Razpolaganje ni vezano na stvar in ni pravo lastninsko upravienje, ampak je razpolaga vezana na lastnino kot pravico. SPZ nima opredelitve razpolagalne sposobnosti. Razpolaganje se kae kot: prenos pravice; in omejitev pravice. Pogojna lastnina ne obstaja. Lastnina ne more biti vezana niti na pogoj niti na rok, razen e tako doloa zakon. Gre za trajno razmerje, pri katerem asovna omejenost ni mona. 2.2. OMEJEVANJE LASTNINSKE PRAVICE 2.2.1. ZAKONSKO OMEJEVANJE Lastnikova upravienja in predmet razpolaganja so lahko predmet omejevanja z zakonom. Zakonsko omejevanje mora biti v skladu z ustavo doloeno s ciljem zagotavljanja ekonomske, ekoloke in socialne funkcije lastnine. 2.2.2. VOLJNO OMEJEVANJE Lastnik lahko sam po svoji volji omeji lastnino za vsak namen, ki ni prepovedan. Prosto-voljno omejevanje lastnine ima pravne posledice le, e temelji na pravnem poslu obligacijskega prava, katerega vsebina je zaveza lastnika v dobro druge pogodbene stranke, da
13
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
bo opustil doloeno ravnanje, ki bi ga kot lastnik lahko storil. Glede voljnega omejevanja, ki uinkuje erga omnes, poznamo: (1) voljno omejevanje lastnine, ki se vpisuje v zemljiko knjigo: 1) prepoved razpolaganja = prepoved odtujitve in obremenitve. Taken dogovor uinkuje le med strankama in se ne prenaa na pravne naslednike lastnika, ki je prevzel takno obveznost. e lastnik kri prepoved in z lastnino razpolaga, to ne uinkuje na veljavnost pravnega posla, vendar posledice krilca zadanejo na odkodninskem podroju zaradi kritve obveznosti odgovarja za kodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. Vknjiba prepovedi razpolaganja v zemljiko knjigo uinke razirja erga omnes pravni posel, ki prepovedi nasprotuje, je neveljaven. Prepoved se lahko vknjii le, e je doloena med: 1. zakoncema; 2. zunajzakonskima partnerjema; 3. stari in otroki; 4. posvojitelji in posvojenci. 2) odkupna pravica = lastnik se s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar. Je osebna pravica, ki se ne more prenesti in ugasne s smrtjo njenega imetnika. Odkupna pravica ima uinke proti 3. osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo. V praksi je odkupna pravica pomembna kot samostojen opcijski posel ali kot del komp-leksnih pogodb o leasingu. (2) voljno omejevanje, ki se ne vpisuje v zemljiko knjigo: 1) najemna pogodba = pravica obligacijskega prava, ki po Obligacijskem zakoniku predstavlja omejitev erga omnes. e je bila stvar e izroena najemniku, dobi najem erga omnes uinek. Sprememba lastnine pomeni le, da novi lastnik stopi v poloaj najemodajalca. 2) etana pogodba = obvezna pogodba med etanimi lastniki o upravljanju etane lastnine in ureditvi medsebojnih pravnih razmerij. Uinkuje zoper vse pravne naslednike lastnika, ki jo je sklenil. 2.3. NAINI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE 2.3.0. SPLONO Pridobitev lastnine je lahko: izvirna ali originalna = ne glede na voljo prejnjega upravienca. Do tega pride na podlagi 3 pravnih temeljev: neoporono (zakonito) dedovanje dedii pridobijo lastnino v trenutku zapustnikove smrti; zakon doloa pogoje, pod katerimi pravica prejnjega lastnika ugasne in pridobi pravico novi lastnik; odloba dravnega organa (= sodia ali upravnega organa). Lastnina se izvirno pridobi tudi na novih stvareh. izvedena ali derivativna = po volji prejnjega upravienca. Do tega pride na podlagi 2 pravnih temeljev: pravni posel; oporono dedovanje zapustnik z oporoko doloi nain pridobitve lastnine. Pravni naslov (temelj) za pridobitev lastnine je lahko: (1) pravni posel; (2) dedovanje; (3) zakon; (4) odloba dravnega organa. Lastnina preneha na 3 naine: I. pridobitev lastnine s strani druge osebe; 14
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
II. opustitev (derelikcija, zavrenje) dovoljena samo pri premininah, opuena stvar postane nikogarnja stvar (res nulius), na kateri je mono pridobiti lastnino z okupacijo; III. fizino unienje stvari. 2.3.0.1. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM Za prenos se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja: obveznost prenesti lastnino; in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon. Prenos lastnine sestavljata 2 pravna posla: (1) zavezovalni posel = posel obligacijskega prava, iz katerega izhaja zaveza prenesti lastnino. Sledi mu: (2) razpolagalni posel = posel stvarnega prava. ki ima 2 sestavini (komponenti): 1) voljna sestavina = soglasje volj starega lastnika, da eli prenesti lastnino, in novega lastnika, da eli pridobiti lastnino; 2) realna sestavina: 1. izroitev (tradicija) pri premininah; 2. vpis v zemljiko knjigo pri nepremininah. Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v asovni toki, ko je konan razpolagalni posel v vseh sestavinah = pri nepremininah z izdajo zemljikoknjinega dovolila (intabulacije). Kaken je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom? Moni sta 2 reitvi: kavzalen odnos = neveljavnost zavezovalnega posla ima za posledico neveljavnost razpolagalnega posla, kar pomeni, da prenos lastnine ni uspel. Stvarnopravni posel predstavlja izpolnitev obligacije. abstrakten odnos = oba posla sta med seboj loena. Stvarnopravni posel ni odvisen od obligacijskega. e je zavezovalni posel neveljaven, kupec ostane lastnik, prodajalec pa mora zahtevati izroitev nazaj. SPZ uveljavlja kavzalen odnos z doloenimi izjemami, ki jih predstavljajo: naelo zaupanja v zemljiko knjigo; monost pridobitve lastnine s pravnim poslom, sklenjenim z nelastnikom. 2.3.0.2. PRIDOBITEV Z DEDOVANJEM Z dedovanjem se pridobi lastnina v trenutku zapustnikove smrti. 2.3.0.3. PRIDOBITEV NA PODLAGI ZAKONA (PRIPOSESTVOVANJE) Priposestvovanje je zakonski pridobitni nain, skupen premininam in nepremininam. Glede na posest je enotno urejeno izhaja iz dobroverne lastnike posesti. Lastnino lahko priposestvuje le, kdor poseduje kot lastnik in misle, da je lastnik. Preprianje priposestvovalca, da je lastnik, mora temeljiti na pravnem naslovu. Priposestvovalna roka sta: 3 leta pri premininah; 10 let pri nepremininah. Priposestvovalna doba zane tei na dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest. Posestnik mora biti v dobri veri ves as priposestvovalne dobe. V dobo se vteva as, ko so posestnikovi pravni predniki imeli stvar v dobroverni lastniki posesti. e je bil pravni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnika presoja samostojno. V dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrevati posesti. Presoja dobre vere v posebnih poloajih: dobra vera solastnikov se presoja glede vsakega solastnika samostojno; dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, ki zanjo izvrujejo dejansko oblast. Omejitev priposestvovanja ni mono pridobiti lastnine s priposestvovanjem: (1) na javnem dobru; (2) na stvari izven pravnega prometa (extra commercio); (3) v kodo osebi, ki je pridobila pravico v dobri veri in zaupanju v zemljiko knjigo pred vknjienjem priposestvovane pravice. 15
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Priposestvovanje nepreminin je redko uspeno v sistemu urejenih nepremininskih evidenc. Pogosteje se zgodi, da nekdo dobroverno poseduje le del tuje nepreminine. Pod splonimi pogoji se lahko samostojno priposestvuje del nepreminine. V tem primeru se lastnina zaradi priposestvovanja ne spremeni, temve se spremeni le obseg dveh stvari, ker se med njima doloi nova posestna meja. Takna reitev odstopa od naela specialnosti lastnine, vendar je praktina in omogoa reevanje ivljenjskih poloajev. 2.2.0.4. PRIDOBITEV Z ODLOBO DRAVNEGA ORGANA e zakon ne doloa drugae, se lastnina pridobi: (1) s pravnomono sodno odlobo; ali (2) dokonno odlobo upravnega organa.
2.3.1. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMININAH Do pridobitve lastnine na nepreminini lahko pride na 6 nainov: (1) s pravnim poslom; (2) z gradnjo ez mejo nepreminine; (3) s poveanjem vrednosti nepreminine; (4) s priposestvovanjem (v praksi le na delih nepreminine); (5) z dedovanjem; (6) z odlobo dravnega organa. 2.3.1.1. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM Lastnina na nepreminini se pridobi s pravnim poslom z vpisom v zemljiko knjigo. V skladu z zemljikoknjinimi predpisi se lastnina pridobiva z vknjibo. Listina mora vsebovati izrecno izjavo tistega, igar lastnina preneha, da se strinja z zemljikoknjino posledico = zemljikoknjino dovolilo. Slednje je lahko sestavni del enotne listine, ki zajema zavezovalni in razpolagalni pravni posel, lahko pa se izjavi kot posebna izjava volje na posebni listini. 2.3.1.2. PRIDOBITEV Z GRADNJO EZ MEJO NEPREMININE Graditelj pri gradnji prekorai mejno rto parcelne meje zgradi zgradbo, katere del sega nad ali pod tujo nepreminino. Lastnik nepreminine ali graditelj lahko predlagata, da neprav-dno sodie odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. V nepravdnem postopku je mona analogija z mejnim sporom, ker gre po vsebini le za posebno obliko mejnega spora. Primarna reitev od graditelja zahteva vzpostavitev prejnjega stanja sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. Tako je uveljavljeno pravilo, da ima lastnina na zemljiu po naelu superficies solo cedit prednost. Sodie ima pooblastilo, da lahko odloi drugae, e bi bile posledice vzpostavitve prejnjega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine. Za taken poloaj gre, e temelji gradnje segajo malenkost ez parcelno mejo, za vzpostavitev prejnjega stanja pa bi bilo potrebno poruiti cel objekt. V taknem primeru sodie odloi, da vzpostavitev prejnjega stanja ni upraviena ter: s sklepom doloi novo mejo med parcelama; odmeri lastniku nepreminine primerno odkodnino. Pri tem sodie upoteva: o vse okoliine; o upraviene interese udeleencev; o dobro vero graditelja; o obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je izvedel za gradnjo. SPZ ve ne ureja gradnje na tujem svetu = poloaj, v katerem graditelj dobroverno na tujem zemljiu postavi celotno zgradbo. V sodobnem nainu evidentiranja nepreminin in pogojeno-sti gradnje s pridobitvijo upravnih dovoljenj, ki temeljijo na izvedbenih prostorskih
16
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
aktih, namre praktino ne more priti do gradnje na tujem svetu. Zato v teh primerih prevlada naelo superficies solo cedit vse, kar je zgrajeno, postane sestavni del zemljia. Gre za prirast, ki ni pravi pridobitni nain, temve je le prenehanje pravne samostojnosti preminine, ki nastopi, e preminina postane sestavina nepreminine. e v taknem razmerju pride do neupraviene obogatitve, se reuje po splonih pravilih obligacijskega prava. 2.3.1.3. PRIDOBITEV S POVEANJEM VREDNOSTI NEPREMININE Graditelj s soglasjem lastnika vlaga v nepreminino tako, da objekt popravi, prizida, izbolja ali raziri. Do taknih vlaganj prihaja predvsem v zakonskih in sorodstvenih ivljenjskih skupnostih. Ponavadi temeljijo na nepopolnih ustnih dogovorih in postanejo problematina, ko ivljenjska skupnost preneha. SPZ doloa primarnost naela superficies solo cedit. Graditelj, ki s svojim vlaganjem izbolja nepreminino lastnika, ne pridobi nobenega stvarnopravnega naslova, ampak izboljava priraste k nepreminini. e bi graditelju priznali stvarnopravni zahtevek na podlagi njegovega vlaganja v nepreminino, bi s tem nujno nastalo solastninsko razmerje med njim in lastnikom zemljia. Takno razmerje je v odnosih poruene ivljenjske skupnosti krhko in lahko razpade tako, da eden izmed solastnikov zahteva delitev stvari to pomeni prodajo zemljia z objektom ali izplailo enega od solastnikov. Graditelj ima zahtevek na vrailo tistega, za kar je bil lastnik nepreminine obogaten. Taken zahtevek mu gre tudi po splonih pravilih obligacijskega prava, vendar je praviloma brez uinka zaradi kratkih zastaralnih rokov. Zastaralni roki za zahtevke teejo ele od dneva, ko graditelj izgubi posest nepreminine. Graditelj pridobi lastnino na izboljani nepreminini, e je med njim in lastnikom doseen dogovor o solastnini. 2.3.1.4. DRUGI PRIDOBITNI NAINI Za priposestvovanje glej toko 2.2.0.3. Glede dedovanja in pridobitve z odlobo dravnega organa nima SPZ nobenih posebnih dolob. Odloba upravnega organa mora biti dokonna. 2.3.2. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMININAH 2.3.2.1. OKUPACIJA Z okupacijo pridobi lastnino na preminini brez lastnika (nikogarnja stvar res nulius) tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen e zakon doloa drugae. 2.3.2.2. NAJDBA Najditelj je, kdor najde in vzame premino stvar v posest. Dolnosti najditelja so: (1) obvestitev lastnika najdene preminine oz. osebe, upraviene do prevzema najditelj je o najdbi takoj dolan obvestiti lastnika preminine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema preminine; (2) prijava najdbe na policiji, e najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova; (3) hramba najdene stvari, e policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja. Policija lahko sama prevzame preminino v hrambo. Proda jo na javni drabi ali po dnevni ceni, e: se najdena preminina lahko pokvari; ali so z vzdrevanjem najdene preminine povezani nesorazmerni stroki. Izkupiek od prodaje na javni drabi stopi na mesto najdene preminine. Najdbe ni treba prijavljati, e je vrednost najdene preminine neznatna. Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolnosti, pridobi lastnino na najdeni preminini v 1 letu od: obvestila lastnika oz. upravienca do prevzema stvari, e upravienec ni zahteval izroitve najdene stvari; prijave na policiji, e se najdena preminina e vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi. Najditelj preminine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, e ne pozna lastnika ali njegovega naslova. 17
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
2.3.2.3. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni ve mono najti njenega lastnika. Zaklad je mono najti tako v nepreminini (bolj pogosto) kot v preminini. Najditelj zaklada je dolan najdbo prijaviti na policiji. Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepreminine ali preminine, v kateri je bil najden, razen e zakon doloa drugae. 2.3.2.4. PRIRAST Prirast je poloaj, v katerem preminina postane del (sestavina) nepreminine. Lastnina na nepreminini se raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine. 2.3.2.5. SPOJITEV Spojitev pomeni, da preminine razlinih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina enotne preminine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Ena od preminin se lahko teje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene preminine. Prejnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premininah pred spojitvijo. e pridobijo prejnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastnikih deleih oivijo pravice, ki so bremenile njihove preminine pred spojitvijo. 2.3.2.6. POMEANJE Pomeanje pomeni, da se preminine razlinih lastnikov se tako pomeajo ali zlijejo, da: jih ni ve mono loiti; ali so z loitvijo povezani nesorazmerni stroki. Na zmeani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. e prejnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmeani ali zliti stvari, na njihovih solastnikih deleih oivijo vse pravice, ki so bremenile njihove preminine pred pome-anjem. 2.3.2.7. IZDELAVA NOVE PREMININE Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino. Izdelava nove preminine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben nain. Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino, razen e je vrednost dela bistveno nija od vrednosti materiala. 2.3.2.8. LOITEV (SEPARACIJA) PLODOV Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen e SPZ doloa drugae: (1) dobroverni lastniki posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku loitve plodov od glavne stvari; (2) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku loitve plodov od glavne stvari v praksi so to zakupniki kmetijskih zemlji. Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto rastoih rastlinah. 2.3.2.9. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM (1) Dejanska izroitev (tradicija) = lastnina na preminini se pridobi z izroitvijo v neposredno posest pridobitelju. Namesto pridobitelju lahko prenosnik preminino izroi tudi zastopniku pridobitelja s tem se teje izroitev za opravljeno. (2) Simbolna izroitev: 1) izroitev listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino; 2) izroitev dela preminine; 3) izloitev preminine, ki pomeni tudi izroitev; 4) oznaitev preminine, ki pomeni tudi izroitev. (3) Sklenitev pravnega posla o prenosu lastnine v teh primerih pride do prenosa lastnine brez dejanske ali simbolne izroitve: 18
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
