Senzorji in pretvorniki

Odgovori za pisni izpit

1. Principi merjenja temperature: 1. Mehanski merilniki temperature (kovinsko raztezni, tekoinsko raztezni in parnotlano raztezni) Bimetalni termometer (2 materiala s imbolj razlinim temp. koeficientom) Paliasti raztezni termometer (cev, ki pride v stik z merjencem ima visok TK in cev, ki ima nizki temp. koeficient porcelan, kvarc) Tekoinski stekleni termometer (ivosrebrni, barvno-alkoholni,) Tlani termometer (merijo temperaturo, ki je funkcija tlaka Bordonova cev) 2. Elektrini merilniki temperature (termoleni, uporovni merilniki, termistorji, polprevodniki merilniki, merilniki s kvarnim kristalom) Termoleni (2 ici iz razlinih materialov, zvarjeni na enem koncu najbolj uporabljeni) Uporovni merilniki (upornost kovine ponovljivo odvisna od temperature najbolj stabilni) Termistorji (upori realizirani s polprevodnikimi materiali najbolj obutljivi) Silicijev merilnik temperature (potencial silicijeve diode ali tranzistorja odvisen od temp. - hiter odziv, izredno linearen, poceni) Termometer s kvarnim kristalom (obutljivost resonanne frekvence kvarnega kristala na temperaturne spremembe obutljivost do 10-3 C) 3. Sevalni merilniki temperature Optini pirometri (brezkontaktna metoda, primerjava temperature arnice in telesa ki seva zadaj) Sevalni pirometer (meri celotno izsevano energijo vroega telesa po Stefanovem zakonu) 4. Ostale metode Kapacitivni princip Akustini princip Princip merjenja temperature z vibrirajoo ico Piezoelektrini princip (do milijoninke C natanno) 2. Principi linearizacije senzorja: 1. Linearizacija s pozitivno povratno vezavo (na primer Wheatsonov mosti) 2. Linearizacija z EEPROM-om 3. Linearizacija z uporabo mikrokrmilnika, ki pozna nelinearnost senzorja (matematini model) in tako izrauna pravo vrednost 4. Linearizacija z uporabo nelinearne karakteristike drugih elementov, tako da dobimo nelinearno ojaanje s pomojo katerega lineariziramo. (primer je uporaba tranzistorskega ojaevalnika IC je eksponentno odvisen od UC) 5. Regresijska premica, ki sicer ni linearizacija, ampak naredi napako po celem obmoju im manjo 6. Mehanska linearizacija (senzor zveemo preko nelinearnega mehanskega pretvornika - jajasto kolo na primer)

3. Senzorji vloma: 1. Mikrostikala (e pride do razklenitve stikala, se sproi alarm) 2. Magnetna stikala (enako kot za mikrostikala, le da je realizirano magnetno) 3. Senzorji pritiska (nameeni pod tla, sproi pa jih pritisk - moni lani alarmi: sproi jih lahko e domaa ival) 4. Folije ali prevodna nitka za zaito stekel (pretrganje folije ali nitke povzroi alarm, e pride do reza tam kjer ni nitke, se alarm ne sproi) 5. Akustini detektor lomljenja stekla (lomljenje oz. razbijanje stekla ima doloen frekvenni spekter, katerega lahko zaznavamo z mikrofonom) 6. Piezoelektrini vibracijski senzor (na ploskvah piezoelektrinega kristala se ob spremembah tlaka na teh ploskvah pojavlja elektrini naboj) 7. Detektorji nagiba (na primer ivosrebrni e sta oba konca ike potopljena v ivo srebro, je tok sklenjen, ko pa pride do nagiba, se tok razklene) 8. Mikrovalovni detektorji (zaznavajo spremembo pri odboju, mikrovalovi prekajo stene, kar je pogost razlog lanih alarmov, ne zaznava za eleznimi objekti, mona izvedba s prekinitvijo arka) 9. Aktivni infrardei detektorji (v isti katli oddajnik in sprejemnik, arek usmerjamo z zrcali velika poraba energije) 10. Pasivni infrardei detektorji PIR (Primerni za zunanje povrine, merijo spremembo temperature v kratkem asu, s imer se poskrbi, da spremembe danno ne povzroijo alarma problem je, ker je loljivost pri viji temperaturi okolice nija) 11. Senzor za detekcijo rezanja ograje (pretrgan tok skozi ograjo.)

