Professional Documents
Culture Documents
Otzi
Otzi
Genetska raziskava prazgodovinskega mokega 3. februar 2006 ob 18:21 London - MMC RTV SLO Prazgodovinski moki, ki so ga leta 1991 nali v italijanskih Alpah in ga poimenovali tzi, naj bi bil neploden, odkriva nova tudija. Znanstveniki z univerze v Camerinu v Italiji so iz revesja tzija vzeli vzorce DNK-ja, nato pa so bili posebej pozorni na genetski material, ki se nahaja v mitohondriju. V mitohondrijskem DNK-ju, ki se deduje samo po materini liniji, so nali podroja, ki naj bi bila povezana s poveano monostjo moke neplodnosti. Genetska raziskava e kae, da tzi vsekakor izvira iz srednje Evrope, pie BBC. tzi je umrl pred okoli 5.300 leti, znanstveniki pa ne vedo, ali se je zavedal svoje neplodnosti.
tzi je umrl, ker je bil ustreljen s puico. Foto: EPA http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/oetzi-naj-bi-bil-neploden/49793 (naloeno 3.11.2009)
loveka mumija se je zaradi taljenja ledu po 5.300 letih pokazala na povrju ledenika. Foto: EPA http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/oetzi-izkrvavel-na-ledeniku/72077 (naloeno 3.11.2009)
tzi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Spomenik tziju tzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena loveka mumija priblino iz 34. stoletja pr. n. t., ki so jo nali 19. septembra 1991 v ledeniku v Italiji (tztalske Alpe) blizu meje z Avstrijo. Vzdevek tzi prihaja od imena doline. Avstrijski uradniki so sprva obravnavali najdbo kot novodobno truplo in ga grobo izklesali iz ledu, pri emer so ga nekoliko pokodovali. ele po tistem, ko so ga prepeljali v mrtvanico v Innsbruck, je bila ugotovljena njegova dejanska starost. Kasneje meritve so pokazale tudi, da je najdba leala slabih 100 metrov znotraj ozemlja Italije. Gre za najstarejo naravno mumificirano truplo z ozemlja Evrope, ki omogoa dober vpogled v lastnosti bakrenodobnih Evropejcev. Po ocenah je bil tzi v asu smrti visok priblino 1,65 m in star 45 let.[1] Na sebi je imel obleko iz usnja razlinih ivali in iroke, vodoodporne evlje za hojo po snegu. Med drugimi predmeti, ki so jih nali ob truplu, so bakrena sekira, kremenast noi z lesenim roajem, nedokonan lok iz tisovega lesa in tok s 14 puicami.[2] Sledi na truplu kaejo, da je tzi umrl nasilne smrti; imel je luknjo od puice v rami in resno pokodbo glave, ki je verjetno povzroila smrt.[3] Mumijo naj bi nala nemka turista Helmut in Erika Simon, vendar slovenska plezalka Magdalena Mohar Jarc trdi, da jo je nala ona. Odkritje si lasti tudi vicarka Sandra Nemeth. Sodie v Bolzanu je najdbo prisodilo Simonovima. Hkrati je potekal tudi pravni spor o nagradi za najditelja. Simonova sta zahtevala 300.000, mnogo ve kot so bile pripravljene plaati lokalne oblasti glede na vrednost najdbe. Na koncu so se pogodili za 150.000.[4] tzi je danes na ogled v Junotirolskem deelnem arheolokem muzeju v Bolzanu. http://sl.wikipedia.org/wiki/%C3%96tzi (naloeno 3.11.2009) South Tyrol Museum of Archaeology - official website about tzi http://www.archaeologiemuseum.it/index_ice.html