1) posestni konstitut (constitutum possessorium) preminina kljub prenosu lastnine e naprej ostane v (neposredni) posesti prenosnika. Npr. prodaja stanovanja, v katerem lastnik ostane kot najemnik. 2) izroitev na kratko roko (brevi manu traditio) preminina je e pred sklenitvijo pravnega posla v neposredni posesti pridobitelja. Npr. prodaja stanovanja njegovemu najemniku. 3) izroitev na dolgo roko = prenos posredne posesti na pridobitelja preminina je v posesti 3. osebe, izroitev je opravljena v trenutku, ko se 3. osebo obvesti o prenosu lastnine. Npr. lastnik proda stanovanje, v katerem prebiva najemnik. Tabela za laje razumevanje: INSTITUT: posestni konstitut izroitev na kratko roko izroitev na dolgo roko PRI KOM JE PREMININA V POSESTI? prenosnik pridobitelj 3. oseba X X X
(4) Naknadna pridobitev lastnine = preminina je izroena, pri emer prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati. V tem primeru pridobi tisti, ki mu je bila stvar izroena, lastnino v trenutku, ko prenosnik naknadno pridobi pravico razpolaganja. (5) Pogojni prenos lastnine prenos lastnine na preminini se lahko vee na razvezni in odloni pogoj. V premininskem pravu je dopusten odmik od naela, da lastnina ne sme biti vezana na pogoj. Pogojenost prenosa je mona v 2 primerih: 1) pridrek lastnine (retencijska pravica) v obligacijskem pravu; 2) prenos lastnine v zavarovanje v stvarnem pravu. (6) Posebni primeri pridobitve so primeri, v kateri pridobi pridobitelj lastnino, eprav je sklenil posel z nelastnikom ali razpolagalno nesposobno osebo. Pogoji za takno pridobitev so izjemno strogi: 1) pogoji glede prenosnika: 1. preminina je prodana na javni drabi; ALI 2. prenosnik daje preminine v promet v okviru svoje dejavnosti (npr. prodajalec rabljenih avtomobilov); ALI 3. prenosnik je dobil preminino v posest po volji lastnika (npr. stvar je zastavljena, zastavni upnik pa jo proda brez soglasja lastnika). 2) pogoji glede pridobitelja: 1. v trenutku izroitve je v dobri veri; 2. stvar je pridobil na podlagi odplanega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino. Izroitev s strani nelastnika je lahko opravljena s posestnim konstitutom, pri emer pridobitelj ne pridobi neposredne posesti in tudi ne lastnine. Lastnino pridobi, ko mu prenosnik izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve dobroveren. S pridobitvijo lastnine od nelastnika ugasnejo vse druge pravice na stvari, e pridobitelj dobroverno misli, da ne obstajajo. Prejnji lastnik lahko v 1 letu od prenehanja lastnine zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni ceni, e ima preminina zanj poseben pomen. 2.4. LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB (NA ISTI STVARI) Na stvari lahko v doloeni asovni toki obstaja samo ena lastninska pravica. Mono pa je, da lastnino skupaj izvruje ve oseb. V tem primeru govorimo o eni lastninski pravici, ki jo izvruje ve upraviencev. Vsota njihovih lastninskih upravienj je enaka lastninskim upravienjem individualnega lastnika. Poznamo 2 obliki lastninskega odnosa ve oseb: 19
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
solastnina; skupna lastnina.
2.4.1. SOLASTNINA 2.4.1.1. POJEM SOLASTNINE Solastnina je primarni lastninski odnos ve oseb na isti stvari. Skupna lastnina je zgolj izjema. Solastnina pomeni, da ima ve oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, pri emer ima vsak izmed solastnikov ima na nerazdeljeni stvari idealni dele (pars pro indiviso). Idealni dele NI zunanje doloen dele na stvari (ne moremo rei, da ima v trisobnem stanova-nju, ki ima 3 solastnike, vsak solastnik eno sobo, etudi so sobe identino velike). Idealni dele se tradicionalno izraa z ulomkom (vasih se uporablja tudi odstotkovni nain). e posamezni delei niso doloeni, kar ponavadi so, velja, da so delei enaki = enako veliki za vse solastnike. 2.4.1.2. NASTANEK SOLASTNINE Pravni temelj za nastanek solastnine je lahko: (1) pravni posel; (2) dedovanje; (3) sodna odloba. 2.4.1.3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI SOLASTNIKOV Velikost solastninskega delea je odloilna za doloanje notranjega razmerja med lastniki glede koristi in bremen stvari v solastnini. Pravice solastnikov solastniki so upravieni, da v skladu s svojim deleem: (1) izvrujejo posest stvari in stvar uporabljajo treba je paziti, da se pri uporabi ne moti ostalih solastnikov (ne sme priti do motenja posesti): (2) uivajo plodove stvari; (3) skupaj sprejemajo odloitve glede stvari = upravljanje stvari: 1) posli rednega upravljanja = posli, potrebni za obratovanje in vzdrevanje stvari zaradi doseganja njenega namena. O poslih rednega upravljanja odloajo solastniki z navadno veino po idealnih deleih. Veljavno sprejeta odloitev bremeni vse solastnike in njihove pravne naslednike (= tisti, ki dele podedujejo, kupijo ali sprejmejo kot darilo). Posebnost med posli rednega upravljanja so nujni posli, v katerih lahko solastnik, ki ne uspe s svojim predlogom, zahteva odloitev sodia v nepravdnem postopku, ki naj odloi glede obveznosti izvedbe nujnega vzdrevalnega dela kljub nasprotova-nju veine po idealnih deleih. To imenujemo nadomestno odloanje sodia. 2) posli, ki presegajo redno upravljanje so primeroma nateti v zakonu: 1. doloitev naina rabe stvari; 2. razpolaganje s celotno stvarjo; 3. doloitev upravitelja stvari. SPZ kot kriterij, ali gre za posle rednega upravljanja ali ne, opua vrednost investicije. Presoja, ali gre pri investiciji za redno vzdrevanje ali ne, mora temeljiti na vsebini in namenu investicije. ZTLR je pod posle preko rednega upravljanja tel veja investicijska dela, zaradi nejasnosti katerih je prihajalo do velikih teav v sodni praksi. Pri poslih, ki presegajo redno upravljanje, ni nadomestnega odloanja sodia. Vendar ima vsak solastnik pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje solastninskega razmerja. Solastniki lahko predlagajo, da se nedosegljivemu lastniku postavi skrbnik za posebni primer, kar naj omogoi odloanje v zadevah upravljanja. 20
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Obveznost solastnikov je kritje bremen v sorazmerju z idealnimi delei.
2.4.1.4. RAZPOLAGANJE S SOLASTNINO (1) Razpolaganje s celotno stvarjo = posel, ki presega okvire rednega upravljanja, zato se zanj zahteva soglasje vseh solastnikov. Z razpolaganjem lahko obstojeo solastnino nadomesti drugaen solastninski odnos ali pa stvar preide v last enega lastnika. (2) Razpolaganje z idealnim deleem posameznega lastnika je prosto. Dogovorne omejitve imajo le obligacijskopravne uinke. e se prodaja solastniki dele na nepreminini, imajo drugi solastniki zakonito predkupno pravico. e predkupni zavezanec kri predkupno pravico, lahko predkupni upravienec dosee razveljavitev pogodbe na podlagi lastne predkupne pravice. Predkupna pravica je pomembna predvsem pri bivalnih nepremininah preostalim solast-nikom omogoa prepreiti vstop novih oseb v bivalno okolje. e predkupno pravico uveljavlja ve solastnikov, jo lahko vsakdo izmed njih uveljavlja le v sorazmerju z viino njegovega idealnega delea. 2.4.1.5. DELITEV SOLASTNINE Pomembna pravica solastnikov je monost, da lahko solastnik ob vsakem asu zahteva delitev stvari. Tega ne more storiti le ob neprimernem asu, ko bi se delitev izvrila na kodo drugih solastnikov. Pravica zahtevati delitev ne zastara in se ji ni mono odpovedati za dalj asa. e se solastnik za dalj asa odpove pravici zahtevati delitev, je takna odpoved nina. Mona je odpoved za kraji as, ki velja tudi za pravne naslednike solastnika. Postopek delitve: (1) primarno se deli solastnina sporazumno; (2) e sporazum ne pride v potev, odloi sodie v nepravdnem postopku: 1) primarno se opravi naravna (fizina) delitev stvari = vsak izmed solastnikov pridobi v naravi tisti del stvari, za katerega izkae upravien interes. 2) civilna delitev stvari se opravi, e fizina delitev ni mona ali bi pomenila preveliko kodo stvar se proda in izkupiek razdeli v skladu z idealnimi delei. (3) odloitev delitve za doloen as (najve za dobo 3 let) lahko predlaga oseba, ki nasproti predlagatelju takojnje delitve izkae moneji interes, da se stvar ne deli sodie mora pretehtati, kateri interes je moneji. (4) lahko tudi stvar pripade enemu solastniku, ki mora druge izplaati za njihov idealni dele. Do tega pride le na predlog osebe, ki eli postati lastnik v celoti. Bodoi edini lastnik mora plaati sorazmerno vrednost kupnine, ki jo doloi sodie v nepravdnem postopku. e ve solastnikov eli postati edini lastnik stvari, sodie odloi, kateri lastnik ima prednost, pri emer upoteva 3 vrste kriterijev: velikosti idealnih deleev; dosedanji nain rabe; dejanske potrebe solastnikov. Ko so solastniki izplaani, postane novi edini lastnik izkljuni lastnik stvari, ko sodie izda sodno odlobo, ki postane pravnomona. Zakonski rok, v katerem se morajo solastniki izplaati, je 3 mesece od pravnomonosti odlobe. Izplailu je potrebno dodati obresti, s katerimi se obrestujejo konni depoziti za dobo 3 mesecev v kraju, kjer nepreminina lei. Solastniki, ki priakujejo izplailo, imajo na stvari zakonito zastavno pravico. Jamevanje za napake v primeru razdelitve solastnine jamijo bivi solastniki za napake stvari tistemu, ki dobi stvar. Jami se v mejah idealnih deleev. Loimo: stvarne napake; in 21
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
pravne napake stvari. Glede obeh se uporabljajo dolobe Obligacijskega zakonika o jamevanju za napake pri prodajni pogodbi ( 458 in naslednji). Za stvarne napake gre, kadar stvar nima priakovane lastnosti v smislu redne rabe oz. nima odlik, ki so bile posebej dogovorjene. Za pravne napake gre, ko ima 3. oseba na stvari stvarno pravico, ki lastnika omejuje. Druga jamstva ob delitvi so: zakonita zastavna pravica na nepremininah v viini idealnih deleev jo imajo bivi solastniki, dokler niso njihovi delei izplaani; pridrek lastnine na premininah v viini idealnih jo imajo bivi solastniki, dokler niso njihovi delei izplaani. 2.4.2. SKUPNA LASTNINA Skupna lastnina je oblika lastnine ve oseb na isti stvari, pri kateri delei posameznih skupnih lastnikov niso vnaprej doloeni, so pa dololjivi. Znailnosti skupne lastnine so: (1) skupno (soglasno) odloanje vseh skupnih lastnikov; (2) solidarna odgovornost skupnih lastnikov za vse obveznosti iz skupne stvari; (3) nastane le v primerih, ki jih doloa zakon to so: 1) po Zakonu o dedovanju so sodedii do delitve zapuine njeni skupni lastniki; 2) po ZZDR sta zakonca na premoenju, pridobljenem z delom v asu zakonske zveze, skupna lastnika; 3) po OZ so drubeniki, e se za tak odnos dogovorijo z drubeno pogodbo, skupni lastniki; 4) po SPZ so lastniki sosednjih nepreminin skupni lastniki mejnih znamenj (mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki, itd.). V poloaju, ko eden izmed skupnih samostojno razpolaga s skupno stvarjo, je 3. oseba v slabi veri le, e je vedela, da: I. je stvar v skupni lastnini; IN II. se razpolaga brez soglasja ostalih skupnih lastnikov. Upnik in skupni lastnik lahko vedno zahtevata delitev skupne lastnine. Upnik le enega izmed skupnih lastnikov lahko posee le na njegov dele. Smiselno se uporabljajo dolobe o delitvi solastnine. 2.5. SOSEDSKO PRAVO SPZ sosedsko pravo celovito ureja in pri tem izhaja iz pravil ODZ, prilagojenih ekonomskemu in drubenemu razvoju. Sosedsko pravo zajema: nepreminine, ki neposredno mejijo druga na drugo; kot tudi nepreminine, ki so prostorsko povezane. Pravila sosedskega prava morata spotovati: o lastnik; o neposredni posestnik, e ni lastnik. Temeljno naelo sosedskega prava je prepoved medsebojnega vznemirjanja zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti lastniki nepreminin morajo lastnino izvrevati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzroajo kode. Stvarne pravice na sosedovi nepreminini (v praksi so to slunosti) je treba izvrevati poteno v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki lastnika najmanj obremenjuje. Osnovno pravilo sosedskega prava je prepoved imisij. Imisija je dejanje ali vzrok, ki izvira iz lastnikove nepreminine in: ez obiajno mero oteuje uporabo drugih nepreminin; ALI povzroa znatnejo kodo. Kot imisijo tejemo tudi kakrnokoli motenje s posebnimi napravami brez pravnega naslova.
22
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Pod obiajno mero razumemo mero, ki je obiajna glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne obiaje. V praksi so imisije: hrup, smrad, dim, letenje kamenja, itd. Novost SPZ je ureditev, ki se nanaa na vzdrevalna dela, pri katerih je doloena pravica lastnika nepreminine, da lahko za izvedbo vzdrevalnih del na svoji nepreminini uporabi sosednjo nepreminino, e del ni mono opraviti drugae ali je to povezano z nesorazmernimi stroki. Pogoji so: (1) obvestitev lastnika ali posestnika tuje nepreminine pred zaetkom del ob primernem asu in na primeren nain; (2) plailo primernega nadomestila na zahtevo lastnika uporabljene sosednje nepreminine; (3) vzpostavitev prejnjega stanja na sosednji nepreminini po koncu del. V sklop sosedskega prava sodijo tudi materialnopravna pravila o ureditvi meje. Mejo uredi sodie, pri emer so doloene naslednje reitve: (1) ureditev v nepravdnem postopku: 1) primarna reitev je ureditev na podlagi moneje pravice domneva se, da moneja pravica temelji na meji, dokonno urejeni v katastrskem postopku. e vrednost mejnega prostora 2x presega vrednost za doloitev spora majhne vrednosti (> 400'000 SIT), predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, morata soglaati, da se meja uredi na podlagi moneje pravice. 2) e moneja pravica ni dokazana, je sekundarna reitev ureditev na podlagi zadnje mirne posesti: 3) e ni mono ugotoviti niti zadnje mirne posesti, je terciarna reitev ureditev spornega prostora po pravini oceni. (2) ureditev v pravdnem postopku do nje pride, e predlagatelj ureditve meje in oseba, proti kateri je vloen predlog, NE soglaata, da se meja uredi na podlagi moneje pravice. Vsak izmed njiju lahko uveljavlja monejo pravico v 3 mesecih po pravnomonosti sklepa o ureditvi meje. Vasih je bila ureditev meje v katastrskem postopku neizpodbitna domneva. Zdaj je izpod-bitna v pravdnem postopku. Manj pomembni instituti sosedskega prava so e: uporaba meje lastnik nepreminine sme do polovice irine s svoje strani uporabljati mejno ogrado, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje. mejna znamenja domneva se, da so stvari, namenjene oznaitvi meje (mejne ograde, pre-grade, drevesa, jarki, itd.) skupna lastnina lastnikov sosednjih nepreminin: vzdrevanje mejnih znamenj vzdrevati jih je treba na krajevno obiajen nain, pri emer stroke vzdrevanja krijeta lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih; odgovornost za kodo, ki jo povzroijo mejna znamenja 3. osebam (npr. trhla veja mejnega drevesa pade mimoidoemu na glavo) za kodo, ki nastane zaradi nevzdrevanja, odgovarjata lastnika sosednjih nepreminin solidarno. drevo na meji: delitev plodov plodovi drevesa na meji se delijo med lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih; odstranitev drevesa e drevo na meji ovira rabo nepreminine, lahko njen lastnik zahteva, da se odstrani na skupne stroke njega in soseda. plodovi, ki padejo na sosednjo nepreminino (orehi, jabolka, hruke, slive, enje, itd.) lastnik nepreminine pridobi na njih lastnino v trenutku loitve od glavne stvari. pravica odstraniti veje in korenine lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v njegov zrani prostor, in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga veje in korenine motijo ter jih sosed ne odstrani na njegov poziv. e sosed zaradi posebnega okoljevarstvenega predpisa ne sme odstranjevati vej in korenin, ima pravico do odkodnine. Ni mono odstranjevati vej in korenin, e se meja med nepremininama nahaja v gozdu. 23
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