4. Principi merjenja vlage: A) V prostoru: 1. Gravimetrina metoda (Tehtanje vlage) 2. Mehanski higrometri (Merimo raztezek enskega lasu) 3. Impedanni higrometri (S spreminjanjem relativne vlanosti zraka se pri doloenih snoveh spreminjajo tudi lastnosti, ki vplivajo na prevajanje elektrinega toka. e te snovi obravnavamo kot dielektrik kondenzatorja, opazimo, da je impedanca odvisna od relativne vlanosti zraka, v katerem se ta nahaja) 4. Psihrometrina metoda (e en termometer ovijemo z mokro krpo drugega pa pustimo v prostoru katerega vlago merimo, bo razlika temperature odvisna od vlage v prostoru) B) V itaricah: 1. Akustina metoda (itno zrnje ki pada v lijak povzroa nek zvok. Kaken je, je odvisen od vlage v itu) 2. Mikrovalovni merilnik (uporabno kjer zrnje potuje na tekoem traku) 3. Kapacitivni merilnik (dielektrinost odvisna od vlage v itu) C) V lesu: 1. Metoda tehtanja (maso kontrolnega odrezka lesa primerjamo z maso suhega lesa) 2. Doloevanje vlanosti po debelini (e kontrolni odrezek primerno odagamo lahko ugotovimo vlanost po debelini lesa) 3. Elektrini uporovni vlagomer (veja je vlanost lesa, veja je njegova prevodnost) 4. Dielektrini (kapacitivni) vlagomer

5. Javljalniki poara: 1. Ionizacijski detektorji poara (zaznavajo e tlenje, ko e ni dima) 2. Optini dimni detektorji poara Detektorji sipane svetlobe (zaznavajo svetlobo, ki se sipa) Detektorji svetlobe (zaznajo zmanjanje svetlobe zaradi sipanja) Linijski (arkovni) javljalnik dima (IR) 3. Aspiracijski detektorji dima 4. Termini detektorji poara (zaznajo spremembo temperature zaradi poara da pride do te spremembe mora poar biti e relativno velik, kar pomeni poveano tveganje) 5. Plinski detektorji poara 6. Detektorji plamena 7. Detektorji isker

6. Principi merjenja pretoka: 1. Merilniki pretoka na osnovi diferencialnega tlaka (korenska odvisnost) Ploa z odprtino Venturijeva cev Dallova cev oba Centrifugalni merilnik Pitotova cev 2. Merilniki pretoka s konstantnim padcem tlaka oziroma s spremenljivo povrino Merilnik z odprtino in epom Rotameter 3. Turbinski in venski merilniki pretoka 4. Elektromagnetni merilniki pretoka 5. Vrtinni (Vortex) merilniki pretoka 6. Ultrazvoni merilniki pretoka Dopplerjev ultrazvoni merilnik pretoka Merilniki pretoka na osnovi asa prehoda ultrazvoka skozi medij Korelacijski merilniki pretoka 7. Laserski merilnik pretoka 8. Merilniki pretoka s pozitivnim premikom Merilniki pretoka z drseo vetrnico Impelerji Merilniki pretoka s premikajoim diskom 9. Merilnik pretoka s taro 10. Merilnik pretoka na osnovi Coriolisovega pospeka 11. Merilnik pretoka na osnovi merjenja spremembe temperature fluida 12. Odprto-kanalni merilniki pretoka

7. Princip laserskega interferometra:

arek potuje proti referenni prizmi, ki je nepremina. Del arka se odbije od polpropustnega zrcala, del pa potuje naprej do merske prizme, kjer se odbije. Oba arka se zdruita v toki na pol-propustnem zrcalu. Ker sta valovanji iste valovne doline, dobimo interferenco dveh valovanj. Pri tem pride do prekrivanja svetlih in temnih interferennih pasov, ki predstavljajo polovico valovne doline laserske svetlobe. Detektor teje tevilo minimalnih in maksimalnih intenzivnosti. 8. Metode merjenja tlaka: 1. Merilniki tlaka s kapljevino ivosrebrni manometer (za merjenje atmosferskega tlaka) U-cevni manometer (za merjenje absolutnega, relativnega in diferencialnega tlaka) Manometer z vejim shranjevalnikom tekoine (poveanje loljivosti) Manometer z nagnjeno cevjo (dodatno poveanje loljivosti oditavamo dolino in ne viino) 2. Merilniki tlaka na osnovi elastinosti Merjenje z mehovi (merimo premik mehu, ki se napihuje in prazni s spremembo tlaka) Bordonove cevi (C-cevi, spiralne cevi, vijane cevi zopet merimo odmik) Opne in kapsule (upogib proporcionalen tlaku, ki deluje nanje razline izvedbe: obiajno linearna z majhno histerezo, lahko tudi nelinearna kar.) 3. Elektrini principi merjenja tlaka S pomojo vibrirajoe ice S pomojo uporovnih listiev S pomojo piezoelektrinega principa 4. Merjenje nizkih tlakov 9. Podajte odvisnost od parametra epsilon valjnega kapacitivnega senzorja:

c ab =

2 0 r L b ln a

10.Skicirajte magnetni merilnik pretoka in izraunajte potrebno magnetno polje pri kateri bo napetost na elektrodah 2 mV, e je premer d=0,5 mm in pretok =1000 (enota? ml/s?):

u = B l v u - inducirana napetost B - gostota magnetnega polja l - dolina prevodnika (v tem

primeru enaka premeru cevi) v - hitrost medija (povprena hitrost medija v cevi)