zasledovanje ivali lastnik lahko na tuji nepreminine zasleduje domae in udomaene ivali. Lastnik ali posestnik tuje nepreminine lahko lastniku ivali prepove dostop na nepreminino le, e mu ival brez odlaanja izroi sam. prepoved poglabljanja lastnik ne sme poglabljati svoje nepreminine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepreminina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo: prepoved poglobitvenih posegov e je trdnost, stabilnost ali opora sosednje nepreminine zaradi posegov v nevarnosti, lahko njen lastnik zahteva: prepoved nadaljevanja del za as, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi; prepoved posegov, e primerni ukrepi niso moni. objektivna odgovornost za kodo iz posebnih opor in konstrukcij lastnik je dolan redno vzdrevati posebne opore in konstrukcije, ki jih je pri poglabljanju lastne nepreminine postavil za zagotavljanje stabilnosti sosednje nepreminine, ker ne glede na krivdo odgovarja za vsako kodo, ki nastane zaradi teh posebnih opor in konstrukcij. prepoved spreminjanja vodotoka lastnik ne sme na kodo soseda spremeniti toka, njegove moi, koliine in kakovosti vode, ki tee ez njegovo nepreminine. odtekanje meteornih padavin lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo / padajo na sosednjo nepreminino. Tradicionalen institut sosedskega prava je nujna pot sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki za redno rabo nima potrebne zveze z javno cesto oz. bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroki. Pogoji za doloitev nujne poti: (1) ne sme se onemogoati ali znatno ovirati uporaba tuje nepreminine; (2) im manja obremenitev tuje nepreminine; (3) plailo primernega nadomestila za dovoljeno nujno pot je upravienec dolan plaati zavezancu primerno nadomestilo. Prenehanje nujne poti: nujno pot je mono spremeniti ali odpraviti, e zaradi spremenjenih okoliin ni ve potrebna. Doloila o nujni poti se smiselno uporabljajo za prikljuitev na komunalno omreje, e lastnik izpolnjuje pogoje za priklop. Teh pravil ni mono uporabiti za izgradnjo komunalnih omreij. Za slednje se predvideva posebna oblika javne slunosti, ki e ni zakonsko urejena. Predvideno je, da bo omogoala pridobitev pravice obratovalca komunalnega omreja, da proti nadomestilu postavi del omreja na tuji nepreminini. 2.6. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE Varstvo lastnine se zagotavlja s 3 klasinimi instituti: (1) vrnitvena toba (actio rei vindicatio) reivindikacija; (2) vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (actio Publiciana) publicijanska toba; (3) zahtevek iz zaite pred vznemirjanjem (actio negatoria) negatorna toba. 2.6.1. VRNITVENA TOBA (REIVINDIKACIJA) Vrnitvena toba je toba lastnika proti neposrednemu posestniku stvari na vrnitev individu-alno doloene stvari lastniku. Pravda poteka na podlagi lastnine, zahteva se vrnitev. Zakonski pogoji za vrnitveno tobo so: (1) aktivno legitimiran je lastnik stvari tonik mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico; (2) pasivno legitimiran je (neposredni) posestnik tonik mora dokazati, da je toenec v posesti stvari; (3) vsebina je zahtevek na vrnitev individualno doloene stvari v posesti toenca. Ugovori toenca so naslednji: (1) upravienost do posesti na podlagi pravnega naslova, ki uinkuje erga omnes posestnik lahko odkloni izroitev stvari, e je sam ali posredni posestnik upravien do posesti. Npr. novi lastnik zahteva vrnitev stvari od najemnika to ni mono, kajti najem uinkuje erga omnes tudi proti lastniku, kar prepreuje reivindikacijo. Vendar npr. erga
24
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
omnes uinka nima posodbena pogodba v tem primeru je vrnitveni zahtevek lastnika upravien. (2) imenovanje posrednega posestnika ali prednika ta ugovor ima samo toenec, ki ima stvar v posesti v tujem imenu. Npr. posredni posestnik je lastniku odvzel stanovanje in ga nato oddal v najem e lastnik toi najemnika kot neposrednega posestnika, lahko najemnik ugovarja, da lastnik ni upravien do tobe proti njemu. Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka ne zastara. Reivindikacija je trajna. Vendar mora lastnik dokazati lastnino v trenutku vloitve tobe. Skupaj z lastnino ugasne vrnitveni zahtevek zato so moni ugovori, da tonik ni ve lastnik (npr. je stvar izgubil, toenec jo je nael, lastnik pa se ni javil v predpisanem roku /1 leto/). Takni ugovori so v praksi tudi najbolj pogosti. V praksi se tako lastnik odloa za posestno varstvo, ker je hitreje in ceneje. Prednost lastninskega pred posestnim sporom pa je monost kumuliranja zahtevkov. Zahtevki so: (1) odkodninski zahtevki presojajo se po splonih pravilih odkodninskega prava. To pri posesti ni mono; (2) verzijski zahtevki delijo se v 2 kategoriji: 1) verzijski zahtevki proti dobrovernemu posestniku: 1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi, vendar 2. ni dolan vrniti obranih plodov, ker je z loitvijo postal njihov lastnik; in 3. ni dolan plaati za uporabo stvari; in 4. ne odgovarja za unienje in pokodovanje stvari, ker je bil preprian, da je njen lastnik. 2) verzijski zahtevki proti nedobrovernemu posestniku: 1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi; in tudi 2. mora vrniti vrednost obranih plodov; in 3. mora vrniti vrednost plodov, ki jih je opustil obrati; in 4. odgovarja za unienje in pokodovanje, razen e bi nastalo tudi pri lastniku. (3) reparacijski zahtevki = zahtevki posestnika proti lastniku zaradi strokov stvari. Stroki se delijo v 3 skupine: I. potrebni stroki (impensae necessariae) = stroki, nujni za vzdrevanje stvari; II. koristni stroki (impensae utiles) = stroki, ki poveajo vrednost stvari; III. olepevalni stroki (impensae voluptariae) = stroki, ki jih je posestnik dodal stvari zaradi lastnega zadovoljstva ali polepanje stvari. Reparacijski zahtevki pa so 2 vrst: 1) reparacijski zahtevki dobrovernega posestnika: 1. pravica do povraila potrebnih strokov; 2. pravica do povraila koristnih strokov, v kolikor niso zajeti s koristmi, ki jih je pridobil dobroverni posestnik v tem primeru gre za pobotanje zahtevkov. Koristnost strokov se presoja po objektivnem kriteriju vrednost stvari se je poveala za normalnega povprenega loveka. 3. glede olepevalnih strokov ima dobroverni posestnik 2 monosti: I. loitvena pravica (ius tollendi) olepav dobroverni posestnik lahko olepavo loi in obdri zase, e je to mono brez pokodbe stvari; ALI II. pravica do povraila strokov olepav, za kolikor se je poveala vrednost stvari. 2) reparacijski zahtevki nedobrovernega posestnika: 1. pravica do povraila potrebnih strokov, kolikor bi jih imel lastnik; 2. pravica do povraila koristnih strokov, e so koristni tudi za lastnika gre za subjektivni kriterij (vrednost stvari se je poveala le za lastnika); 3. olepevalni stroki se ne vraajo, nedobroverni posestnik ima le loitveno pravico (ius tollendi). 25
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Tabeli za bolje razumevanje: KAJ SE MORA VRNITI? DOBROVERNI POSESTNIK NEDOBROVERNI POSESTNIK vsi plodovi: porabljeni plodovi; odtujeni plodovi; unieni plodovi; neobrani plodovi, ki bi morali biti obrani. Zahtevek zastara v 3 letih od vrnitve stvari. je dolan vrniti; razen e bi koda nastala tudi pri lastniku NEDOBROVERNI POSESTNIK pravica do povraila samo toliko, kolikor bi jih imel lastnik pravica do povraila samo, e so stroki koristni tudi za lastnika nima pravice do povraila; samo pravica izloitve e se da olepava brez pokodbe loiti od stvari, jo lahko loi in obdri zase
PLODOVI
samo neobrani plodovi
KODA, nastala s poslabanjem ali unienjem stvari VRSTA STROKOV POTREBNI STROKI za vzdrevanje (impensae necessariae) KORISTNI STROKI, ki poveajo vrednost stvari (impensae utiles) OLEPEVALNI STROKI zaradi zadovoljstva in olepanja stvari (impensae voluptariae)
ni dolan vrniti DOBROVERNI POSESTNIK pravica do povraila pravica do povraila; odteje se korist od stvari pravica do povraila ALI pravica izloitve (ius tollendi) e se da olepava brez pokodbe loiti od stvari, jo lahko loi in obdri zase
Do povrnitve potrebnih in koristnih strokov ima dobroverni posestnik pravico stvar pridrati zase = retencijska (pridrna) pravica. Dobroverni posestnik postane nedobroveren z vroitvijo tobe. To je zakonska domneva, ki je ni mono izpodbijati. Zato imamo v praksi pogosto dobrovernega posestnika do vroitve tobe in nedobrovernega po vroitvi. Lastnik lahko dokazuje, da je postal posestnik nedobroveren e pred vroitvijo, kar je v praksi zelo teko. Terjatev dobrovernega posestnika na povrailo potrebnih in koristnih strokov zastara v 3 letih od vrnitve stvari. Terjatev nedobrovernega posestnika na povrailo strokov zastara prav tako v 3 letih od vrnitve stvari. e lastnik toi neposrednega posestnika, se lahko izkae, da je posredni posestnik nedobroveren, kar ni bilo in ni moglo biti znano neposrednemu posestniku. Dobroverni neposredni nelastniki posestnik odgovarja enako kot dobroverni lastniki. V 1 letu od vrnitve lahko lastnik uveljavlja zahtevke proti nedobrovernemu posrednemu posestniku. 2.6.2. VRNITVENI ZAHTEVEK DOMNEVNEGA LASTNIKA (PUBLICIJANSKA TOBA) Publicijanska toba je zahtevek dobrovernega lastnikega posestnika z monejim pravnim naslovom proti drugemu lastnikemu posestniku s ibkejim pravnim naslovom na vrnitev individualno doloene stvari. Vsebinsko je enaka reivindikaciji. Domnevni lastnik je oseba, ki ne more dokazati lastninske pravice, vendar ima najmoneji pravni poloaj. Aktivno legitimiran je dobroverni lastniki posestnik. 26
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Pasivno legitimiran je vsak, ki ima stvar v posesti na podlagi ibkejega pravnega poloaja. Ti poloaji so zelo redki. Npr. nekdo kupi stanovanje, vendar ni vpisan v zemljiko knjigo kot lastnik. Toenec mu stanovanje nasilno odvzame, zamudi 30-dnevni rok za vloitev posestne tobe reivindikacije ne more vloiti, ker nima lastnine, zato mu ostane le publicijanska toba. 2.6.3. ZAITA PRED VZNEMIRJANJEM (NEGATORNA TOBA) Negatorna toba je opustitvena toba, s katero lastnik ali domnevni lastnik zahtevata od tretjega, ki ju protipravno vznemirja z dejanji, ki ne pomenijo odvzema stvari, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. e je z vznemirjanjem povzroena koda, imata pravico do njenega povraila po splonih pravilih o povrnitvi kode. Negatorna toba domnevnega lastnika se imenuje publicijanska negatorna toba. 2.6.3. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE V STEAJU IN IZVRBI Lastnina je varovana tudi v steaju in izvrbi, e se stvar nahaja v posesti steajnega dolnika ali osebe, proti kateri se izvede izvrba, ter s tem ustvarja videz lastnine, ker upniki na podlagi publicitetnega elementa posesti sklepajo na obstoj lastnine. V primeru steaja je prva naloga steajnega upravitelja, da pripravi stanje, v katerem je navedeno vse premoenje steajnega dolnika, ki ga je treba prodati. Varstvo lastnine zagotavlja izloitvena pravica lastnika stvari, ki je v posesti steajnega dolnika. Z izloitveno pravico lastnik zahteva vrnitev stvari iz posesti steajnega dolnika. Zahteva se na temelju erga omnes, zato izloitvena pravica uinkuje proti vsem upnikom. Izloitveno pravico je treba razlikovati od loitvene pravice, s imer je miljena zastavna pravica, ki sploh ne gre v steajno maso, temve se od nje takoj loi. V primeru izvrbe je mono, da se zarubi izposojena stvar. Prizadeti lastnik ima podoben poloaj kot v steaju varstvo lastnine zagotavljata ugovor tretjega proti izvrbi, e je tretji lastnik stvari v izvrbi, in ugovor na nedopustnost izvrbe. 2.7. PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE (1) Pridobitev lastnine drugega lastnina, ki jo ima kdo na stvari, preneha, e na stvari pridobi lastnino nekdo drug. (2) Opustitev preminine preminina se teje za opueno, e lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini. (3) Unienje lastnina preneha, e je stvar uniena. Lastnik obdri lastnino na ostankih. (4) Drugi primeri lastnina preneha tudi v drugih primerih, ki jih doloa zakon.
3. ETANA LASTNINA
Do uveljavitve SPZ je etano lastnino urejal Stanovanjski zakon, ki je omejeval monost njenega oblikovanja le na vestanovanjske hie. Praksa zahteva takno lastninsko obliko tudi za poslovne stavbe in druge nestanovanjske zgradbe. Vzpostavitev etane lastnine je mona pri vsakem objektu ne glede na njegov namen, e so tehnine lastnosti objekta takne, da omogoajo uporabo po posameznih delih. Zaradi obutljivosti stanovanjskega podroja je nujna nadgradnja ureditve v posebnem zakonu. 3.1. POJEM IN NASTANEK ETANE LASTNINE 3.1.1. POJEM ETANE LASTNINE Etana lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Je posebna oblika lastninske pojavnosti, ki odstopa od naela specialnosti, da je lahko predmet lastnine in drugih stvarnih pravic samo stvar. Nain delitve enotne stvari nujno vzpostavlja dvojno pravno razmerje: (1) lastninsko razmerje na delu stvari primerljivo je z lastninskim razmerjem na enotni stvari; IN (2) solastninsko razmerje na skupnih delih skupni deli so deli, ki sluijo vsem ali ve posameznim delom.
27
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
3.1.2. NASTANEK ETANE LASTNINE Pogoji za nastanek etane lastnine so: (1) tehnine lastnosti zgradbe etana lastnina lahko nastane le takrat, ko zgradba omogoa loeno uporabo njenih posameznih delov ob hkratni uporabi skupnih delov. Vsak posa-mezni del zgradbe v etani lastnini je funkcionalna celota, primerna za samostojno upo-rabo. Za skupne dele tejejo vsi gradbeni elementi in prostori, ki so namenjeni skupni rabi vseh ali nekaterih lastnikov posameznih delov. Bistven in nujen skupni del pri oblikovanju etane lastnine je zemljie. Zgradba v etani lastnini mora stati na zemljiki parceli, kajti samo tako je mono zagotoviti zemljikoknjini vpis etane lastnine. (2) pravno dejanje = posledica volje lastnika ali solastnikov zemljike parcele s tehnino primerno zgradbo. Sama tehnina lastnost zgradbe ni dovolj, e za vzpostavitev etane lastnine ni volje. Etana lastnina zato ne more nastati na podlagi zakona, temve le kot posledica lastninske volje na naslednja naina: 1) pravni posel to je lahko: 1. enostranska izjava volje, e je lastnik zemljike parcele z zgradbo en sam; 2. sporazum o delitvi, e je zemljika parcela z zgradbo v solastnini. V minimalni vsebini sporazuma so zajeti: I. imena etanih lastnikov; II. zemljikoknjina oznaba nepreminin; III. natanen opis vseh posameznih delov v razmerju do preostalih delov; IV. opis skupnih delov; V. doloitev solastnikih deleev na skupnih delih; VI. minimalna pogodbena ureditev razmerij med lastniki (etana pogodba); VII. zemljikoknjino dovolilo, da se lahko etana lastnina vpie v zem. knjigo. Podpisi strank, ki sodelujejo pri nastanku etane lastnine, morajo biti overjeni. Nain doloanja solastnikega delea vsakokratnega etanega lastnika je predmet avtonomnega odloanja strank sporazuma o delitvi in se lahko opira na vrednost, povrino, volumen ali drugo primerno merilo. 2) sodna odloba v postopku delitve nepreminine v solastnini sodie ugotovi, da je mono nepreminino fizino razdeliti med solastnike z vzpostavitvijo etane lastnine. Sodna odloba mora vsebovati nujne elemente sporazuma o delitvi. (3) vpis v zemljiko knjigo. 3.2. RAZPOLAGANJE Z ETANO LASTNINO Predmet lastnine je posamezen del zgradbe, doloen s sporazumom o delitvi. Fizina ali pravna oseba ima lahko lastnino na ve posameznih delih. Povsem dopusten je poloaj, v katerem je ena sama oseba lastnik vseh posameznih delov. Za lastninska in druga stvarnopravna razmerja na posameznem delu se uporabljajo pravila, ki veljajo za nepreminine. Na posameznem delu se lahko oblikuje solastnina ali skupna last-nina. Podlaga za prenos lastnine je pravni posel, ki mu mora slediti vpis v zemljiko knjigo na podlagi zemljikoknjinega dovolila. Pravna razmerja, ki izvirajo iz sporazuma o delitvi, je mono kasneje spremeniti. Spremembe, ki bistveno posegajo v vsebino pravnega razmerja, so dopustne le, e so sklenjene pod pogoji, doloenimi za nastanek etane lastnine treba je skleniti pravni posel s smiselno enako vsebino, kot jo ima sporazum o delitvi. Takne spremembe so: (1) skupni del postane nov posamezni del npr. soba v kleti bloka, ki slui za rekreacijo stanovalcev, se predela v manje stanovanje; (2) skupni del priraste k posameznemu delu npr. raziritev stanovanja na hodnik; (3) sprememba solastnikih deleev na skupnih delih. Manj strogi so pogoji za: delitev posameznega dela; in spojitev posameznih delov. 28
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Pogoji so: o tehnine lastnosti posamezni del je mono razdeliti na ve posameznih delov oz. ve posameznih delov je mono zdruiti na podlagi enostranskega pravnega posla; o z delitvijo / spojitvijo se ne posee v solastninsko razmerje na skupnih delih. Taken pravni posel ima pravno naravo lastninske razpolage, zato posledice nastopijo ele z vpisom v zemljiko knjigo. 3.3. RAZMERJA MED ETANIMI LASTNIKI Razmerja med etanimi lastniki urejajo medsebojne odnose lastnikov posameznih delov na skupnih delih zgradbe. Lastnina na skupnih delih je posebna oblika solastninskega razmerja, zato naeloma veljajo splona pravila o solastnini, razen e poglavje SPZ o etani lastnini doloa drugae. Doloitev solastninskega delea je bistven element. 3.3.1. POGODBA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH (ETANA POGODBA) Etani lastniki imajo obveznost skleniti pogodbo o medsebojnih pravnih razmerjih, ki je: sklenjena kot samostojna pogodba; ali zajeta v pravnem aktu, s katerim se vzpostavi razmerje etane lastnine. Etana pogodbai doloa pravila, ki odstopajo od splonih nael urejanja solastnine. V SPZ so nateta primeroma: drugaen nain razdelitve bremen = opredelitev strokov in obveznosti, ki odstopajo od nael urejanja solastnine; nain oblikovanja rezervnega sklada , e presega najniji znesek; posebne omejitve pri uporabi posameznih delov; nain uporabe skupnih delov; namen uporabe posameznih delov; nain upravljanja skupnih delov; uporaba posameznih delov v posebne namene; zavarovanje zgradbe kot celote; pooblastila upravnika, e odstopajo od zakonske ureditve. 3.3.2. UPRAVLJANJE SKUPNIH DELOV Upravljanje skupnih delov je pravica in breme vseh etanih lastnikov v skladu s splonimi pravili, ki urejajo solastnino. Poznamo 2 vrsti poslov: (1) posli rednega upravljanja za njih se zahteva soglasje veine po solastnikih deleih; (2) posli, ki presegajo redno upravljanje za njih se zahteva soglasje vseh etanih lastnikov. e ne pride do soglasja vseh, lahko etani lastniki zahtevajo, da o poslu izrednega upravljanja odloi nepravdno sodie. Z vloitvijo predloga mora soglaati veina lastnikov po solastnikih deleih. Sodie pri odloanju upoteva zlasti: vrsto posla; in porazdelitev bremen in posledic za etane lastnike, ki so poslu nasprotovali. S takno reitvijo se elijo prepreiti blokade v delovanju skupnosti etanih lastnikov, e eden izmed njih brez utemeljenih razlogov in kodljivih posledic nasprotuje izvedbi posla, ki bi bil drugim v korist. 3.3.3. REZERVNI SKLAD Rezervni sklad se mora obvezno oblikovati v zgradbah, kjer sta: ve kot 2 solastnika; in ve kot 8 posameznih delov. Ta doloba zavezuje etane lastnike, da skrbijo za vzdrevanje nepreminine v stanju, ki omogoa njeno namensko in trajno rabo. Zato se morajo trajno zagotavljati sredstva za vzdrevanje, ki se oblikujejo z vplaili mesenih prispevkov etanih lastnikov. Merila za doloitev prispevka doloa podzakonski predpis ministra za pravosodje. Z etano pogodbo se lahko
29
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
lastniki trajno ali za doloen as zaveejo tudi za vija vplaila, kar pa je mono le ob soglasju vsakega posameznega lastnika. Vplaila etanih lastnikov v rezervni sklad so strogo namenska in imajo poloaj loenega premoenja. Sredstva rezervnega sklada zbira, z njimi gospodari in razpolaga upravnik. Uporaba sredstev je dopustna le za plailo vzdrevalnih del, izboljav in odplaevanje posojil, najetih za vzdrevalna dela. Etani lastniki ne morejo zahtevati vraila vplaanih sredstev, etudi preneha njihova lastnina na posameznem delu. Ni mono zahtevati delitve sredstev. Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoenje etanih lastnikov, so izvzeta iz steajne in jamstvene izvrilne mase upravnika, ki sklad vodi v dobro steajnih lastnikov. Obveznost etanega lastnika za vplailo v rezervni sklad je realno zavarovano z dolobo, ki uvaja zakonito stvarno breme, s katerim so pokriti tudi zahtevki iz naslova upravljanja. Posebnost stvarnega bremena je, da ima najbolji vrstni red do petkratnega zneska najnijega vplaila v rezervni sklad. Najbolji vrstni red za zahtevke do te viine izkljuuje zahtevke drugih upnikov. Etani lastnik mora najprej poskrbeti za plailo strokov vzdrevanja v razmerju do drugih etanih lastnikov. Ker gre za zakonito stvarno breme, velja domneva, da je znano vsem upnikom in se posebej ne vpisuje v zemljiko knjigo. 3.4. OMEJITVE ETANE LASTNINE 3.4.1. DOLNOSTI ETANEGA LASTNIKA (1) Zagotovitev popravil etani lastnik mora v primernem asu zagotoviti popravila na svojem posameznem delu, e je to potrebno za odvrnitev kode od drugih delov zgradbe. Npr. lastnik stanovanja v pritliju mora popraviti pokodovano nosilno steno, ker se zaradi nje lahko cel blok sesuje. (2) Dovolitev vstopa zaradi oprave popravil in izboljav na skupnih delih etani lastnik mora dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljave na skupnih delih, ki jih ni mono opraviti drugae ali bi pri tem prilo do nesorazmernih strokov. O nameravanem posegu je treba etanega lastnika obvestiti v primernem roku. Popravila in izboljave se morajo opraviti v najkrajem monem asu in na najmanj mote nain. e etani lastnik ne dovoli vstopa, o tem na zahtevo upravnika ali preostalih etanih lastni-kov odloi nepravdno sodie. (3) Posredovanje podatkov in omogoitev vpogleda v listine etani lastnik mora upravniku in drugim etanim lastnikom posredovati podatke in omogoiti vpogled v vse listine, potrebne za upravljanje skupnih delov. 3.4.2. OMEJITEV SPREMEMB NA POSAMEZNIH DELIH Etani lastnik lahko brez soglasja ostalih etanih lastnikov izvajati spremembe na svojem delu, e spremembe ne pomenijo poslabanja ali vejega posega v drug del nepreminine. e spremembe pomenijo veji poseg v skupne dele, mora etani lastnik za njihovo izvedbo pridobiti soglasje veine etanih lastnikov po solastnikih deleih. 3.4.3. PREDKUPNA PRAVICA Uveljavljena je le v manjih zgradbah v etani lastnini. Predkupna pravica je omejena na nepreminine, ki imajo: 2 ali ve lastnikov; in najve 5 posameznih delov. Lastnik posameznega dela, ki eli svoj del prodati, mora najprej poslati ponudbo preosta-lim lastnikom posameznih delov. Namen te dolobe je, da se v manjih nepremininah pre-prei prihod novega lastnika, ki bi lahko poruil ali ogrozil medsebojna razmerja. 3.4.4. IZKLJUITVENA TOBA Izkljuitvena toba je poseben institut prava etane lastnine, ki zaradi prepreevanja nezdravih sosedskih odnosov med etanimi lastniki pomeni zelo moan poseg v lastnino. 30
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Izkljuitvena toba je pravica in monost etanih lastnikov, da se uprejo ravnanjem posameznika, ki onemogoa normalno delovanje etane skupnosti z ravnanji, kot so: neprimerna raba posameznih in skupnih delov; neplaevanje bremen, ki izvirajo iz skupnih delov, itd. Temeljni materialni pogoj za vloitev izkljuitvene tobe je ravnanje etanega lastnika, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja tako, da postane skupnost z njim nevzdrna. Pogoj ima naravo pravnega standarda, ki ga bo moralo vsebinsko konkretizirati praksa. e v etani skupnosti nastopi stanje nevzdrnosti, o postopku z izkljuitveno tobo odloajo preostali etani lastniki z glasovanjem po veini solastnikih deleev. Potek postopka: (1) opomin krilca etani lastniki morajo najprej sprejeti sklep, da se krilca opomni; (2) vloitev izkljuitvene tobe do nje pride, e krilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem. Izkljuitvena toba se glasi na izkljuitev etanega lastnika in prodajo njegovega posameznega dela. e sodie zahtevku ugodi, se posamezni del proda po pravilih izvrbe na nepremini-nah. Celotna kupnina gre po odbitju strokov izkljuenemu lastniku. Izkljuitvena toba pomeni moan poseg v lastnino kot sredstvo, s katerim se zagotavlja nujno soitje etane skupnosti. 3.5. PRENEHANJE ETANE LASTNINE (1) Prenehanje po volji etanih lastnikov etana lastnina se lahko s pravnim poslom spremeni v solastnino ali lastnino na nepreminini. Smiselno se uporabljajo doloila, ki urejajo nastanek etane lastnine. (2) Unienje zgradbe etana lastnina preneha z unienjem celotne zgradbe. Etani lastniki postanejo solastniki zemljia in ostankov zgradbe v skladu z idealnim deleem na skupnih delih. (3) Unienje posameznega dela etana lastnina preneha le na posameznem delu, e je unien tako, da ga ni mono obnoviti.
4. ZASTAVNA PRAVICA
4.0. SPLONO O ZASTAVNI PRAVICI Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa skupaj z obrestmi in stroki iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Predmet zastavne pravice je lahko: stvar zastavljivi so le predmeti, ki jih je mono prodati; vrednostni papir; druga premoenjska pravica. Zastavna pravica je pravica, ki ji teorija civilnega prava priznava lastnost pravice na pravici. Pravni temelj za nastanek zastavne pravice je lahko: (1) zakon zakonita zastavna pravica nastane z izpolnitvijo zakonskih pogojev. Doloajo jo predvsem: 1) obligacijski predpisi, ko ima upnik zapadle terjatve iz naslova istega pravnega razmerja v posesti dolnikovo stvar (npr. zastavna pravica najemodajalca za poplailo najemnine na najemnikovih stvareh v stanovanju). 2) stvarnopravni predpisi SPZ ustanavlja zakonito zastavno pravico v postopku delitve stvari v solastnini, e eden od solastnikov prevzame stvar v celoti in izplaa preostalim solastnikom vrednost njihovih idealnih deleev. (2) sodna odloba zastavna pravica nastane kot posledica izvrbe na premoenju dolnika in je v izvrilnem postopku mehanizem za zagotavljanje prednostnega vrstnega reda. (3) pravni posel je najpogosteji nain nastanka zastavne pravice. Gre za 2 pravna posla: 1) zavezovalni pravni posel (zastavna pogodba) = dogovor zastavnega upnika in dolnika, s katerim dogovorita za ustanovitev zastavne pravice na doloenem
31
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
predmetu za zavarovanje doloene terjatve. Zavezovalni pravni posel je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice. 2) razpolagalni pravni posel na zavezovalni podlagi nastane zastavna pravica ele z izvritvijo razpolagalnega posla, ki zahteva doloeno ravnanje zastavitelja. Njegova oblika je odvisna od vrste zastave: 1. vpis v zemljiko knjigo pri hipoteki; 2. izroitev v posest pri roni zastavi; 3. neposredno izvrljiv notarski zapis pri neposestni zastavi preminine ali vpis v register neposestnih zastavnih pravic. Stranki zastavnega razmerja sta: zastavni upnik = lahko samo upnik z zastavo zavarovane terjatve; zastavitelj = samo tisti, ki je upravien razpolagati s stvarjo. Dopustno je, da zastavitelj zastavi svoj predmet za dolg drugega. Dopustna je tudi vekratna zastavitev. V konkurenci ve zastavnih upnikov ima prednost upnik z najboljim vrstnim redom. Vrstni red se doloa glede na trenutek pridobitve zastavne pravice (= po asu izvritve razpolagalnega posla) in NE po asu zastavne pogodbe. Zastavna pravica je po svoji naravi akcesorna pravica in je odvisna od obstoja zavarovane terjatve. Zato preneha, ko preneha zavarovana terjatev. e je predmet zastavne pravice stvar, zastavna pravica preneha tudi z unienjem stvari oz. se prenese na premoenjsko vrednost, ki nadomesti unieno stvar (npr. zavarovalnina, odkodnina). 4.1. ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMININAH (HIPOTEKA) 4.1.1. NASTANEK IN VRSTE HIPOTEKE Hipoteka je najpomembneja oblika zastavne pravice glede na predmet zastave. Pravni temelj nastanka je pogodba, ki je lahko sklenjena kot: (1) pisna pogodba = klasina hipoteka; (2) neposredno izvrljiv notarski zapis = notarska hipoteka (prinaa doloene prednosti). Razpolagalni posel je enak za obe = vpis v zemljiko knjigo. V medsebojni konkurenci klasine in notarske hipoteke je odloilen vrstni red vpisa. 4.1.2. NAELA HIPOTEKE Naela hipoteke so: naelo vseobsenosti hipoteke hipoteka je doloena kot vseobsena pravica, ki sega na celotno nepreminino skupaj s sestavinami, pritiklinami in plodovi. naelo nedeljivosti hipoteke hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokonnega poplaila. e je terjatev plaana delno, se hipoteka ne zmanja. Ob delitvi nepreminine se prenese na vse osamosvojene dele. e se obremenjena nepreminina deli tako, da se vzpostavi etana lastnina, se hipoteka prenese na posamezne dele v etani lastnini, vendar ne na skupne dele, ker ti niso predmet samostojnega pravnega prometa. 4.1.3. IZVREVANJE HIPOTEKE Med trajanjem hipoteke ostane zastavljena nepreminina v neposredni posesti zastavitelja. Antihreza je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico do pobiranja plodov, ki jih daje nepreminina, ali drugano izkorianje nepreminine. Antihreza je nina. Zastavni upnik in zastavitelj se lahko dogovorita za prepoved nadaljnje obremenitve ali pro-daje nepreminine. Takna prepoved se ne sme vpisati v zemljiko knjigo in nima uinka nasproti tretjim. Za posledico ima lahko le odkodninsko odgovornost zastavitelja za kodo, ki bi nastala zastavnemu upniku zaradi kritve prepovedi. Prepoved nadaljnjega ustanavlja-nja hipotek je nina hipotekarni upnik naj zastavitelja ne omejuje v nadaljnih razpolaganjih s stvarjo. 4.1.4. POPLAILO IZ ZASTAVLJENE NEPREMININE 32
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Uresniitev prednostne poplailne pravice: (1) pri klasini hipoteki pravico upnika uresniuje hipotekarna toba v 2 korakih: 1) najprej je treba izkazati obstoj zavarovane terjatve; 2) nato se terjatev poplaa iz vrednosti zastavljene nepreminine. (2) pri notarski hipoteki obstoja terjatve ni treba posebej izkazati, ker izhaja iz neposredno izvrljive notarske listine. Ob neplailu terjatve ima notarski hipotekarni upnik 2 monosti: 1) predlog za takojnjo izvrbo z namenom poplaila zavarovane terjatve brez ugotavljanja njenega obstoja; 2) notarska prodaja prodajo zastavljene nepreminine zaradi poplaila opravi notar. Zato je obvezni del notarskega zapisa, ki je podlaga za nastanek hipoteke, navedba, da se po zapadlosti terjatve opravi: 1. poplailo zavarovane terjatve; 2. izpraznitev nepreminine v 1 mesecu po prodaji; 3. izroitev nepreminine v 1 mesecu po prodaji. Vknjibo in zaznambo izvrljivosti notarske hipoteke takoj po sklenitvi pravnega posla predlaga notar. Dolobe o notarski prodaji se zanejo veljati ele po sprejetju zakona, ki bo podrobneje uredil postopek notarske prodaje. 4.1.5. POSEBNE OBLIKE HIPOTEKE (1) Skupna hipoteka je oblika hipoteke, pri kateri se za zavarovanje terjatve zastavi ve nepreminin nepreminin, vpisanih v razline zemljikoknjine vloke. Bistvo skupne hipoteke je, da vse zastavljene nepreminine skupaj zagotavljajo premoenje za poplailo zavarovane terjatve. Nain plaila doloa hipotekarni upnik, ki je v svoji odloitvi avtono-men. Materialnopravno se skupna hipoteka ne razlikuje od primera, ko je s hipoteko obre-menjenih ve nepreminin, vpisanih v isti zemljikoknjini vloek. (2) Maksimalna hipoteka je oblika hipoteke, pri kateri se doloi najviji znesek, do kate-rega za zavarovanje terjatve jami nepreminina. Ta oblika pride v potev pri zavaro-vanju bodoih in pogojnih terjatev, ki izvirajo iz posameznega razmerja ali posebnih okvir-nih kreditnih razmerij. Bistvo maksimalne hipoteke je, da je doloen najviji znesek, do katerega lahko posee hipotekarni upnik. Znesek zajema tudi stroke in obresti. (3) Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi, zavarovani s hipoteko. Zavarovana terjatev je prenosljiva v skladu s splonimi pravili in zastavni upnik jo lahko cedira novemu upniku (prenos uinkuje ele z vpisom v zemljiko knjigo). Zastavni upnik lahko svojo terjatev uporabi kot sredstvo za zavarovanje svojega dolga. Nadhipoteka se lahko ustanovi brez soglasja zastavitelja. 4.1.6. PRENEHANJE HIPOTEKE Hipoteka preneha: (1) z izbrisom iz zemljike knjige podlaga za izbris je ugasnitev zavarovane terjatve, na podlagi katere zastavitelj od hipotekarnega upnika zahteva izbrisno dovoljenje. Zanj veljajo splona pravila listina mora vsebovati zemljikoknjino dovolilo hipotekarnega upnika. Izbris se lahko zahteva v naslednjih primerih: 1) dolnik plaa zavarovano terjatev; 2) zavarovana terjatev preneha; 3) hipotekarni upnik se odree hipoteki; 4) hipotekarni upnik postane lastnik s hipoteko obremenjene nepreminine; 5) ugasnitev hipoteke s potekom asa; 6) zastavljena nepreminina se proda za poplailo terjatve. (2) z zunajknjinim prenehanjem uveljavlja se z ugovorom in izbrisno tobo;
33
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