= 1000

ml dm 3 m3 =1 = 1 10 3 s s s 1 10 3 m 3 m v= = = 1273 6 2 S s 1 10 m s

B=

2 mV s u = = 1,57 mT l v 1 mm 1273 m

11. Podajte tri metode merjenja upogiba membrane (principi merjenja tlaka): Opne so fleksibilni diski s koncentrinimi gubami. Njihov upogib je proporcionalen tlaku, ki deluje nanje. Upogib lahko merimo: 1. s pomojo uporovnih listiev, 2. s pomojo vzmeti, ki pritiska nanjo ter merjenja premika z LVDT in 3. s pomojo vzmeti, ki pritiska nanjo ter merjenja premika z valjnim kapacitivnim merilnikom premika s spremenljivo povrino (Variable Area Capacitor - VAC) 12.Predlagajte nain za merjenje vrtljajev na gredi motorja. Kako bi doloil smer vrtenja: Uporabil bi izmenini tahogenerator, pri katerem je amplituda izmeninega signala na izhodu odvisna od hitrosti vrtenja oz. tevila vrtljajev. Smer vrtenja bi lahko doloil tako, da bi uporabil dve navitji za odjem signala, ki bi bili nekoliko zamaknjeni. Iz faznega zamika bi lahko razbral v katero stran se vrti gred motorja.

13.Merilni listii; podajte razliko med kovinskim in polprevodnikim: Merilni listii uporabljajo lastnost, da se pod vplivom deformacije upornost nekega materiala spremeni. Posredno se jih da torej uporabiti za merjenje premika, temperature, tlaka, sile, Merilni listii so sestavljeni iz gosto razporejene ike nalepljene na tanki foliji, tako da upogib te folije kar najbolje vpliva tudi na deformacijo listia. Faktor uporovnega listia (oziroma Strain gauge factor) je podan z enabo:

G=

R R

l , l

ki pomeni razmerje med relativno spremembo upornosti in relativno spremembo premika. Ta faktor je za kovinske listie priblino 2, za polprevodnike pa za 50 do 100 krat veji (priblino 200). 14.Opiite Linearni Variabilni Diferencialni Transformator LVDT: Linearni spremenljivi diferencialni transformatorji (LVDT) so eni izmed najbolj uporabljenih merilnikov odmika do doline 300 mm. So precizijski instrumenti, ki odmik merijo s pomojo pomikanja feromagnetnega jedra med tuljavicami ter s tem povzroajo spremembo napetosti v sekundarnih tuljavicah, na katere primarna tuljavica inducira magnetno polje. Lastnosti, ki LVDT napravijo za dober merilnik odmika so linearnost, natannost, velika obutljivost, loljivost, majhna obraba ker ni trenja

15.Kaj je merilna sledljivost? Merilna sledljivost je lastnost meritvenega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoa navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo znano merilno negotovost. Sledljivost se pogosto pojavlja kot shema sledljivosti. To je shema vrednosti etalonov, ki so posredno ali neposredno povezani med seboj. 16.Plinska kromatografija: Kromatografija je tehnika loevanja tekoih meanic, plinov in kapljevin, tudi raztopin trdnih topljencev. Snovi, ki jih loujemo, potujejo vzdol nosilca (stacionarne faze) razlino hitro, razmerje med asom, ko so vezane na stacionarno fazo in tistim ko potujejo z mobilno fazo, je razlino, tako se fizino loijo. Pri plinski kromatografiji je mobilna faza plin, stacionarna faza pa je trdna ali tekoa. V veini primerov je stacionarna faza narejena tako, da je trdni nosilec pokrit s tanko plastjo teko hlapnega, bolj ali manj polarnega topila.

17.Merjenje sile z merjenjem deformacij (pomik elastinega elementa): Ko s silo delujemo na prono telo, ga deformiramo. Z merjenjem teh deformacij lahko posredno merimo silo. 1. Merjenje raztezka vzmeti (LVDT, VAC,) 2. Raven proen trak, na eni strani vpet, na drugi deluje sila. Upogib proporcionalen sili, merimo pa ga z uporovnimi listii. 3. Merjenje sile tee s pomojo merjenja deformacije nosilca (z uporovnim listiem, lahko pa tudi s piezoelektrinim kristalom, e merimo hitro spreminjajoe sile potresi) 18.Nelinearnost, histereza opredelitev pojma: Nelinearnost je parameter nekega instrumenta (senzorja, izvrnega lena, ), ki je definiran kot maksimalno vhodno odstopanje od linearne karakteristike na dosegu vhoda in podan v procentih.

Nelinearnost =

max odst. vhoda Vhmax

Histereza je parameter nekega instrumenta (senzorja, izvrnega lena, ), ki je definiran kot maksimalna razlika pri isti vrednosti vhoda, medtem ko enkrat poveujemo vhod, drugi pa ga zmanjujemo. Za histerezo pravimo, da je prisotna, e je raztros meritev manji od maksimalne razlike pri isti vrednosti vhoda, ko le tega enkrat poveujemo drugi zmanjujemo.

Histereza =

H max Iz max Iz min