(3) s potekom asa, e hipotekarni upnik v 10 letih od dneva dospelosti zavarovane terjatve ne uveljavlja pravice do prednostnega poplaila. 4.2. ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH 4.2.1. RONA ZASTAVA (PIGNUS) Rona zastava je oblika zastavne pravice, pri kateri zastavitelj izgubi neposredno posest nad zastavljeno stvarjo. Namena rone zastave sta: odprava publicitetnega uinka, ki se kae v domnevi lastnine zastavitelja; in prepreitev uinkovitega razpolaganja z zastavljeno stvarjo, ki ga omogoajo pravila, ki varujejo dobro vero 3. osebe. Zaradi toge zahteve po izgubi neposredne posesti danes rona zastava ni razirjena oblika zavarovanja, ker je gospodarsko nezanimiva. V praksi se nadomea s ibkejo neposestno zastavno pravico in prenosom v zavarovanje. Nastanek rone zastave: (1) na podlagi zakona nastane z izpolnitvijo pogojev, ki jih doloa zakon; (2) na podlagi pravnega posla potrebna sta zavezovalni in razpolagalni posel: 1) zavezovalni posel je zastavna pogodba, iz katere izvira obveznost ustanoviti zastavno pravico; 2) razpolagalni posel je izroitev v neposredno posest zastavnemu upniku ali 3. osebi na nain, ki zastavnemu upniku omogoa prevzem stvari pred zastaviteljem. Razmerja med zastavnim upnikom in zastaviteljem: zastavni upnik ni upravien zastavljene stvari uporabljati. Za takno rabo potrebuje izrecno dovoljenje zastavitelja. Plodovi in koristi, ki jih daje zastavljena stvar, gredo v dvomu zastavitelju, vendar se tudi nanje razirja zastavna pravica. e jih pridobiva lastnik, se od terjatve odtevajo (najprej od strokov, potem od obresti in konno od glavnice). e zastavni upnik kri zastavno pogodbo in stvar uporablja brez dovoljenja zastavitelja ali koristi plodove, etudi to ni bilo dogovorjeno, lahko zastavitelj od sodia zahteva, da zastavnemu upniku stvar odvzame ter izroi 3. osebi v posest in hrambo na raun zastavnega upnika. e ima zastavljena stvar stvarno ali pravno napako, zaradi katere je zavarovanje nezadostno, zastavni upnik lahko zahteva drugo primerno zavarovanje. e zas-tavitelj potrebuje stvar za lastne potrebe, lahko prek sodia od zastavnega upnika zahteva njeno vrnitev, e hkrati priskrbi drugo primerno zavarovanje. Zastavni upnik, ki ima zastavljeno stvar v neposredni posesti, ima enako pravno varstvo kot lastnik pod istimi pogoji lahko zahteva vrnitev stvari, zaito pred vznemirjanjem in posestno varstvo. Zastavni upnik je dolan zastavljeno stvar hraniti kot dober gospodar / gospodarstvenik. Zavarovana terjatev se povea za stroke, ki jih zastavni upnik ima z zastavljeno stvarjo. Uresniitev poplaila se lahko izvede na 2 temeljan naina: (1) sodna prodaja zastavni upnik zahteva od sodia odlobo, naj se zastavljena stvar proda in opravi poplailo. Prodaje se smiselno izvede po predpisih, ki urejajo izvrbo s prodajo premine stvari. Izjemi od sodne prodaje sta: 1) predasna prodaja do nje pride, e: 1. se nepreminina kvari ali drugae izgublja vrednost; IN 2. obstaja nevarnost, da bo zavarovanje terjatve postalo nezadostno. Sodie na zahtevo zastavnega upnika odredi, naj bo stvar prodana, in doloi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni drabi in po trni ali borzni ceni. Kupnina se izplaa zastavnemu upniku. Pred tem se od nje odbijejo stroki postopka in prodaje. Pri tem se upotevajo obresti od dneva zapadlosti do dneva plaila terjatve. Namesto predasne prodaje lahko zastavitelj ponudi drugo primerno zavarovanje. V tem primeru sodie zahtevo za predasno prodajo zavrne. 2) prodaja doloeni osebi po doloeni ceni zahteva jo zastavitelj. Sodie jo opravi, e spozna, da: 1. je cena ugodna; IN 2. so s tem obvarovani upravieni interesi zastavnega upnika. 34
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Kupnina se izplaa zastavnemu upniku, pred tem se od nje odbijejo stroki postopka in prodaje. Pri tem se upotevajo obresti od dneva zapadlosti do dneva plaila. (2) izvensodna prodaja zastavni upnik in zastavitelj se pismeno dogovorita, da se prodaja zastavljene stvari opravi kot zunajsodna prodaja. Taken dogovor je lahko sklenjen: 1) ob ustanovitvi zastavne pravice; 2) kasneje kot poseben dogovor, ki dopolnjuje zastavno pogodbo. Dogovor o izvensodni prodaji se domneva v gospodarskih pogodbah. Stranki ga lahko z izrecnim dogovorom izkljuita. Izvensodna prodaja se mora opraviti na javni drabi in po trni ali borzni ceni, e je zastavljena stvar, ki ima tako ceno. Komisorna klavzula je dogovor, po katerem predmet zastave pripade zastavnemu upniku, e zavarovana terjatev ni plaana. Komisorna klavzula je prepovedana. Prenehanje rone zastave rona zastava preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno nepremino v zastaviteljevo posest. e pride do vekratne zastavitve iste nepreminine, se vrstni red doloa po trenutku nastanka zastavne pravice, kar pomeni, da zastavna pravica pripada tistemu, ki je prvi pridobil zahtevano obliko posesti. Razmerje med veimi zastavnimi upniki se odvija po vrstnem redu, pri emer je posebej poudarjena dolnost zastavnega upnika, igar terjatev je plaana, da na naslednjega zastavnega upnika prenese: posest zastavljene stvari; ali ostanek izkupika, e je bila zastavljena stvar prodana zaradi poplaila.
4.2.2. NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA PRI PREMININAH Potreba po ureditvi posebnega instituta, ki omogoa uporabo vrednosti nepreminin za zavaro-vanje terjatev, nastaja zaradi slabosti rone zastave in togosti pravila, da rona zastavi temelji na odvzemu posesti stvari. Veina stvari z vejo vrednostjo je taknih, da jih imetnik potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti in bi zanj izguba njihove neposredne posesti pomenila gospo-darsko smrt. Bistvena znailnost neposestne zastavne pravice je, da neposredno posest zastavljene preminine ohrani zastavitelj ali zanj 3. oseba. Neposredna posest zastavitelja ima svoj publicitetni uinek in ustvarja domnevo, da je zastavitelj upravien tudi veljavno razpolagati s stvarjo. ibkost poloaja zastavnega upnika: dobroverna 3. oseba lahko pridobi na zastavljeni stvari lastnino; zastavitelj lahko neposestno zastavljeno stvar odda v rono zastavo. e nepoteni zastavitelj lastnino na neposestno zastavljeni stvari prenese s posestnim konstitutom, to ne vpliva na poloaj zastavnega upnika, ker se pridobi lastnina ele z izroitvijo stvari v neposredno posest. Kljuni problem neposestne zastavne pravice nepreminin je vpraanje zagotavljanja publicitete zastavne pravice. Mona sta 2 naina: (1) sporazum v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa vsebovati mora: 1) oznabo zastavnega upnika in dolnika zavarovane terjatve oz. zastavitelja, e ta ni hkrati dolnik; 2) pravni temelj; 3) opis zastavljene preminine; 4) soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na preminini in poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zavarovane stvari. (2) mobiliarna hipoteka = registrirana zastavna pravica na premininah. Sodobni naini evidentiranja stvari za nekatere preminine omogoajo doloanje enolinega identifikacijskega znaka. Ta omogoa graditev evidence, ki temelji na naelu vpisa in zaupanja. Pred35
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
nost taknega sistema je, da odpravlja ibkost neposestne zastave uinki razpolage ne nastopijo, etudi je 3. oseba dobroverna . Ker publiciteto zagotavlja vpis v register, se 3. oseba ne more sklicevati na svojo dobro vero glede (ne)obstoja vpisanih podatkov. Od skrbne osebe v pravnem prometu priakujemo, da ob sklenitvi pravnega posla preveri vsebino registrskih podatkov. SPZ doloa monost, da se oblikuje register neposestnih zastavnih pravic. Register lahko nastane na podlagi podzakonskega akta, ki ga sprejme vlada in s katerim se doloi nepreminine, ki se vnaajo v register. Pogoj za doloitev registrske nepreminine je monost enoline identifikacije. V potev pridejo predvsem motorna vozila ter oprema in zaloge, ki jih je mono enolino identificirati z oznabo enolino dololjivega prostora. Registrska neposestna zastava nastane z vpisom zastavne pravice v register, ki ga vodi organ, doloen s podzakonskim aktom. Podzakonski akt ureja tudi postopkovna pravila. Za register morata veljati: naelo javnosti registra; in naelo zaupanja v obstoj podatkov glede zastavne pravice. Zato obstoj registra izkljuuje neposestno zastavno pravico v sploni obliki, saj je treba izkljuiti konkurenco nevpisane in vpisane zastave. Zastavljena stvar med trajanjem neposestne zastave ostane v neposredni posesti zastavitelja. Ta jo lahko uporablja v skladu z njenim ekonomskim namenom. Stvari ne sme odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. Devastacija je ravnanje ali opustitev zastavitelja, s katerima se poslabuje vrednost ali stanje zastavljene stvari. Devastacija je prepovedana. e do nje pride, lahko zastavni upnik zahteva izroitev stvari v rono zastavo. Zanjo velja domneva dogovora o izvensodni prodaji. Posebna vrsta neposestne zastave je neposestna zastavna pravica na zalogah. Neposestno se lahko zastavijo zaloge, ki jih ima zastavitelj na tono doloenem prostoru. Ta je lahko v lasti zastavitelja ali gre za prostor, ki ga ima zastavitelj pri 3. osebi (npr. najeto skladie). Predmet zastave so vse stvari, ki pomenijo zaloge, ki se nahajajo na doloenem prostoru v trenutku v trenutku, ko zastavni upnik uresniuje poplailno pravico. Zastavitelj mora zaloge obnavljati in jih ohranjati v stanju, v kakrnem je bil sklenjen dogovor. Uresniitev prednostne poplailne pravice e terjatev ni plaana, zastavni upnik zahteva od zastavitelja izroitev stvari v neposredno posest. S tem se zgodi sprememba v rono zastavo, za katero velja domneva dogovora o zunajsodni prodaji. Poplailo se opravi kot zunajsodno poplailo pri roni zastavi. e zastavitelj zavrne prepustitev zastavljene stvari v upnikovo neposredno posest, zastavni upnik predlaga poplailo po pravilih izvrbe na nepremininah. 4.3. ZASTAVNA PRAVICA NA PREMOENJSKIH PRAVICAH 4.3.0. SPLONO O RAZPOLAGANJU S PREMOENJSKIMI PRAVICAMI Sodobna teorija civilnega prava kot posebno pojavno obliko premoenjskih pravic obravnava pravice na pravicah. Enako, kot se razpolaga z lastnino, se razpolaga tudi z drugimi pravicami. Razpolaganje je vsaka pravnoposlovna oblika, katere posledica je: prenos doloene premoenjske pravice iz premoenja enega subjekta v premoenje drugega subjekta vsak prenos zahteva: zavezovalni pravni posel, s katerim se dotedanji imetnik pravice zavee pravico prenesti na drugega subjekta (= upravienca iz razpolage); razpolagalni pravni posel se izvri na podlagi zavezovalnega in je odvisen od premoenjske pravice, ki je predmet razpolage: cesija za prenos terjatev; pravila korporacijskega prava za prenos korporacijskih pravic; pravila prava vrednostnih papirjev za prenos vrednostnih papirjev. Odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom je kavzalen. Veljavnost zavezovalnega posla je pogoj za veljavnost razpolagalnega. ustanovitev pravice na e obstojei pravici pravica na premoenjski pravici je lahko: 36
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
zastavna pravica; in osebna slunost. Pravna razmerja pravice na pravici se oblikujejo smiselno enako, kot e bi bil predmet stvar. 4.3.1. ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI Zastavna pravica na terjatvi je model, na katerem je zgrajena cela ureditev zastavne pravice na premoenjski pravici. Gre za odnos dveh terjatev: (1) zavarovana terjatev je terjatev med zastavnim upnikom in dolnikom; (2) zastavljena terjatev zavaruje zavarovano terjatev to je: 1) terjatev dolnika proti 3. osebi; ali 2) terjatev zastavitelja proti 3. osebi, e zastavitelj ni hkrati dolnik. Upnik zastavljene terjatve je dolnik zavarovane terjatve ali nekdo tretji, ki ustanovi zastavno pravico za dolnika zavarovane terjatve (zastavitelj). Zastavljena terjatev je lahko samo dajatev.
Skica, e je dolnik hkrati zastavitelj: zastavni upnik zastavitelj in dolnik zavaruje Skica, e zastavitelj hkrati ni dolnik: zastavni upnik dolnik 3. oseba
zavarovana terjatev
zastavljena terjatev
zavarovana terjatev
zastavitelj
zastavljena terjatev
3. oseba
zavaruje Zastavna pravica na terjatvi se pridobi z obvestilom dolniku zastavljene terjatve, da je terjatev zastavljena. Tako uinkuje prepoved, da dolnik zastavljene terjatve ne sme izpolniti upnikuzastavitelju, temve lahko veljavno izpolni le zastavnemu upniku. Med trajanjem zastavnega razmerja mora zastavni upnik ukreniti vse potrebno za ohranitev terjatve. e je potrebno, mora dolnika opomniti. V primeru neizpolnitve je upravien sodno uveljavljati izpolnitveni zahtevek. Zastavni upnik ima pravico in dolnost izterjati zapadle obresti in prejeti njihovo plailo. Izplaani zneski se najprej pobotajo s stroki, do katerih je upravien zastavni upnik, nato z obrestmi in konno z glavnico zavarovane terjatve. Uresniitev prednostne poplailne pravice je odvisna od tega, na kaj se zavarovana in zastavljena terjatev glasita: terjatvi se glasita na denar e zastavljena terjatev zapade pred zavarovano, se poplailni mehanizem odvije samostojno in zastavni upnik zastavitelju dolguje plailo morebitnega preseka; 37
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
zastavljena terjatev se glasi na dobavo stvari z dobavo stvari zastavnemu upniku se zastava terjatve po samem zakonu spremeni v rono zastavo. 4.3.2. ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNEM PAPIRJU Te dolobe se omejujejo na klasine vrednostne papirje, ki so izdani v listinski (materializirani) obliki. Za nematerializirane vrednostne papirje se glede zastave uporabljajo dolobe Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Zastavna pravica na listinskem vrednostnem papirju se smiselno ravna po zastavni pravici na terjatvi, ker vrednost pomeni na papirju zapisano pravico to je najvekrat terjatev. Nain pridobitve zastavne pravice je odvisen od vrste vrednostnega papirja: (1) izroitev listine pri prinosnikih papirjih; (2) indosament v zastavo pri: 1) ordrskih papirjih; in 2) imenskih papirjih, ki se na podlagi zakona prenaajo z indosamentom. (3) obvestilo dolnika pri imenskih papirjih, ki se ne prenaajo z indosamentom. 4.3.3. ZASTAVNA PRAVICA NA DRUGIH PREMOENJSKIH PRAVICAH Gre za premoenjske pravice, ki niso terjatve ali vrednostni papirji. Pogoj zastavljivosti je prenosljivost pravice le tako je mono dosei uresniitev prednostne poplailne pravice. Zato niso zastavljive osebne slunosti in druge strogo osebne pravice, etudi imajo premoenjsko vrednost. Zastavljive pa so: pravice intelektualne lastnine v materialni komponenti; in korporacijske pravice, ki niso izraene z vrednostnimi papirji (delei v d.o.o.). Smiselno se uporabljajo dolobe o roni zastavi. To velja za uresniitev poplaila zastavni upnik na podlagi zastavne pravice ne postane imetnik zastavljene pravice, ampak lahko dosee le prodajo pravice in poplailo iz izkupika.
5. ZEMLJIKI DOLG
Zemljiki dolg je pravica stvarnega prava, katere vsebina je zahtevati poplailo denarnega zneska iz vrednosti nepreminine pred drugimi upniki s slabim vrstnim redom. Zemljiki dolg je nova pravica. SPZ jo pri nas ureja prvi. Podobna je zastavni pravici na nepreminini. Bistvena razlika med hipoteko in zemljikim dolgom: zemljiki dolg NI akcesoren obstoj zemljikega dolga ni vezan na obstoj zavarovane terjatve. Med zavarovano terjatvijo in zemljikim dolgom obstaja odnos abstraktnosti, kar pomeni, da zemljiki dolg dolnika bolj obremenjuje kot hipoteka. Zemljiki dolg se izda v obliki prenosljivega vrednostnega papirja = zemljiko pismo. To omogoa vejo in lajo prenosljivost terjatve skupaj z nepremininskim zavarovanjem. Zemljiki dolg nastane izkljuno na podlagi enostranskega pravnega posla: z vpisom v zemljiko knjigo; IN izstavitvijo zemljikega pisma. Taken pravni posel lahko sklene: o lastnik nepreminine; o hipotekarni upnik v soglasju z lastnikom, e pride do spremembe obstojee hipoteke v zemljiki dolg. Pravni posel o ustanovitvi zemljikega dolga: (1) mora biti sestavljen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa; (2) mora obsegati: 1) ime ustanovitelja; 2) zemljikoknjino oznabo nepreminine; 3) viino zapadlega zneska; 4) pogoje zapadlega zneska.
38
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Na podlagi notarskega zapisa se predlaga vknjiba zemljikega dolga, ki nastane ele z vpisom. Ob vpisu zemljikoknjino sodie predlagatelju izstavi zemljiko pismo. Pismo se izda na standardiziranem obrazcu, ki ga doloajo zemljikoknjini predpisi. Zemljiko pismo je vrednosti papir po odredbi (ordrski papir). Izda se v korist ustanovitelja, ki predlaga vpis zemljikega dolga. Ustanovitelj se teje za prvega imetnika pravice iz naslova zemljikega dolga. Gre za posebnost, ker s tem postane lastnik stvari tudi imetnik stvarne pravice na stvari. Zemljiki dolg se prenaa skupaj z zemljikim pismom. Pismo se prenaa z indosamentom. Prednost zemljikega dolga je, da imetniku, ki ie kredit, omogoa, da kreditodajalcu e ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko ponudi nepremininsko zavarovanje. Iz zemljikega dolga izhaja obveznost lastnika obremenjene nepreminine ob dnevu zapadlosti, navedenem na zemljikem pismu, proti predloitvi zemljikega pisma plaati navedeno vsoto denarja. Upravienost imetnika zemljikega pisma se dokazuje z nepretrgano verigo indosamentov. e lastnik zemljikega dolga ne plaa, se za poplailo smiselno uporabljajo pravila hipoteke. Zemljiko pismo teje za izvrilni naslov upniku ni treba voditi postopka za ugotavljanje terjatve. Zemljiki dolg ugasne z izbrisom iz zemljike knjige. Izbris se lahko opravi le skupaj s predloitvijo zemljikega pisma. Izbris praviloma predlaga lastnik nepreminine, potem ko s plailom pridobi nazaj zemljiko pismo. Izbris je povsem neodvisen od navedenega dneva zapadlosti plaila. En zemljiki dolg se lahko uporabi vekrat za zavarovanje terjatev razlinih upnikov znotraj roka in zneska, ki sta doloena ob nastanku zemljikega dolga.
6. PRENOS V ZAVAROVANJE (FIDUCIJA)

6.0. POJEM IN ZNAILNOSTI PRENOSA V ZAVAROVANJE Poglavje SPZ o prenosu v zavarovanje ne ureja pravice stvarnega prava, temve poseben nain prenosa pravice z namenom izkoristiti vrednost za zavarovanje upnikove terjatve. Spada med oblike stvarnopravnih zavarovanj. Prenos v zavarovanje ne odpravlja bistvene pomanjkljivosti neposestne zastavne pravice. Pri obeh institutih je upnik izpostavljen riziku, da dajalec zavarovanja med trajanjem razmerja raz-polaga s stvarjo. Upnik iz naslova zavarovanja ne more uveljavljati pravice proti dobroverni 3. osebi. S pridobitvijo pravice 3. osebe zavarovalni uinki obeh institutov ugasnejo. Prenos v zavarovanje je nezanimiv tudi zaradi neprilagojenih davnih predpisov, ki transakcijo dodatno strokovno obremenijo. Prednost prenosa v zavarovanje je, da se lahko oblikuje kot neakcesorna oblika zavarovanja, zato je primeren za trajneja in ponavljajoa kreditna razmerja. Poznamo: prenos lastninske pravice v zavarovanje = fiduciarni prenos; prenos terjatve v zavarovanje = fiduciarna cesija. Skupna znailnost obeh oblik je, da temeljita na fiduciarnem odnosu med strankama. Znailnost fiducije je, da stranka iz pravnega razmerja pridobi veji obseg pravic, kot bi bilo to potrebno glede na gospodarski namen posla. Upnik zavarovane terjatve namesto prednostne poplailne pravice pridobi polno pravico na predmetu zavarovanja. Izvedba vsake fiducije temelji na 2 pravnih poslih: (1) zavezovalni posel iz njega izhaja obveznost dajalca zavarovanja na upnika prenesti dolo-eno pravico; (2) razpolagalni posel z njim pride do vzpostavitve pravnega razmerja. Poloaj pridobitelja pravice je omejen z razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. e se pogoj izpolni, pravica pridobitelja ugasne ter jo ponovno pridobi dajalec zavarovanja. 6.1. PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE (FIDUCIARNI PRENOS) Taken prenos je nadomestna oblika neposestne zastavne pravice na preminini.
39
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Dajalec zavarovanja (prenosnik) se fiduciarnemu upniku (pridobitelj) zavee prenesti lastnino. Predmet prenosa je lahko samo preminina. Posel mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa zaradi varstva drugih upnikov je potrebna najstroja oblika, ki odpravlja dvom, kdaj je bil taken posel sklenjen. Namen prenosa je ohranitev neposredne posesti pri dajalcu zavarovanja, zato se prenos lastnine izvede s posestnim konstitutom. Za pravno razmerje v asu, ko ima lastnino na stvari pridobitelj, se uporabljajo pravila neposestne zastavne pravice na premininah. Plailna nesposobnost strank (steaj, izvrba) prevladuje zavarovalni namen instituta, zato se pravno varstvo zagotavlja v obliki, kot da bi lo za zastavno pravico: (1) plailna nesposobnost prenosnika fiduciarnemu upniku pripada loitvena pravica; (2) plailna nesposobnost fiduciarnega upnika prenosniku pripada izloitvena pravica. e terjatev ni plaana, je fiduciarni upnik v podobnem poloaju kot neposestni zastavni upnik. Uresniitev poplailne pravice ni mogoa, dokler se stvar ne odvzame prenosniku. Poudarjena je poplailna funkcija zavarovanja, po kateri naj upnik pridobi tisto, kar mu dolnik dolguje. Prenosa ni dopustno izvrevati tako, da bi fiduciarnemu upniku ostala lastnina in s tem vrednost celotne stvari. 6.2. PRENOS TERJATVE V ZAVAROVANJE (FIDUCIARNA CESIJA) Taken prenos je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionar) pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. Zavezovalnega posla ni treba skleniti v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Zadoa konsenz med fiduciarnim upnikom in cedentom. Za izvedbo zavezovalnega posla se opravi odstop terjatve (cesija). Za pravno razmerje med trajanjem fiduciarjeve pravice je treba smiselno uporabljati pravila, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi. Fiduciarni upnik lahko uveljavlja svojo pravico proti dajalcem zavarovanja le, e je spo-razum o prenosu terjatve sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa.
7. SLUNOSTI
7.0. SKUPNA PRAVILA O SLUNOSTIH Slunost je pravica na tuji stvari, ki lastnika omejuje v izvrevanju lastninskih upravienj. Sluea stvar je stvar, ki je obremenjena s slunostjo. Vsebina slunosti je lahko: (1) pozitivna = lastnik sluee stvari mora trpeti doloena ravnanja imetnika slunosti; (2) negativna = lastnik sluee stvari mora opuati ravnanja, do katerih je sicer lastnin-sko upravien. Slunost ne more biti storitev. Takno razmerje je treba urediti s pravico stvarnega bremena. Varstvo slunosti zagotavlja opustitveni zahtevek (actio negatoria). Imetnik ga lahko naperi proti vsakomur, ki brez pravne podlage posega v nain izvrevanja slunosti. Imetnik mora dokazati obstoj slunosti. Pravni temelj za nastanek slunosti je lahko: (1) zakon; (2) odloba dravnega organa; (3) pravni posel. 7.1. STVARNE SLUNOSTI Stvarna slunost je pravica lastnika gospodujoega zemljia za njegove potrebe: izvrevati doloena dejanja na slueem zemljiu = pozitivna stvarna slunost; zahtevati od lastnika slueega zemljia opustitev doloenih ravnanj, ki bi jih sicer smel izvrevati = negativna stvarna slunost. Stvarna slunost ne more obvezovati k dejanjem. Lahko je ustanovljena le za doloen as ali samo za doloen letni as.
40
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Stvarno slunost lahko kot obremenitev nepreminine ustanovi tudi stvarnopravni upravienec, ki ni lastnik (uitkar, imetnik stavbne pravice). V teh primerih je trajanje stvarne slunosti ome-jeno na as trajanja stvarnopravnega upravienja obremenitelja. Pravni temelj za nastanek stvarne slunosti je lahko: (1) zakon = priposestvovanje: 1) priposestvovanje na podlagi dobre vere = 10 let, e priposestvovalec ves ta as izvruje slunost v preprianju, da ima za to pravni naslov; 2) priposestvovanje brez pravnega naslova = 20 let. Slunosti ni mono pridobiti, e poteka izvrevanje v nasprotju z dobro vero in potenjem, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. Ni mono priposestvovati negativne slunosti. Npr. prepoved postavitve objekta nad doloeno viino ne more nastati zaradi dejstva, da doloen as na zemljiu stoji objekt, ki ne dosega doloene viine. Priposestvovanje slunosti ne sme biti v kodo osebi, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobila pravico, preden je bila priposestvovana slunost vpisana v javno knjigo. (2) odloba dravnega organa nastanek slunosti povzroi: 1) pravnomona sodna odloba (npr. nujna pot); ali 2) dokonna upravna odloba (npr. odloba upravnega organa v komasacijskem ali drugem postopku urejanja prostora, kjer obstaja zakonska podlaga za odloanje o nastanku slunosti). (3) pravni posel potrebna sta 2 posla: 1) zavezovalni posel = inominatna pogodba obligacijskega prava, iz katere izhaja zaveza lastnika slueega zemljia, da dovoli obremenitev svojega zemljia s stvarno slunostjo doloene vsebine. Vsebina slunosti mora biti dovolj dolona, da je mono ugotoviti vsebino pravice in izvriti zemljikoknjini vpis. 2) razpolagalni posel = vpis v zemljiko knjigo na podlagi zemljikoknjinega dovolila. Izvrevanje slunosti velja pravilo servitus civiliter utendum est = slunost je treba izvrevati na nain, ki najmanj obremenjuje slueo nepreminino. Prenehanje slunosti slunost lahko preneha na 3 naine: (1) pravni posel; (2) odloba dravnega organa lastnik sluee stvari lahko zahteva odlobo sodia, naj stvarna slunost preneha, e: 1) postane nekoristna za uporabo gospodujoega zemljia; ali 2) se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila ustanovljena: (3) zakon: 1) upor izvrevanju lastnik slueega zemljia se upre izvrevanju in lastnik gospodujoega zemljia slunosti 3 leta zapored ne izvruje; 2) neizvrevanje v asu, potrebnem za priposestvovanje; 3) unienje gospodujoega ali slueega zemljia; 4) zdruitev lastnikov gospodujoega in slueega zemljia v eni osebi e kasneje pride spet do razlinih lastnikov, slunost oivi, e v vmesnem asu ni bila izbrisana. Za izbris zadoa pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo. Delitev gospodujoega zemljia stvarna slunost ostane v prid vsem delom. Delitev slueega zemljia stvarna slunost ostane le na delih, na katerih se je izvrevala. 7.2. OSEBNE SLUNOSTI Skupna znailnost osebnih slunosti je, da z njimi upravienje rabe stvari delno ali v celoti prehaja z lastnika na imetnika. Predmet osebnih slunosti je lahko: nepreminina; preminina; premoenjska pravica. Osebna slunost ni prenosljiva, ni predmet dedovanja in je asovno omejena: 41
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
o o
za fizino osebo traja najve as njenega ivljenja; za pravno osebo traja najve 30 let.
Osebne slunosti so: (1) uitek (usus fructus); (2) raba (usus); (3) stanovanje (habitatio); (4) nepravi uitek; (5) neprava stvarna slunost = monost oblikovanja stvarne slunosti kot osebne. 7.2.1. UITEK (USUS FRUCTUS) Uitek je osebna slunost, ki daje uitkarju pravico uporabljati in uivati tujo stvar. Je gospodarsko najpomembneja in najbolj razirjena slunost. Najbolj posega v lastnino, ker se med trajanjem uitka vse koristi stvari prenesejo z lastnika na uitkarja. Uitkar: je upravien do naravnih in civilnih plodov; lahko izvrevanje uitka prenese na drugo osebo. Lastniku ostane le gola lastninska pravica (nuda proprietas). Med trajanjem uitka lahko razpolaga s stvarjo tako, da prenese lastnino. Uitek uinkuje proti vsem pravnim naslednikom prenosnika. Pravna temelja za nastanek uitka sta: (1) pravni posel potrebna sta 2 posla: 1) zavezovalni posel: 1. doloi predmet uitka; 2. zavee lastnika ustanoviti uitek kot stvarno pravico na tuji stvari v korist doloene osebe. 2) razpolagalni posel odvisen je od predmeta uitka: 1. nepreminina = vpis v zemljiko knjigo; 2. preminina = izroitev predmeta uitkarju; 3. premoenjska pravica = razpolagalno dejanje, s katerim se prenaa premoenjska pravica. (2) sodna odloba. V praksi so pogosti primeri, v katerih elita lastnik in uitkar omejiti uitek na del nepreminine (natanno doloene dele stanovanjske hie) = uitek na delu stvari. Omejitev na del stvari velja za notranje razmerje med lastnikom in uitkarjem. V razmerju do 3. oseb se teje, da je stvar obremenjena kot celota. Odnos med lastnikom in uitkarjem: (1) obveanje uitkar mora lastnika obveati o vseh okoliinah, pomembnih za stvar. To vkljuuje tudi obveanje o prenosu upravienja rabe. (2) omogoanje pregleda uitkar mora lastniku vsaj enkrat na leto omogoiti pregled stvari, da se lastnik lahko prepria o skladnosti ravnanj uitkarja. (3) vzdrevanje: 1) redno vzdrevanje stroke nosi uitkar. Sem spadajo tudi javne dajatve. e je uitek omejen le na del stvari, mora uitkar sorazmerno prispevati k poravnavi strokov. e uitkar ne izpolnjuje strokov rednega vzdrevanja, lahko lastnik od njega zahteva primerno zavarovanje. e ga ne da, lastnik lahko zahteva predasno prenehanje uitka. 2) izredna popravila, ki presegajo redno vzdrevanje stroke nosi lastnik. Uitkar ga mora o izrednih popravilih nemudoma obvestiti. Lastnik lahko ravna na 2 naina: 1. opravi popravila od uitkarja lahko zahteva obresti od vrednosti opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi uitka.
42
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
ne opravi popravil popravila lahko izvede uitkar. Ob prenehanju uitka ima pravico do nadomestila po pravilih za dobrovernega lastnikega posestnika. Zahtevek na povrailo strokov ima lastnost terjatve, zato je podedljiv in ga lahko proti lastniku uveljavljajo uitkarjevi dedii. Ob prenehanju uitka mora posestnik stvar vrniti lastniku v stanju ob nastanku uitka. Pri tem se upotevajo poslabanja, ki so posledica redne rabe ali vije sile. e stvari ni mono vrniti v stanju ob ustanovitvi, lahko lastnik zahteva nadomestilo zaradi poslabanja. Prenehanje uitka: (1) potek asa; (2) odpoved uitkarja = enostranska izjava uitkarja, da se svoji pravici odpoveduje; (3) smrt uitkarja kot fizine osebe; (4) prenehanje uitkarja kot pravne osebe; (5) unienje stvari e na mesto uniene stvari stopi nova stvar ali pravica, se uitek prenese nanjo. e je predmet uitka nepreminina, uitek preneha z izbrisom iz zemljike knjige. Vsi zahtevki iz razmerja med lastnikom in uitkarjem zastarajo v 1 letu. 7.2.2. RABA (USUS) Raba je osebna slunost, pri kateri lahko imetnik uporablja stvar samo v obsegu, ki je potreben za njegove lastne potrebe, in v skladu z gospodarskim namenom stvari, tako da se ohranja substanca. Predmet rabe so samo nepotrone stvari. Izvrevanja rabe ni mono prenesti na 3. osebo. Stvar se lahko uporablja v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev rabe. Glede ostalega se smiselno uporabljajo doloila o uitku. 7.2.3. STANOVANJE (HABITATIO) Stanovanje je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika slunosti, tako da se ohranja njegova substanca. Imetnik slunosti stanovanja ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hie. Izvrevanja stanovanja ni mono prenesti na 3. osebo. 7.2.4. NEPRAVI UITEK Nepravi uitek je uitek, pri katerem je predmet uitka potrona stvar ali pravica. Od uitka se razlikuje po tem, da je treba vrniti valorizirano denarno vrednost stvari ali pravice ob dnevu nastanka uitka. 7.2.5. NEPRAVA STVARNA SLUNOST Neprava stvarna slunost je stvarna slunost, ki se ustanovi samo v korist doloene osebe. Npr. lastnik slueega zemljia ustanovi slunost poti ali vonje samo v korist svojega trenutnega soseda.
2.
8. STVARNO BREME
Stvarno breme je stvarno uinkovita obremenitev nepreminine za zavarovanje ponavljajoe se izpolnitve (dajatve ali storitve). Imetnik pravice stvarnega bremena je lahko doloena oseba ali lastnik druge nepreminine. Zavezanec je vsakokratni lastnik obremenjene nepreminine. Od njega se zahteva pozitivna obveznost. Primarno zavezanec odgovarja z vsem svojim premoenjem. e zavezanec obveznosti ne izpolni, lahko upravienec uveljavlja zahtevek prek izvrbe na stvari, ki je zava-rovana s pravico stvarnega bremena. Stvarno breme zdruuje znake 2 stvarnih pravic: znaki slunosti: narava stvarne obremenitve stvarno breme bremeni vsakokratnega lastnika; narava stvarne slunosti upravienec je lahko vsakokratni lastnik drugega zemljia; narava osebne slunosti upravienec je lahko doloena oseba.
43
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
znaki zastavne pravice izpolnitev iz stvarnega bremena je zavarovana s prednostno poplailno pravico. Pravni temelj za nastanek stvarnega bremena je lahko: (1) pravni posel potrebna sta 2 posla: 1) zavezovalni posel = pogodba o preuitku ali druga primerna pogodba, iz katere izhaja obveznost ustanoviti stvarno breme; 2) razpolagalni posel = vpis v zemljiko knjigo na podlagi zemljikoknjinega dovolila. (2) zakon = zakonito stvarno breme. Njegova publiciteta se domneva, zato se ne vpisuje v zemljiko knjigo. Po nastanku stvarnega bremena mora lastnik obremenjene nepreminine periodino in ob zapa-dlosti izpolnjevati obveznost, zavarovano s stvarnim bremenom. e ne pride do prostovoljne izpolnitve, se lahko upravienec poplaa iz vrednosti obremenjene nepreminine s smiselno uporabo pravil hipoteke. Smiselno se uporablja predvsem pravilo o vrstnem redu. Za prenehanje stvarnega bremena se smiselno uporabljajo pravila o prenehanju slunosti: prenehanje s pravnim poslom in izbrisom iz zemljike knjige; prenehanje stvarnega bremena, ustanovljenega v korist vsakokratnega lastnika drugega zemljia smiselno se uporabljajo pravila o prenehanju stvarnih slunosti: prenehanje zaradi dolgotrajnega neizvrevanja; prenehanje zaradi upora izvrevanju, po katerem upravienec svoje pravice 3 leta ne uveljavlja; prenehanje z unienjem; prenehanje z zdruitvijo lastnine obremenjenega in bremeneega zemljia v osebi istega lastnika. prenehanje stvarnega bremena, ustanovljenega v korist doloene osebe smiselno se uporabljajo pravila o prenehanju osebnih slunosti: prenehanje s potekom asa; prenehanje z odpovedjo; prenehanje z unienjem obremenjenega zemljia; prenehanje z zdruitvijo oseb lastnika obremenjenega zemljia in upravienca iz stvarnega bremena. Posebna oblika stvarnega bremena je zakonito stvarno breme. Edini primer je stvarno breme, ki obremenjuje posamezni del v etani lastnini in je ustanovljeno v korist preostalih etanih lastnikov v isti stavbi ter zavaruje denarne terjatve preostalih etanih lastnikov do lastnika posameznega dela iz naslova upravljanja zgradbe v etani lastnini. Viina zakonitega stvarnega bremena je omejena do zneska 5x najnijega vplaila v rezervni sklad. Na podlagi izrecne zakonske dolobe ima najbolji vrstni red in s tem absolutno prednost pri poplailu pred hipotekarnimi upniki in upniki iz drugih stvarnih bremen.
9. STAVBNA PRAVICA (SUPERFICIES)

Stavbna pravica je omejena stvarna pravica na tuji nepreminini (zemljiu), ki daje njenemu imetniku pravico, da ima na, nad ali pod tujim zemljiem zgrajen objekt oziroma da na tujem zemljiu, nad ali pod njim zgradi objekt. Stavbna pravica je pravica njenega imetnika = pravne ali fizine osebe. Lastninska pravica na zemljiu ostane lastniku, kar vkljuuje tudi monost (sposobnost) razpolaganja z njim. Ustanovitev stavbne pravice pomeni le poseg v lastnikovo upravienje rabe stvari. Stopnja posega v upravienje rabe je lahko razlina: stavbna pravica se nanaa na objekt, ki stoji ali je zgrajen na zemljiu poseg v lastnikovo upravienje rabe je popoln in lastniku ostane le gola lastnina;
44
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
stavbna pravica se nanaa na objekt, ki stoji ali je zgrajen nad (viadukt, most) ali pod zemeljsko povrino (vse vrste podzemnih objektov, kot so pasae, garae, kleti) mono je oblikovanje pravnega razmerja, ko lastniku zemljia ostane upravienje rabe zemljia nad povrino (postavitev objekta, parkirie, obdelovalno zemljie, itd.). Stavbna pravica po svoji vsebini in namenu pomeni odstop od naela superficies solo cedit, ker omogoa, da pride do razlinega lastninskega poloaja na zemljiu ali na njem zgrajenem objektu. To lahko traja samo toliko asa, dokler obstaja stavbna pravica. V trenutku njenega prenehanja pravilo spet v celoti uinkuje. Stavbna pravica je na podlagi fikcije v svojem bistvu izenaena z zemljiem. Med njenim trajanjem objekt ni sestavni del zemljia, temve je na podlagi fikcije sestavni del stavbne pravice. Pravni temelj za nastanek stavbne pravice je lahko samo pravni posel. Ustanovitev stavbne pravice na podlagi zakona ali sodne odlobe ne pride v potev. Bistven element nastanka vsake stavbne pravice je voljno soglasje lastnika obremenjene nepreminine. Podlaga za pridobitev stavbne pravice je veljavna pogodba obligacijskega prava, ki ima pravno naravo zavezovalnega pravnega posla. Nastanek stavbne pravice je vezan na vpis v zemljiko knjigo, ki je nujno konstitutivne narave in ima pravno naravo razpolagalnega posla. Zemljikoknjini vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo lastnika zemljia, da soglaa z ustanovitvijo stavbne pravice kot posebne oblike omejitve na njegovem zemljiu. as trajanja stavbne pravice ne sme trajati ve kot 99 let. Stavbna pravica se v dvomu teje za odplano pravico. Sestavni del pogodbe o ustanovitvi je doloitev nadomestila, ki ga plauje imetnik stavbne pravice lastniku zemljia. Nain plaila nadomestila je predmet avtonomije pogodbenih strank, zato so moni razlini dogovori. Nadomestilo se lahko doloi: v enkratnem znesku; ali kot mesena ali letna renta. Dopua se tudi monost, da se lastnik zemljia odpove nadomestilu in imetniku stavbne pravice dovoli neodplano pridobitev koristi. Ostale bistvene sestavine pogodbe so: o ime lastnika nepreminine; o zemljikoknjina oznaba nepreminine; o natanen opis stavbne pravice; o as trajanja stavbne pravice. Zahtevek na plailo nadomestila je primarno obligacijskopravni zahtevek ter direktno ni zavarovan s stvarnopravnim mehanizmom. Obveznost plaila nadomestila obstaja med vsakokratnim lastnikom zemljia in vsakokratnim imetnikom stavbne pravice. Lastnik zemljia ne more onemogoiti prenosa stavbne pravice in s tem spremembe dol-nika plaila nadomestila. Zato pa je varovanje njegovega pravnega poloaja zagotovljeno z monostjo, da uveljavlja predasno prenehanje stavbne pravice. Posebna omejitev posla, ki ustanavlja stavbno pravico, je prepoved uporabe razveznega pogoja. Zgradba, ki je zgrajena na nepreminini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko razdeli v etano lastnino, e so za to izpolnjeni zakonski pogoji. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih deleih. Temeljno upravienje imetnika stavbne pravice med njenim trajanjem je raba tuje nepreminine. Obseg rabe je lahko razlien in se dogovori s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. V dvomu je treba teti, da lastnik na imetnika stavbne pravice prenaa celotno upravienje rabe stvari in s tem ohranja le golo lastnino. Upravienje rabe imetnika stavbne pravice je namensko. Tuje zemljie lahko imetnik stavbne pravice uporabi za zgraditev stavbe in s tem povezane namene. Pravica imetnika stavbne pravice sega tudi na uivanje nepreminine, e je to povezano z namensko rabo.
45
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Stavba ali njen del se lahko odda v najem in upravienec do vseh koristi iz tega naslova je imetnik stavbne pravice. Pravnoposlovni prenos stavbne pravice temelji na zavezovalnem pravnem poslu in vpisu v zemljiko knjigo kot razpolagalnem pravnem poslu. Oba pravna posla sklepata dosedanji in bodoi imetnik stavbne pravice. Lastnik zemljia ne sodeluje in prenosa ne more prepreiti. Zemljikoknjino dovolilo v primeru prenosa izjavlja imetnik stavbne pravice, ki se prenaa. Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljike knjige. Vzroki za prenehanje so: (1) potek asa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena izbris se opravi: na podlagi zemljikoknjinega dovolila imetnika stavbne pravice; oziroma na zahtevek lastnika nepreminine, e imetnik stavbne pravice zavraa izstavitev zemljikoknjine listine. (2) pred potekom dogovorjenega asa: 1) prostovoljno prenehanje po volji subjektov, vkljuenih v pravno razmerje lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice skleneta pravni posel, ki ga sestavlja: 1. sporazum o prenehanju; 2. dogovor glede nadomestila zaradi poveanja trne vrednosti nepreminine nadomestilo mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice. Poveano trno vrednost pomeni zgrajena ali obnovljena zgradba. Dogovor ne sme biti v kodo tretjih do tega pride, e je bila pred tem ustanovljena zastavna pravica na zgradbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravice. Pogoj za veljavnost pogodbe je pisno soglasje zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem zastavne pravice. 2) kritev vsebine stavbne pravice zahtevek za prenehanje ima samo lastnik nepreminine v 2 primerih: 1. zaradi neplaevanja nadomestila; ali 2. zaradi izvrevanja stavbne pravice prek dogovorjenega obsega. Lastnik lahko zahteva prenehanje stavbne pravice s tobo. Sodie mora, e ugotovi razloge za predasno prenehanje, odloiti tudi o nadomestilu, ki ga mora plaati lastnik imetniku stavbne pravice zaradi poveanja trne vrednosti. Soglasje zastavnega upnika za predasno prenehanje ni potrebno. Njegov pravni interes je varovan s tem, da se njegova zastavna pravica ex lege prenese na terjatev imetnika stavbne pravice do lastnika nepreminine zaradi poveanja trne vrednosti. Splona posledica prenehanja stavbne pravice je ponovna in celotna vzpostavitev naela superficies solo cedit. Zgradba, ki je bila med trajanjem predmet stavbne pravice, z njenim prennehanjem postane sestavni del zemljia. Lastnina sega tudi na zgradbo kot sestavino. Ravnanjem lastnika, ki nedopustno posegajo v stavbno pravico in njeno izvrevanje, se lahko imetnik stavbne pravice upre: s posestnim varstvom; s kvazinegatornim zahtevkom.
10. EVIDENTIRANJE NEPREMININ

10.2. ZEMLJIKA KNJIGA
46
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
10.2.2. POJEM, SESTAVINE, VLOEK V zemljiko knjigo se vpisujejo pravice na nepremininah. Zemljikoknjini postopek je nepravdni postopek in ga vodi zemljikoknjino sodie. Sestavine zemljike knjige so: (1) glavna knjiga (2) zbirka listin vsak vpis v z.k. temelji na doloeni listini v pisni obliki, te listine se nabirajo kronoloko; (3) pomoni registri: 1) imenski register vsebuje imena lastnikov parcel; 2) parcelni register v njem so zapisane parcele in ob njih lastniki. Osnovna enota v z.k. je zemljikoknjini vloek. V en vloek se vpie vse parcele, ki jih ima ena oseba v katastrski obini in na katerih obstaja ista kvaliteta lastninske pravice. Ob noveli Zakona o zemljiki knjigi (ZZK) se razmilja o postavitvi naela ena parcela en vloek. Vloek je sestavljen iz 4 delov: (1) Nadpis = tevilka izseka vloka in oznaba katastrske obine; (2) List A = opis parcele s katastrskimi podatki. List A2 (kronoloki list) doloa, kako so parcele prihajale in odhajale iz vloka. Za oznaevanje izbrisanih podatkov se uporablja podrtovanje z rdeo barvo. (3) List B (lastninski list) vpie se vsakokratni lastnik iz lista A. (4) List C (bremenski list) vpisujejo se bremena: 1) C1 = slunosti; 2) C2 = hipoteke; 3) C3 = stvarna bremena. Takna razdelitev lista C je novost v elektronski z.k. 10.2.2. NAELA ZEMLJIKOKNJINEGA PRAVA (1) Naelo zakonitosti = zemljiko knjigo vodi sodie, ki ga doloa zakon (postopek temelji na nepravdnem) in v zemljiko knjigo se vpisujejo le pravice, ki so po zakonu doloene. (2) Naelo javnosti = podatki iz glavne knjige in registrov so javni. Dostop do zbirke listin je omejen treba je izkazati upravien interes. Javnost se zagotavlja na 2 naina: 1) vsakdo lahko pod nadzorom zemljikoknjinega delavca pogleda v zemljiko knjigo in prepisuje podatke do tega pride zelo redko; 2) izpiski iz zemljike knjige poznamo 2 vrsti izpiskov: 1. navadni izpisek pove nam le aktualno zemljikoknjino stanje. Obsega podatke o parcelah, ki so e v tem vloku. List A je izpuen, v listu B je naveden zadnji lastnik, v C listu so le e veljavna bremena. Izda se na poseben obrazec. 2. historien izpisek vsebuje celoten izpis vloka. Za izpis se plaa taksa. (3) Naelo zaupanja = nihe, ki se v dobri veri zanaa na podatke iz zemljike knjige, ne sme zaradi tega utrpeti kode. (4) Naelo publicitete = obstajajo le tiste pravice, ki so v zemljiko knjigo vpisane. Domneva se, da vsakdo pozna vse podatke iz zemljike knjige. (5) Naelo obveznosti uporabe zemljike knjige = v pravnih razmerjih glede nepreminin moramo nujno uporabljati zemljiko knjigo. (6) Naelo obligatornosti vpisa = stranke so dolne vse pravice in podatke vpisati v z.k. Rok za vpis je 6 mesecev, sicer se stranke kaznujejo z denarno kaznijo. V praksi se ta kazen ne izvaja, ker so stranke kaznovane e s tem, da pravice ne pridobijo. (7) Naelo vrstnega reda = vloge za vpis v zemljiko knjigo se vpisujejo po kronolokem redu, kot prispejo na sodie. (8) Naelo zemljikoknjinega prednika = vpis mora biti predlagan proti tistemu, ki je vpisan v zemljiko knjigo kot lastnik. Predloiti je treba celotno verigo poslov. 47
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
10.2.3. VPISI V ZEMLJIKO KNJIGO Nepreminine se vpisujejo s podatki iz zemljikega katastra. Vpie se lahko le nepreminina, ki ima parcelno tevilko. V z.k. se vpisujejo vse stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice. Razlika je v tem, da: ima vpis stvarne pravice konstitutiven znaaj ele z vpisom stvarna pravica nastane; ima vpis obligacijske pravice deklaratoren znaaj pravica obstaja e prej, vendar dobi z vpisom uinke erga omnes. Obligacijske pravice, ki se vpisujejo, so: najem, e traja ve kot 1 leto; predkupna pravica; odkupna pravica; prepoved obremenitve in odtujitve. Lastninska pravica se vpisuje le z imenom lastnika v listu B. Pri vpisu ostalih stvarnih pravic moramo pravico natanno opisati. Ob vpisu v list C se za vsako parcelo navede, kakna je njena obremenitev. V dvomu se obremenitev razteza na vse parcele. Vpisi se izvrujejo v korist osebe (ime in priimek, rojstni podatki, naslov prebivalia, v elektronski obliki ime in priimek ter EMO). Pravne osebe se vpisujejo s firmo ali imenom ter njenim sedeem, v elektronski obliki pa z matino tevilko pravne osebe. Skupna lastnina se vpisuje v dobro skupnih lastnikov. Solastnina se vpisuje na delee solastnikov po ulomkih. Poznamo: (1) glavne vpise v zemljiko knjigo: 1) vknjiba; 2) predznamba; 3) zaznamba. (2) pomone vpise v zemljiko knjigo: 1) plomba; 2) pouitev; 3) vpis; 4) izbris. 10.2.3.1. VKNJIBA Z vknjibo se dosee (pri konstitutivnem vpisu) ali izkae (pri deklaratornem vpisu) nastanek, sprememba ali prenehanje pravice do nepreminine. Pogoj za vknjibo je: javna listina: pravnomona odloba sodia ali upravnega organa; notarska listina. zasebna listina, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo (intabulacijsko klavzulo) = nepogojno izjavo lastnika nepreminine, da dovoljuje vpis pravic. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen pri notarju. Dovolilo ni potrebno za pogodbe, sklenjene pred 1.1.2003. Pri notarskem zapisu dovolilo ni potrebno, ker bi lo za podvajanje. 10.2.3.2. PREDZNAMBA Predznamba je pogojni vpis v zemljiko knjigo. Pri njej so izpolnjeni bistveni pogoji za vknjibo, vendar manjka e en pogoj. Vpis predznambe se lahko predlaga za: (1) nepravnomone sodne odlobe, s katerimi se odloa o lastninski pravici; (2) sodne odlobe, izdane po predpisih v izvrilnem postopku; (3) sodna odloba o poloitvi dolgovanega zneska, e gre za dolg, zavarovan z zastavno pravico; (4) zasebna listina, ki ne vsebuje pogoja za vknjibo. Na podlagi predznambe se pojavi plomba. Predznamba uinkuje enako kot vknjiba, ko se predznambo opravii (= izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjibo). 48
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
Predznambo je potrebno vpisati v roku 6 mesecev od predloga. Na predlog upravienca se zaznamuje opravienje predznambe (= dokae, da se je pogoj izpolnil), po katerem se predznamba teje za vknjibo. e predznamba ni opraviena, se izbrie na predlog upravienca ali po uradni dolnosti. 10.2.3.3. ZAZNAMBA Zaznamba je vpis dejanskih in pravnih podatkov, potrebnih za promet z nepremininami. Vsaka zaznamba mora biti predvidena v zakonu. Zaznambe so: (1) zaznamba osebnih stanj = zaznamuje osebno stanje imetnika vpisane pravice. To sta: 1) zaznamba mladoletnosti; 2) zaznamba odvzema poslovne sposobnosti. Imetnik lastninske pravice ni sposoben sam razpolagati z nepreminino, zato potrebuje zastopnika. Kupec se ne more izgovarjati, da tega ni vedel. (2) zaznamba vrstnega reda obstajata 2 vrsti: 1) zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice; 2) zaznamba vrstnega reda za pridobitev ali izbris hipoteke. Predlog za overitev zaznambe vrstnega reda lahko vloi le lastnik nepreminine. Podpis te osebe mora biti na predlogu zaznambe overjen. Sodie na podlagi predloga za zaznambo vrstnega reda opravi vpis samo, e je glede na stanje v zemljiki knjigi tak vpis dovoljen. e je zaznamba vrstnega reda vpisana, potem so v asu urejanja te zaznambe nadaljni vpisi dopustni le, e je predlogu za vpis zemljikoknjine spremembe priloen e sklep, s kate-rim je zaznamba dovoljena. Zaznamba vrstnega reda je asovno omejena in preneha veljati v 1 letu od sklepa, s katerim je dovoljena. Njen uinek je, da lastnik sam zablokira svojo nepreminino. (3) zaznamba spora dovoljena je, e se proti imetniku lastninske pravice s tobo izpodbija ta vpis. Varuje tonika in ustvarja publiciteto spora. Zaznamba uinkuje tako, da rezultat spora uinkuje proti vsem, ki so pridobili pravice po vpisu zaznambe. Ob vloitvi tobe je treba hkrati vloiti predlog za zaznambo spora. (4) zaznamba hipotekarne tobe ima podoben namen kot zaznamba spora. S hipotekarno tobo upnik zahteva prodajo zastavljene nepreminine. Zaznamba uinkuje tako, da se toba teje za vloeno proti vsem pravnim naslednikom in da uinkuje toba zoper vsakega vpisnika kot lastnika. (5) zaznamba odpovedi terjatve, zavarovane s hipoteko velja princip akcesornosti, po katerem se nekdo odpove tudi hipoteki, e se odpove terjatvi. 10.2.3.4. PLOMBA Plomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek. Zemljikoknjino sodie namre vodi delovodnik, kamor se vpisujejo vse vloge kronoloko po asu prispelosti. V delovodniku se nahaja opravilna tevilka vloge. To tevilko mora zemljikoknjino sodie takoj po vpisu v delovodnik vpisati v zemljikoknjini vloek. Nato mora sodie vse zadeve reevati po vrstnem redu plomb. Plomba je tisto, kar e kae na vpis. isti vloek je vloek, ki ni zaplombiran. Na plombo je treba biti pozoren lahko je zelo vana ali pa isto nepomembna. Vsak vpis uinkuje od predloga naprej, zato je plomba znak, da je prilo do spremembe v vloku. 10.2.4. ZEMLJIKOKNJINI POSTOPEK Smiselno se uporabljajo pravila nepravdnega postopka. Zane se po uradni dolnosti ali na predlog stranke. Pri vpisih na predlog stranke veljajo doloene formalnosti: predpisani obrazci za zemljikoknjine vloge; naelo popolnosti vloge priloiti je treba zasebno ali javno listino, sposobno za vpis; obrazec, ki izkazuje upravienost vpisa. Odloilen je trenutek, ko sodie prejme predlog. Za vse registre velja, da uinkuje vloga, kot da bi bila reena v naslednjem trenutku. Ko prejme sodie predlog, sledi vpis v delovodnik in vpis plombe. Vse vloge se reujejo po vrstnem redu vpisa. e sta 2 vlogi istoasni in si 49
2003 IUS CARITAS
STVARNO PRAVO
medsebojno nasprotujeta, sodie odpre plombo za obe vlogi ter predlagatelja napoti na pravdno sodie, ki doloi vrstni red. V zemljikoknjinih zadevah odloa zemljikoknjini referent. Postopek se kona na vijem sodiu, ker gre za nepravdni postopek. Smisel zemljikoknjinega sistema je ista registracija in ne pravno odloanje. Referent odloi na podlagi popolnosti vloge. e vloga ni popolna, jo lahko stranka dopolni ali pa aka na referentov sklep, ki: o predlogu ugodi; o predlog zavrne zaradi vsebinskih razlogov; o predlog zavre zaradi postopkovnih razlogov. Pravna sredstva proti sklepu referenta: ugovor zoper sklep vloiti ga je treba v 8 dneh od vroitve sklepa, odloa sodnik posameznik. e razveljavi sklep, se ga vrne referentu. zoper sodnikov sklep je mona pritoba na vije sodie.
50
2003 IUS CARITAS

Stvarno Pravo

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Stvarno Pravo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

IVS CARITAS

0. POJEM, PREDMET IN NAELA STVARNEGA PRAVA

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

solastnina; skupna lastnina.

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

Obveznost solastnikov je kritje bremen v sorazmerju z idealnimi delei.

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

samo neobrani plodovi

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)

2003 IUS CARITAS

Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov)