ENERGETSKA EFIKASNOST I EU

Energetska efikasnost i EU

Izdava: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor Avtor: Makedonski centar za evropsko obrazovanie Lektura: Abakus Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Brigada dizajn Pe~at: Bato i Divajn Tira`: 2000 primeroci
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 620.92(497.7) : 341.171(4-672 EU) ENERGETSKA efikasnost i EU. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2010. - 48 str. : 20sm. ISBN 978-608-218-088-5 a) Energetika - Efikasnost - Makedonija - Evropska unija COBISS.MK- ID 83029770

Sodr`ina
1. Voved 2. Energetska efikasnost 3. Energetskata efikasnost vo Evropskata unija 3.1 Bitni odluki i direktivi na EU 4. Energetska efikasnost vo Republika Makedonija 4.1 Zakoni i podzakonski akti 5. Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija 5.1 Zgrada Solar XXI 5.2 Od otpad do trkala - biogas za transport 5.3 Proekt NULA 5.4 Programa za osvetluvawe na u~ili{tata vo Ungarija 5.5 POLYCITY 5.6 Etik & Energi - promena vo koristeweto na energijata vo religioznite objekti 5.7 Biosire - kreirawe odr`liv transport vo turisti~kite regioni 5.8 New4Old - nova energija za starite gradbi 5.9 Winenvironment 5.10 CIVITAS RENAISSANCE 5.11 Proekt za podobruvawe na procesot i za promena na gorivoto vo pekarnica 5 7 9 10 13 14 15 16 17 19 20 21 23 24 26 27 28 30

6. Drugi finansiski instrumenti za podr{ka na energetskata efikasnost 31 6.1 Instrument za pretpristapna pomo{ (Instrument for Preaccession Assistance - IPA) 31 6.2 Sedma (7) ramkovna programa 32 7. Finansirawe na proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija vo Makedonija 8. Makedonska prikazna 9. 5 do 12 - soveti za za{teda 10. Kontakti 10.1 Evropska unija 10.2 Republika Makedonija 10.2.1 Banki vo RM 33 37 39 41 42 43 45

VoVed
malite i srednite pretprijatija, op{tinite i gra|anite. Vo bro{urata ima nekolku uspe{ni prikazni, odnosno se pretstaveni nekolku ve}e realizirani proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija vo EU, koi se pogodni za makedonskata realnost. Na krajot od bro{urata ima kontakt-informacii za instituciite, finansiskite instrumenti i akciite za energetska efikasnost.

Reduciraweto na energetskata potro{uva~ka i eliminiraweto na energetskite zagubi se edni od glavnite celi na Evropskata unija (EU). Celta na EU e do 2020 godina potro{uva~kata na primarna energija da se namali za 20%, odnosno t.n. Inicijativa 20-20-20. Ovaa bro{ura gi prezentira informaciite za energetskata efikasnost i e nameneta za site u~esnici na energetskiot pazar, vklu~uvaj}i gi

e nergetSka efikaSnoSt
Energetskata efikasnost e na~in na odnesuvawe i ja poka`uva racionalnosta na korisnicite na energijata. Odbegnuvaweto na nesoodvetnata upotreba na energijata ili izborot na najsoodveten ured za namaluvawe na energetskite tro{oci pomaga vo namaluvaweto na individualnata potro{uva~ka na energija, bez pritoa da se namalat individualnite blagodeti. Energetskata efikasnost pridonesuva za ekonomski i socijalen prosperitet i e re{enie za:

Energetska efikasnost

za{teda na energija; namaluvawe na tro{ocite; pogolema konkurentnost; vrabotuvawe; podobruvawe na energetskata sigurnost;

namaluvawe na zagaduvaweto; pozitivno vlijanie vrz klimatskite promeni, i postignuvawe na Lisabonskite celi na EU.

energetSkata efikaSnoSt
Zemjite-~lenki na EU se obvrzaa da ja sprovedat Inicijativata 20-20-20, {to zna~i za{teda na 20% od potro{uva~kata na primarnata energija i na emisiite na stakleni~ki gasovi, kako i vklu~uvawe na 20% obnovlivi izvori na energija vo energetskata potro{uva~ka do 2020 godina. Evropskata komisija ima doneseno:

Vo eVropSkata unija
Akciski plan za energetska efikasnost (2007- 2012) za da se postigne namaluvawe na energetskata potro{uva~ka za 20% do 2020 godina; Zelena kniga: Evropska strategija za odr`liva, konkurentna i sigurna energija; Zelena kniga za energetska efikasnost: Da se napravi pove}e so pomalku.

Energetskata efikasnost vo Evropskata unija

3.1

Bitni odluki i direktivi na EU

Odlukite i direktivite navedeni podolu ve}e se primenuvaat vo EU i istite }e bidat transponirani vo na{eto zakonodavstvo, kako {to Republika Makedonija }e napreduva kon ~lenstvoto vo EU. Poznavaweto na zakonskata regulativa e va`no za site koi sakaat da se zapoznaat so politikata na energetskata efikasnost na EU. Celosnata zakonska regulativa na EU vo vrska so energetskata efikasnost mo`e da se najde na internet stranata za Zakonskata regulativa za energetska efikasnost, navedena vo delot Kontakti, na krajot od bro{urata.
10

1. Odluka na Evropskiot parlament i na Evropskiot sovet broj 1639/2006/EC od 24 oktomvri 2006 godina za vospostavuvawe Ramkovna programa za konkurencija i inovativnost (2007- 2013) (Competitiveness and Innovation Framework Programme - CIP - (2007- 2013)); 2. Odluka na Evropskiot parlament i na Evropskiot sovet broj 1230/2003/EC od 26 juni 2003 godina za usvojuvawe na pove}egodi{na programa za akcija na poleto na energijata Inteligentna energija - Evropa (2003- 2006) Intelligent Energy Europe (2003- 2006) 3. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 2006/32/EC od 5 april 2006 godina za krajnata energetska efikasnost na uslugite;

Energetskata efikasnost

4. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 2004/8/EC od 11 fevruari 2004 godina za unapreduvawe na kogeneriraweto vrz osnova na pobaruva~kata za korisna toplina na vnatre{niot pazar na energija; 5. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 2002/91/EC od 16 dekemvri 2002 godina za energetskite karakteristiki na zgradite; 6. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 2009/33/EC od 23 april 2009 godina za promocija na ~isti i energetski efikasni transportni vozila; 7. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 2005/32/EC od 6 juli 2005 godina za vospostavuvawe ramka za postavuvawe barawa za ekolo{ki dizajn na produktite koi koristat enegrija; 8. Direktiva na Sovetot broj 92/75/EEC od 22 septemvri 1992 godina za oznakite na etiketite i standardnite informacii za potro{uva~kata na energija i drugi resursi na aparatite za doma{na upotreba; 9. Direktiva na Sovetot broj 2006/1005/EC od 18 dekemvri 2006 vo vrska so zaklu~okot od Dogovorot pome|u Vladata na SAD i EZ za koordinacija na programata za obele`uvawe na energetskata efikasnost na kancelariskata oprema; 10. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 2000/55/EC od 18 septemvri 2000 godina za barawata za energetska
11

Energetskata efikasnost vo Evropskata unija

efikasnost na balastot na fluoroscentnata svetlina; 11. Direktiva na Sovetot broj 92/42/EEC od 21 maj 1992 godina za barawata za efikasnost na novite vodogrejni kotli zatopluvani so te~ni ili so gasoviti goriva; 12. Direktiva na Evropskiot parlament i Sovet broj 96/57/EC od 3 septemvri 1996 godina za barawata za energetska efikasnost za fri`iderite i ladilnicite i kombinacija od niv nameneti za doma{na upotreba, i 13. Direktiva na Komisijata broj C(2007)6376 od 18 dekemvri 2007 godina za usvojuvawe horizontalna programa - Finansiski instrument za energetska efikasnost vo Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Crna Gora, Srbija vklu~uvaj}i go i Kosovo, Turcija i Republika Makedonija vo ramkite na IPA - Komponenta za pomo{ pri tranzicijata i zajaknuvaweto na instituciite za 2007 godina.

12

energetSka efikaSnoSt
Vo Republika Makedonija ima dobar potencijal na obnovlivite izvori na energija, hidropotencijal, son~eva energija i energija od veter, no pokraj poddr{kata od strana na dr`avata treba da se koristat i pazarno orientiranite instrumenti i grantovi, so cel investiciite vo energetskata efikasnost da bidat pouspe{ni.

Vo republika Makedonija

Energetski izvori vo Republika Makedonija se: jaglenot (45,5%), surovata nafta (35%), biomasata (6%), hidroenergijata (5,1%), prirodniot gas (2,4%), geotermalnata energija (0,4%) i uvezenata elektri~na energija (5,6%). Najgolemi energetski bezdni vo Republika Makedonija se: grade`nite objekti na doma}inst-

Energetskata efikasnost vo Republika Makedonija

vata (so 29,5%), grade`nite objekti na komercijalno-uslu`nite dejnosti (so 13,1%) i grade`nite objekti vo industrijata (so 10%). Vo Makedonija ima golemi zagubi pri koristeweto na energijata vo doma}instvata i vo javniot sektor, koi iznesuvaat do 40%. Zagubite vo grade`niot sektor }e se namaluvaat preku trigodi{en proekt za sozdavawe osnovni uslovi za energetska efikasnost, dodeka Nacionalniot akcionen plan za energetska efikasnost za periodot 2009- 2016 godina predviduva Republika Makedonija da postigne za{teda na energija od 9% od prose~nata potro{uva~ka na energija ostvarena vo periodot 2002- 2006, vo soglasnost so evropskite direktivi. Toa bi zna~elo za{teda na energija od - vo prosek - 1,16 %, odnosno okolu 820 TJ (teraxuli) godi{no.

Pravilnik za obnovlivite izvori na energija za proizvodstvo na elektri~na energija Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.127/08 Pravilnik za na~inot na steknuvawe status povlasten proizvoditel na elektri~na energija proizvedena od obnovlivi izvori na energija, kako i za sodr`inata, formata i na~inot na vodewe registar na povlasten proizvoditel na elektri~na energija proizvedena od obnovlivi izvori na energija Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 29/2009

14

Aktivnosti na poleto na energetskata efikasnost

Nedelata na energetikata be{e organizirana od Istra`uva~kiot centar za energetika, informatika i materijali na MANU i Centarot za energetska efikasnost na Makedonija - MACEF, koga be{e organizirana i Regionalnata konferencija na tema Finansirawe na proekti od energetskata efikasnost i obnovlivi izvori na energija (oktomvri 2009).

4.1 Zakoni i podzakonski akti

Zakon za energetika (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 63/06, 106/08) Strategija za razvoj na energetikata vo Republika Makedonija do 2030 godina Strategija za energetska efikasnost na Republika Makedonija, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 63/06 Pravilnik za ozna~uvawe na energetskata efikasnost na uredite za doma}instvo, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.63/06 i 36/07 i 85/07 Pravilnik za energetska efikasnost na grade`nite objekti Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.143/08

realizirani proekti Vo eu - pogodni za Makedonija

sirawe, a treti deka najgolem potencijal le`i vo promenata na navikite na potro{uva~ite. Vo prodol`enie se navedeni akcii na EU za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija. Republika Makedonija mo`e da u~estvuva samo vo del od niv.

Podobruvaweto na energetskata efikasnost bara golemi po~etni investicii koi se isplatlivi duri po nekolku godini. Edni velat deka EU treba da obezbedi pove}e fondovi i dano~ni olesnuvawa za podobruvawe na energetskata efikasnost, drugi velat deka treba da ima pove}e privatno i javno-privatno finan-

Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija

prirodna ventilacija, solarno pasivno greewe, pasivno ladewe i aktivni solarni termalni i fotovoltai~ni sistemi. Vo 2009 godina Evropskata komisija ja vovede inicijativata BUILD UP za da ja zgolemi svesnosta na site u~esnici vo grade`ni{tvoto za efektot od za{tedite. Preku interaktiven vebportal inicijativata promovira vmre`uvawe na grade`nicite, lokalnata administracija i gra|anite i efektivna implementacija na merki za za{teda na energija pri izgradbata, so upatstva, uspe{ni prikazni za za{teda na energijata, kako i so informacii za zakonskite ramki, celite, prakti~nite vlijanija i idnite promeni.
16

BUILD UP inicijativata e poddr`ana od programata Inteligentna energija (Intelligent Energy Europe), a Makedonija s u{te NE mo`e da u~estvuva vo nea. Web: http://www.buildup.eu/

Slika 1: Zgradata Solar XXI Zgradata ima nadvore{na za{tita od 5 sm polistiren na dvata yida i na pokrivot. Glavnata fasada kon jug sodr`i glazura i 100 m fotovoltai~ni paneli koi proizveduvaat elektricitet. Paneli bile postaveni i nad parkingot i tie slu`ele kako senka za parkiranite vozila. Dopolnitelno greewe e ovozmo`eno so solarnite kolektori za zagrevawe voda, montirani na pokrivot. Vodata se zatopluva i so pomo{ na gasen bojler. Zgradata Solar XXI nema aktiven razladen sistem. Venecijanerite bile postaveni nad glazurata za da nema direktno vlijanie od sonceto. Prirodna ventilacija ima i preku otvorite na fasadata i me|u vnatre{nite prostorii, kako i od otvorite na pokrivot, a ima i sistem ventilatori i zakopani cevki.

5.1 Zgrada Solar XXI

Zgradata Solar XXI e izgradena vo 2006 godina vo ramkite na kampusot na Nacionalnata laboratorija za energija i geologija (LNEG), Lisabon, Portugalija. Zgradata na tri kata, so povr{ina od 1.500 m, ima kancelarii i laboratorii, a e dizajnirana taka {to }e ima prirodna ventilacija i vo golema merka }e gi koristi i pasivnite i aktivnite solarni tehnologii. Koristeni se site glavni postoe~ki tehniki za pasivno razladuvawe: za{tita od sonceto, zemjeno razladuvawe, ventilira~ka fasada i

Energetskata efikasnost

Mnogu se vnimavalo i na prirodnoto osvetluvawe. Vo centarot na zgradata ima staklen pokriv {to ovozmo`uva prirodna svetlina vo hodnicite i vo prostoriite svrteni kon sever. Rezultati: Proektot poka`uva deka e mo`no edna delovna zgrada locirana vo Lisabon (mediteranska klima) da postigne leten komfor bez koristewe na aktivni razladuva~ki sistemi. Tro{oci: 1,3 milioni evra Klient (korisnik na objektot): Nacionalen institut za in`enerstvo, tehnologija i inovacii (INETI - National Institute for or Engineering, Technology and Innovation) Arhitekti: Pedro Cabrito i Isabel Diniz Koordinator na proektot: Dr. Hlder Gonalves Web: www.ineti.pt/

Dogovorot na gradona~alnicite (Covenant of Mayors) e voveden vo 2008 godina i dosega vo nego se vklu~eni re~isi 1.000 gradovi, vklu~uvaj}i go i Skopje (od 7 oktomvri 2009 godina). Gradovite i naselenite mesta se zalo`ile da gi ostvarat celite na energetskata politika na EU za reducirawe na emisijata na CO2 so primena na energetska efikasnost i proizvodstvo i koristewe na po~ista energija. Dogovorot bara od u~esnicite da vovedat Akciski plan za odr`liva energija za gradot ili naselenoto mesto. Akciskite planovi mora da bidat operativni edna godina po potpi{uvaweto na Dogovorot i istite }e bidat nadgleduvani od Evropskata komisija. Sekoj grad {to nema da se pridr`uva kon ovaa obvrska }e bide isklu~en od Dogovorot. Republika Makedonija ve}e u~estvuva vo inicijativata Dogovorot na gradona~elnicite (Covenant of Mayors). Web: www.eumayors.eu

17

5.2 Od otpad do trkala biogas za transport

Gotenburg (Gothenburg) e vtor grad po golemina vo [vedska, kade {to od otpadnite vodi od kanalizaciskiot sistem se produciraat okolu 65 GWh biogas, {to e ekvivalentno na 11 litri benzin po ~ovek priklu~en na sistemot. So ovoj proekt, od 2007 godina biogasot se pre~istuva, nadgraduva i se vklu~uva vo sistemot za priroden gas. Biogasot se prodava preku sistemot za pre-

Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija

nos na priroden gas i se prodava isklu~ivo za vozila i avtobusi vo celiot region na Geteborg. Proektot bil nagraden so eko-nagrada vo 2008 godina. So zamena na gorivoto so gas za{tedite vo emituvawe na CO2 iznesuvaat okolu 18.000 toni na godi{no nivo. Vo proektot sorabotuvale i javni i privatni firmi koi u~estvuvale vo celiot proces - od tretmanot na otpadnata voda, pa s do stanicite za polnewe na vozila i avtobusi Gradot Gotenburg go promovira koristeweto na alternativnite goriva vo barawata za nabavki, za besplatno parkirawe na ekolo{ki vozila i vo poseduvaweto ekolo{ki vozila vo op{tinskiot vozen park, koj se sostoi od 90% ekolo{ki vozila.
18
Rastitelen otpad

Zemjodelski kulturi

Fotosinteza so son~eva svetlina

Organsko |ubre [talsko |ubre

H2O, 02 i CO2

Organski otpadok

Anaeroben tretman

Elektri~na + termalna energija

Slika 2 Proizvodstvo na biogas

Kompanijata Geteborg enerxi (Gteborg Energi) momentalno raboti na proektot GoBiGas, pogon {to proizveduva biogas so gasifikacija na cvrsta biomasa (na primer, delovi od drva). Pogonot so proizvodna ja~ina od 100 MW }e proraboti do 2016 godina i }e proizveduva 800 GWh. Rezultati: Upotreba na biogas i za{tedi na CO2 Kontakt - Covenant koordinator: Katrina Folland Telefon: +46 31 368 02 40 E-: katrina.folland@stadshuset.goteborg.se

Energetskata efikasnost

5.3 Proekt NULA

Kampawata Odr`liva energija na Evropa e vovedena vo 2005 godina i e so prodol`eno traewe do 2011 godina. Kampawata ja promovira politikata na EU za odr`liva energija, promoviraj}i gi privatnoto investirawe vo tehnologiite za odr`liva energija i najdobrite primeri i gradej}i mre`i na u~esnicite na pazarot na odr`livata energija. Po~nuvaj}i od 2005 godina, a kako del od kampawata, Evropskata komisija dodeluva nagradi za isklu~itelni proekti. Vo 2009 godina bea prijaveni vkupno 272 proekta koi se vo tek, i tie se celosno finansirani i sprovedeni od strana na javni i/ili privatni akteri vo oblasta na energetskata efikasnost, obnovlivite izvori na energija, ~istiot transport i/ili biogorivata. Od ovie 272 aplikacii se izbrani 22 proekti koi vo 2010 godina }e se borat za nagradite vo pet razli~ni kategorii Web: http://www.sustenergy.org/tpl/page.cfm? pageName=home Sustainable Energy Europe Campaign: http://www.eusew.eu/ Ovoj proekt ja koristi inicijativata Javnoprivatno partnerstvo, a celta e do 2029 godina op{tinata Sonderborg da stane dinami~na op{tina/region {to }e promovira odr`liv razvoj, konkurentni ~isti tehnologii i klasteri i } e kreira mnogu rabotni mesta. Vo ramkite na ovaa inicijativa e izrabotena detalna mapa, spored koja do 2029 godina op{tinata 100% }e go eliminira ispu{taweto na jagleroddioksidot vo atmosferata, so {to }e stane prva takva op{tina vo svetot. Krajbre`niot grad Sonderborg (Sonderborg) vo ju`na Danska, vo blizina na granicata so Germanija, go kreira proektot Proekt Nula/Svetlozelen biznis (ProjectZero/Bright Green Business), so koj se nastojuva regionot da stane samoodr`liv, da kreira novi zeleni rabotni mesta vo i so NULA emituvawe na CO2 (jagleroddioksid). Proektot se sostoi od pove}e inicijativi: izgradba na pristani{te so ime Svetlozeleno pristani{te, vklu~uvawe na biznis zaednicata vo upravuvaweto so klimatskite promeni, kako i inicijativata Ku}a na naukata. Vo po~etokot u~esnicite mislele deka proektot ZERO e povrzan so tehnologijata, no podocna utvrdile deka najgolema pridobivka od proektot e vmre`uvaweto i vklu~uvaweto na gra|anite na site nivoa od samiot po~etok na proektot. Vo inicijativata Ku}a na naukata se vklu~eni biznis zaednicata, istra`uva~ite i obrazovniot sektor. Aktivnostite zapo~nale so promena na misleweto vo javnite u~ili{ta od pret{kolska vozrast i prodol`ile s do programite za doktorski studii. Organizatorite na proektot ZERO sfatile deka od golemo zna~ewe e da se anga`iraat u~itelite, kako i da se pridobijat licata od najmala vozrast.

19

Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija

5.4 Programa za osvetluvawe na u~ili{tata vo Ungarija

Budimpe{ta, glavniot grad na Ungarija, se obvrzala do 2010 godina da go namali emituvaweto na CO2 za 20%, a kako del od sli~na programa, ungarskoto Ministerstvo za obrazovanie najavilo deka }e gi nadgradi sistemite za osvetluvawe i greewe vo site obrazovni institucii. Proektot e implementiran od strana na GE (General Electric), po~nuvaj}i od 2006 godina. Celta na proektot bila da obezbedaat povisoki standardi za sistemite za zatopluvawe i osvetluvawe vo u~ili{tata, BEZ finansirawe od strana na dr`avata. Imeno, proektot e celosno samofinansira~ki preku za{tedite {to se pravat od potro{uva~kata na energijata. GE instaliral svetilki so namalena energetska potro{uva~ka i pomali tro{oci za odr`uvawe. Po instaliraweto na novata oprema, potro{uva~kata na energija se namalila za 40%. Se o~ekuva deka, po celosnoto zavr{uvawe na ovoj proekt, za{tedite za ungarskoto Ministerstvo za obrazovanie }e iznesuvaat okolu 210 milioni evra dodeka trae programata. Za{tedite na energija od 40% za osvetluvawe vo ovie zgradi vo Budimpe{ta zna~itelno }e go namali emituvaweto na CO2 od zgradite i }e ima golema uloga vo prezemenata obvrska. Dopolnitelno, toa e samo mal del od vkupniot {kolski proekt vo koj GE sorabotuva so ungarskata Vlada i koj }e rezultira so za{tedi vo energija od nad 100 GWh, {to e ekvivalentno na emisija na 50.000 toni jagleroddioksid.

Slika 3 Ku}a izgradena spored proektot ZERO Web: http://www.uk.brightgreenbusiness.com/ Kontakt: Peter Rathje, Managing director Telefon: +45 4040 8636 E-: peter.rathje@projectzero.dk

20

Energetskata efikasnost

Inicijativata CONCERTO, vovedena od Evropskata komisija, proaktivno se naso~uva kon predizvicite za kreirawe odr`liva idnina na evropskite energetski potrebi. Inicijativata gi poddr`uva lokalnite zaednici vo razvojot na konkretni strategii i akcii koi se odr`livi i energetski efikasni i ovozmo`uva razmena na idei i iskustva me|u 45 zaednici i drugi gradovi koi se obvrzale da vovedat sli~ni strategii za energetska odr`livost. Slika 4: U~ili{te vo Ungarija Web: http://www.eumayors.eu/benchmarks_of_excellence/benchmark_6/index_en.htm Kontakt: - : kaisero@budapest.hu Makedonija s u{te NE mo`e da u~estvuva vo inicijativata CONCERTO. Web: http://www.concertoplus.eu/

5.5 POLYCITY
Proektot POLYCITY promovira optimizacija na koristeweto na energijata od obnovlivi izvori na energija vo golemite urbani oblasti vo Germanija, [panija i vo Italija. Germanskiot proekt e [arnhauser park (Scharnhauser Park) vo Ostfildern (Ostfildern), porane{niot armiski kompleks blisku do [tutgard. Vo taa naselba }e se izgradat ko-generativna elektri~na centrala (kombinirano zatopluvawe i proizvodstvo na elektri~na energija). Edna od celite e preostanatata toplina da se koristi za ladewe na delovnite prostorii lete. Dopolnitelno, site zgradi }e bidat opremeni so optimalna toplinska za{tita, so cel da se minimizira gubitokot na toplina vo tekot na zimata. Planiranite merki se sproveduvaat vo periodot od 2005 do 2010 godina.

21

22

Pokraj [arnhauser park, vo proektot se vklu~eni u{te dve drugi urbani oblasti: Cerdanyola del Valls - razvojna oblast so planirani 50.000 `iteli, severno od Barselona, [panija, i Arquata vo Torino, Italija, rabotni~ka oblast {to }e bide restavrirana spored ekolo{kite kriteriumi. Vo Barselona se izgradeni eko-zgradi, a industriskite, delovnite i uslu`nite zgradi se snabduvaat so inovativni energetski sistemi. Izgradeni se sistemi za greewe i ladewe koi koristat biomasa i gas vo kogenerativen proces, a postaveni se i re~isi 2.000 m solarni kolektori. Vo Torino, proektot opfa}a obnova na 30 op{tinski zgradi i edna komercijalna zgrada. Me|u drugoto, postaveni se i solarni paneli na fasadite od komercijalnata zgrada i na pokrivite od op{tinskite zgradi. ]e bidat organizirani rabotilnici za obuka koi }e ovozmo`at neophodni informacii za zaednicite {to sakaat da gi preslikaat POLYCITY proektite. Gradovi u~esnici: Cerdanyola del Valls, [panija; Ostfildern, Germanija, Torino, Italija

Gradovi posmatra~i: Alba i Carmagnola, Italija; Konstanz, Singen i Gppingen, Germanija; Basel, [vajcarija; Zhydachiv i Voru, Estonija; Lisov, Republika ^e{ka; Sosny/Minsk, Belorusija; Bukarest, Romanija; Lidzbark Welski, Sopot, Lebork, Elblag i Opole Polska; Wien, Avstrija; Perpignan, Francija. Rezultati: so proektot vo [tutgard e ostvarena za{teda od impresivni 30- 38%, vo sporedba so nacionalnite standardi za za{teda na energija. Kontakt: Ursula EICKER Adresa: Schellingstr. 24, DE-70174 Stuttgart, Germany Telefon: + 49 711 8926 2831 Faks: + 49 711 8926 2698 E-: ursula.eicker@hft-stuttgart.de Web: www.polycity.net

Energetskata efikasnost

Inicijativata ManagEnergy e pokrenata vo 2002 godina i ja poddr`uva rabotata na u~esnicite na regionalno nivo. Inicijativata ovozmo`uva obuki i rabotilnici preku internet vo koi u~estvuvaat profesionalci i rakovoditeli vo agenciite za energija. Inicijativata nudi i besplaten Internet prenos na pove}e od 1.000 videoprezentacii, govori i intervjua na tema energija. Inicijativata ManagEnergy e inicijativa za tehni~ka poddr{ka na programata Inteligentna energija, no Republika Makedonija s u{te ne e del od taa programa. Web: www.managenergy.net www.managenergy.tv

nizacija Etik & Energi im dava {ansa na vernicite da ja stavat nivnata vera vo akcija i da gi namalat uni{tuva~kite efekti od globalnoto zatopluvawe. Luteranskata crkva na [vedska ima okolu 20.000 objekti, a najgolem broj od niv (80%) koristat tradicionalni fosilni goriva ili struja, {to e i skapo, no i uni{tuva~ko za okolinata. Dopolnitelno, golem broj crkvi vo [vedska se kulturno nasledstvo i nesoodvetnoto zatopluvawe mo`e da gi o{teti i da gi uni{ti starinite, {to od druga strana vodi kon ogromni tro{oci za restavrirawe. Zatoa, dobrata praktika za zatopluvawe na mnogu na~ini e pogodna za crkovnata okolina. Organizacija Etik & Energi sorabotuva so najdobrite konsultanti vo zemjata koi se eksperti za za~uvuvawe na energijata, za~uvuvawe i zagrevawe na istoriskite objekti, za bio, solarna i energija od veter, eksperti za obu~uvawe, teologija, itn. Religioznite zaednici formirale asocijacija i pla}ale pretplata za ~lenstvo vo zavisnost od brojot na objektite {to gi poseduvaat. Od sobranite pari prvo napravile istra`uvawe za potro{uva~kata na energija vo sekoj objekt, a potoa ekspert im prepora~al na~ini za za{teda na energijata vo sekoj objekt, na primer zamena na osvetluvaweto ili instalirawe nov sistem za greewe. Rezultati: Del od religioznite objekti gi namalile tro{ocite za energija do 30%.
23

5.6 Etik & Energi - promena vo koristeweto na energijata vo religioznite objekti

Vo 2004 godina e formirana neprofitnata organizacija Etik & Energi (Etika i energija), so cel da im se pomogne na site religiozni zaednici vo [vedska da stanat energetski poefikasni, so promovirawe na odr`liv `ivoten stil i odr`livo upravuvawe so crkovniot imot. Organizacijata raboti so crkovnite organizacii i so vernicite vo lokalnite zaednici, kreira nacionalna mre`a na religiozni entiteti i vr{i obuka i promocija za obnovlivite izvori na energija, energetskata efikasnost i za~uvuvaweto na energijata. Orga-

Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija

Kontakt: Etik & Energi Stationsvgen 2 457 91 Tanumshede, Sweden Telefon: +46 525 29880 E-: info@etikochenergi.se Web: www.etikochenergi.se

Programata Inteligentna energija ovozmo`uva dostignuvawe na celite na EU na poleto na ekonomskata konkurencija, istovremeno borej}i se so klimatskite promeni. Programata pokriva do 75% od proektnite tro{oci i dosega finansiski poddr`ala re~isi 400 proekti vo koi bile/ se vklu~eni pove}e od 3.000 organizacii vo Evropa. Republika Makedonija s u{te ne e del od programata Inteligentna energija. Web: http://ec.europa.eu/intelligentenergy

24

5.7

Biosire - kreirawe odr`liv transport vo turisti~kite regioni

Cel na proektot e da se ovozmo`i koristewe na alternativni goriva i ~isti tehnologii, biodizel i struja, od strana na transportnite vozila, brodovite, i drugite specijalni vozila vo turisti~kite regioni vo Avstrija, Hrvatska, Francija, Grcija, Italija i vo [panija. Konzorciumot e sostaven od regionalnite vlasti na turisti~kite oblasti, energetskite agencii, istra`uva~kite organizacii i konsultantite specijalizirani za energija, zemjodelstvo i transport. Lokalnite akcii so proektot BIOSIRE se naso~eni kon transformacija na pazarot i promena na odnesuvaweto na transporterite, turistite, `itelite na turisti~kite regioni, zemjodelcite

Energetskata efikasnost

i potencijalnite snabduva~i na koristeno maslo za gotvewe. U~estvuvale gradovite La Rochelle, Francija; Krit, Grcija; Majorka, [panija; cela Avstrija; Dubrovnik, Mqet i Lo{iw, Hrvatska; i Venecija, Italija. Prezemenite merki bile naso~eni kon promocija i upotreba na elektri~nite vozila i brodovi, sobirawe na upotrebenoto maslo za gotvewe i negova upotreba vo transportot, koristewe na biodizelot od strana na lokalnata administracija, `itelite i turistite. Rezultati: Zgolemena svesnost za pogodnostite na alternativnite goriva, vospostaveno proizvodstvo, kako i pravna i pazarna ramka za koristewe na biodizelot, prenesuvawe na iskustvata vo drugite evropski turisti~ki regioni i vklu~uvawe na drugite regioni vo rabotilnici i obuki. Proektot BIOSIRE sorabotuva i so drugi proekti za odr`liv turizam i formulira preporaki za drugi turisti~ki regioni, ovozmo`uvaj}i im direktno u~estvo vo proektnite aktivno- sti. Nacionalni slu~uvawa se organizirani od strana na Polska i Hrvatska za da se soberat i drugi u~esnici od regionot. Buxet: 1.685.020 evra (vlog od EU: 75%) Kontakt: Maarten van Bemmelen, CINESI, [panija Telefon: +34 971775296 E-: mvbemmelen@telefonica.net Web: http://www.biosire.eu
25

Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija

5.8 New4Old - nova energija za starite gradbi

Proektot New4Old se obvrzuva da dade zna~itelen pridones kon takanare~enite Izvori na obnovliva energija i Racionalno koristewe na energijata (Renewable Energy Sources (RES) & Rational Use of Energy (RUE)) kaj istoriskite zgradi, i toa na dva na~ina: so kreirawe mre`a od ku}i koi upotrebuvaat obnovliva energija (Renewable Energy Houses (REH)) i so zajaknuvawe na kapacitetite na arhitektite i planerite so obuki. Pottiknat od uspehot na REH vo Brisel, proektot planira da vospostavi osnova za kreirawe javno dostapni REH proekti vo koi }e bidat prika`ani najnovite tehnologii za obnovliva energija i energetska efikasnost i koi }e slu`at kako proekti za prikaz pri odredeni komunikaciski i marketing aktivnosti. Istoriskite gradbi ne se energetski ekonomi~ni. Proektot ima za cel da ja promovira integracijata na obnovlivite izvori na energija i tehnologiite za energetska efikasnost vo istoriskite gradbi i, voedno, da gi za{titi gradbite. Idejata e zdobienoto znaewe da se prenese vo u{te ~etiri zemji. Rezultati: Bile opfateni pet ku}i vo razli~ni zemji-~lenki na EU i bile dadeni tehni~ki upatstva za integracija na tehnologiite vo istoriskite zgradi, a bile odr`ani i soodvetni obuki. Odr`ani se pet rabotilnici i edna me|unarodna konferencija, na koi bile povikani investiciskite fondovi, kako i u~esnicite na pazarot na nedvi`nosti. Bila napravena i studija za proektite vo koi se upo-

trebeni obnovlivi izvori na energija i bila sprovedena marketing-kampawa za mo`nostite za integracija na tehnologiite za energetska efikasnost i obnovlivite izvori na energija.

26

Slika 5: Stari zgradi vo novo ruvo Buxet: 823.682 evra (pridones od EU: 50%) Vremetraewe na proektot: septemvri 2007 - septemvri 2010 Kontakt - Koordinator: Kim Vanguers, European Renewable Energy Council (Evropski sovet za obnovliva energija), Belgija Telefon: +32 25461933 E-: kim.vanguers@erec.org Web: http://www.erec.org/144.0.html

Energetskata efikasnost

5.9
So fondovite na Eco-innovation, EU gi poddr`uva inovativnite produkti, uslugite i tehnologiite koi ovozmo`uvaat podobro iskoristuvawe na prirodnite resursi. Vo periodot od 2008 do 2013 godina na raspolagawe se staveni re~isi 200 milioni evra za kofinansirawe na eco-innovation proektite. EU pokriva 50% od proektnite tro{oci. Za parite od Eco-innovation fondot mo`at da konkuriraat organizacii od site zemji-~lenki na EU, kako i Norve{ka, Lihten{tajn, Hrvatska, Makedonija, Crna Gora, Srbija, Izrael, Turcija i Albanija. Makedonija e del od Eco-innovation. Web: http://ec.europa.eu/ecoinnovation

Winenvironment

Evropskiot proekt Winenvironment ima za cel da gi promovira ekolo{kite i inovativnite tehniki koi pridonesuvaat za za{tita na okolinata vo lozarskiot i vinarskiot sektor. Winenvironment se odnesuva na dvata najva`ni problemi za za{tita na okolinata so koi se soo~uvaat vinarite: golemata potro{uva~ka na voda i golemata upotreba na za{titni sredstva. Winenvironment proektot e koordiniran od French Institute of Vine and Wine (IFV). Vinariite vo Francija, [panija i vo Germanija na{le na~in kako da se namali otpadot pri proizvodstvoto na vino so namaluvawe na potro{uva~kata na energija, voda i pesticidi. Statistikata poka`uva deka za eden litar proizvedeno vino se tro{at pet litri voda, a se koristat i pesticidi i fitosanitarni produkti. Celta e da se namali upotrebata na pesticidi za 20%, na voda za 30% vo vinskite podrumi, a za 10% da se zgolemi recikliraweto na otpadocite. Winenvironment proektot vklu~uva partneri od {est evropski zemji, nezavisni vinari, istra`uva~ki centri, institucii i pretprijatija. Proektot e kofinansiran od Evropskata Komisija, kako del od programata za konkurentnost i inovacii za pretpriema{tvo i inovaciii Eco-compatible (CIP-EIP Program (program for competitiveness and innovation for Entrepreneurship and Innovation Eco-compatible)). ]e se odr`at tri prezentacii vo pet zemji so cel da im se pomogne na 56.000 vinarii kako da stanat pokonkurentni so za{tedite {to }e se ostvarat so voveduvawe na novi tehnologii i upravuva~ki sistemi.

27

Zaedni~ka politika i zaedni~ka pazarna organizacija

Buxet: 1.007.960 evra Po~etok na proektot: 15 maj 2009 godina

28

Traewe: 36 meseci Kontakt: g. Jean-Michel Desseigne, French Institute of vine and wine, Francija E-: jeanmichel.desseigne@itvfrance.com Web: http://www.cevi-eciw.eu/actualites.php? page=2&LangueSite=en

CIVITAS - Inicijativa {to im pomaga na gradovite da postignat odr`liv, ~ist i energetski efikasen urban transporten sistem so voveduvawe na ambiciozni tehnologii. Makedonija e del od CIVITAS Inicijativata. Web: http://www.civitas-initiative.org/main. phtml?lan=en

5.10

CIVITAS RENAISSANCE

Gradovite Peruxa, Bat, Gorna Orahovica, [}e}in i Skopje se pet istoriski gradovi koi u~estvuvaat vo proektot CIVITAS RENAISSANCE i se avangarda vo odr`liviot razvoj. Toa se gradovi koi imaat silna zaedni~ka vrska so nasledstvoto i so turizmot, pri {to e sozdadena vrska me|u mobilnosta, ekonomskiot razvoj i gri`ata za za{tita na okolinata. Ovie

Energetskata efikasnost

gradovi, isto taka, se soo~uvaat so isti lokalni i regionalni predizvici. Proektot trae 5 godini i, spored planiranoto, treba da zavr{i na 15 septemvri 2012 godina. Civitas Renaissance project ima inovativen pristap vo slednive oblasti: Inovacii vo energijata i za{tita na okolinata - So pogolema upotreba na biodizelot vo javnite i vo privatni vozni parkovi, proektot voveduva koristewe na lokalno proizvedeno gorivo koe ne vlijae vrz efektot na stakleni~ki gasovi. Tehni~ki inovacii - RENAISSANCE voveduva koristewe na vtorata generacija~isti vozila, vozila na biogorivo, biodizel, kompresiran priroden gas, metan i struja. Isto taka, } e bidat vovedeni i novi formi na informativna i komunikaciska tehnologija, so vklu~uvawe informacii za zastojot na pati{tata, slobodni parking-mesta i rasporedot na javniot prevoz, vo realno vreme. Organizaciski inovacii - Voveduvawe integriran pristap za re{avawe na problemite, vo ramkite na koj partneri koi nikoga{ ne sorabotuvale iznao|aat novi na~ini i modeli na sorabotka za namaluvawe na emituvaweto na stakleni~kite gasovi.

Inovativni politiki i tehnologii za naplata - Preku RENAISSANCE programata u~esnicite }e imaat mo`nost da se zapoznaat so iskustvoto od gradot Bat, Obedinetoto Kralstvo, i so na~inot na naplata vo javniot prevoz i za parkirawe Inovacii vo politi~kiot proces - Proektot RENAISSANCE gi prezentira efektite od politi~kite odluki za i okolu lokalniot transport vo istoriskite gradovi. Inovacii vo upravuvaweto so transportniot sistem - So proektot RENAISSANCE }e bidat vovedeni novi tehniki za sobirawe podatoci za razni soobra}ajni situacii i novi na~ini na prezentirawe na tie informacii. Koordinator na proektot: Leonardo Naldini Rakovoditel na mobilno planirawe Adresa: via Scarlatti 43, 06121 Perugia, Italy Kontakt: Tel: 00390755773809 Faks: 00390755773934
29

Realizirani proekti vo EU - pogodni za Makedonija

Evropska banka za obnova i razvoj (EBRD) EBRD e me|unarodna finansiska institucija koja poddr`uva proekti vo 29 zemji od Centralna Evropa do Centralna Azija. Bankata go promovira pretpriemni{tvoto i ja pottiknuva tranzicijata kon otvoreni i demokratski pazarni uslovi za rabota. Bankata glavno investira vo privatni pretprijatija, no raboti i so javni pretprijatija vo proces na privatizacija, restrukturirawe i podobruvawe na lokalnite/op{tinskite uslugi. Makedonija u~estvuva vo rabotata na EBRD preku guvernerot na EBRD od Makedonija, potpretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, g. Zoran Stavreski.

elektri~na energija vo pekarnicata, a so toa i golemite tro{oci za struja, pred s poradi starata oprema. Vo dekemvri 2004 godina bila podgotvena delovna studija za proektot i pekarnicata dobila pozajmica od lokalnata bugarska banka za da go implementira proektot. EnCon Services obezbedila besplatna tehni~kata poddr{ka vo proektot. So proektot bila predvidena zamena na starite ma{ini, upotreba na priroden gas namesto struja, avtomatizacija na procesot na pe~ewe na lebot i iskoristuvawe na celiot kapacitet na furnata i na pomo{nite uredi. Rezultati: Za{teda na energija, za{teda vo plati i za{teda vo tro{oci. Neto efektot na godi{nite za{tedi na energija bil 68.141 evra (spored cenite vo 2004 godina). Tro{ocite za popravki, odr`uvawe i rezervni delovi so novata proizvodna linija se namalile za 22.088 evra godi{no. So samo 8 vraboteni, koi rabotele na novata avtomatizirana proizvodna linija, godi{nite tro{oci za plati se namalile za 44.176 evra. Emituvaweto na CO2 }e se namali za 13.981 toni, po~nuvaj}i od 2005 pa s do 2012 godina. Kontakt: EnCon Services, Ltd., 135 Rakovski Street, Entrance 2, Floor 5, Sofia, 1000 Bulgaria Telefon: 359-2-988-0052 Fax: 359-2-988-0053 E-: office@enconservices.com Web: www.beerecl.com

30

5.11 Proekt za podobruvawe na procesot i za promena na gorivoto vo pekarnica

Vo oktomvri 2004 godina edna golema sofiska pekarnica pobarala pomo{ od firmata EnCon Services za sproveduvawe proekt za energetska efikasnost poddr`an od kreditnata linija za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija za Bugarija, poddr`ana od Evropskata banka za obnova i razvoj. Prvo, bila izvr{ena revizija na iskoristuvaweto na energensite koja ja potvrdila golemata potro{uva~ka na

drugi finanSiSki inStruMenti

za podr[ka na energetSkata efikaSnoSt

6.1 Instrument za pretpristapna pomo{ (Instrument for Preaccession Assistance - IPA)

Instrumentot za pretpristapna pomo{ (IPA) e del od paketot za nadvore{ni odnosi. IPA, kako i drugite elementi od toj paket, pretstavuvaat golema mo`nost za racionalizirawe i poednostavuvawe na procedurite na Komisijata, za podobruvawe na koherentnosta i koordinacija na aktivnostite na Komisijata.

Drugi finansiski instrumenti za podr{ka na energetskata efikasnost

IPA go so~inuvaat slednive 5 komponenti: Komponenta 1 - Tranziciska pomo{ i institucionalna nadgradba Komponenta 2 - Prekugrani~na sorabotka Komponenta 3 - Regionalen razvoj Komponenta 4 - Razvoj na ~ove~ki resursi Komponenta 5 - Ruralen razvoj Proektite za energetska efikasnost i promocija na koristeweto na obnovlivite energii mo`at da se koristat i vo ramkite na Komponentata 2 od IPA (Prekugrani~nata sorabotka). Web: www.sep.gov.mk

sira na zaedni~kata sorabotka na akademijata (univerziteti, nau~no-istra`uva~ki centri...) i biznis zaednicata za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta i koristewe na nau~nite dostignuvawa vo industrijata. Vo delot na energetikata, celta e kreirawe i vospostavuvawe tehnologii neophodni za adaptirawe na postojniot energetski sistem vo poodr`liv, pokonkurenten i posiguren. [to }e bide finansirano so programata? So 2,35 milijardi evra, me|u drugoto, }e se finansiraat slednive aktivnosti: struja od obnovlivi izvori, proizvodstvo na gorivo od obnovlivi izvori, inteligentni energetski mre`i, mre`i za energetska efikasnost, itn. Republika Makedonija e del od Sedmata ramkovna programa. Web: http://cordis.europa.eu/home_en.html

32

6.2 Sedma (7) ramkovna programa

Sedmata ramkovna programa e glaven instrument na EU za finansirawe na istra`uvaweto i na tehnolo{kiot razvoj. Ovaa programa se foku-

finanSirawe na proekti
za energetSka efikaSnoSt i
obnoVliVi izVori na energija Vo Makedonija
So odluka na Komisijata EC(2007)6376 od 18.12. 2007, Republika Makedonija mo`e da u~estvuva vo horizontalnata programa na EU preku finansiskiot instrument za energetska efikasnost (Energy Efficiency Finance Facility - EEFF). Celta na ovoj instrument e do 2016 godina da im se pomogne na zemjite opfateni so instrumentot IPA za promocija na investicii vo energetskata efikasnost i obnovlivite izvori na energija, so cel da se podobri energetskata efikasnost na grade`nite i na industriskite sektori koi nudat mo`nost za najgolemi za{tedi na energija i za namaluvawe na emisijata na SO2. Ovoj instrument }e se implementira preku Komponentata 1 na IPA, a }e koristi finansiska i tehni~ka poddr{ka od Evropskata investiciona banka (EIB), Evropskata banka za rekonstrukcija i razvoj (EBRD) i Bankata za razvoj na Sovetot na Evropa (CEB), vo sorabotka so KfW bankata. Pritoa, ovie finansiski institucii

Finansirawe na proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija vo Makedonija

}e obezbedat pove}e od 100 milioni evra, koi vo forma na kreditni linii preku lokalnite banki }e bidat nameneti za finansirawe na energetski efikasni proekti vo oblastite grade`ni{tvo i industrija. Evropskata unija, pak, od svoja strana, }e obezbedi donacii vo visina od okolu 35 milioni evra, koi imaat za cel da gi stimuliraat: 1) privatnite i javnite pretprijatija vo sektorite grade`ni{tvo i industrija za da implementiraat energetski efikasni proekti, i 2) lokalnite banki za da go zgolemat finansiraweto na vakvite proekti.
34

banki podolu): krediti za obnovlivi izvori na energija od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) , i vklu~uvawe vo mre`ata na evropskite pretprijatija (Enterprise Europe Network - EEN) Za da se iskoristat krediti od EBRD zainteresiranite treba da go napravat slednoto: 1. Za detali, treba da ja poglednat veb-stranicata na EBRD www.ebrd.com 2. Da se javat vo kancelarijata na EBRD vo Makedonija, na Elena Urumovska, tel: 02/3297 800, faks: 02/3231-238, E-po{ta: urumovska@ebrd.com 3. Ili da se javat na odgovornite lica vo EBRD: Jacquelin Ligot Direktor, Energy Efficiency Team, EBRD HQ: One Exchange Square London EC2A 2JN - UK, E-po{ta: Ligotj@ebrd.com tel: + 44 207 338 7022 Faks: + 44 20 7 338 6942 Peter Hobson, Energy Efficiency Team, EBRD HQ: One Exchange Square London EC2A 2JN - UK, Epo{ta: Hobsonp@ebrd.com tel: + 44 207 338 6737 faks: + 44 20 7 338 6942 4. Da se raspra{aat za kreditnite linii vo koi mo`e da u~estvuva Makedonija, spomnuvaj}i gi:

Isto taka, so sredstvata na EU }e se pokrijat i konsultantskite tro{oci za tehni~kata pomo{ pri realizacijata na proektite. Ovie sredstva }e mo`at da gi koristat privatni pravni subjekti, zdru`enija na gra|ani i javni subjekti (op{tini i/ili asocijacii na op{tini), a proektite treba da bidat vo delot na grade`ni{tvoto ili industrijata, kako i proekti povrzani so proizvodstvo na obnovlivi energii (pr. hidrocentrali, veter, biomasa, geotermalna ili solarna energija). Za gra|anite na RM postojat slednive mo`nosti za koristewe na finansii od EU proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija: kreditni linii na Evropskata banka za istra`uvawe i razvoj (EBRD) i Evropskata investiciona banka (EIB), koi se dodeluvaat preku lokalnite banki vo RM (vidi lista na

35

Western Balkans Sustainable Energy Direct Funding Facility (WeBSEDFF) - http://websedff.com/en/ Western Balkans Sustainable Energy Credit Line Facility (WeBSECLF) - http://www.webseclf.com/cms/ Kreditna linija od Evropskata investiciska banka Proizvod 1: MSP investicioni krediti Proizvod 2: MSP krediti za trajni obrtni sredstva od EIB Delovni banki preku koi se realizira kreditnata linija:

Invest banka AD Skopje Komercijalna banka AD Skopje NLB Tutunska banka AD Skopje Ohridska banka AD Ohrid Prokredit banka AD Skopje Stopanska banka AD Skopje Stopanska banka AD Bitola Izvozna i kreditna banka AD Skopje UNI banka AD Skopje

Za da iskoristat krediti od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR,) zainteresiranite treba da go napravat slednovo: 1. Za detali, treba da ja poglednat veb-stranata na MBPR: http://www.mbdp.com.mk/ 2. Da se javat vo kancelarijata na MBPR na:

Finansirawe na proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija vo Makedonija

Adresa: Veqko Vlahovi} br. 26, Skopje Telefoni: Centrala 02/3115-844 i 02/3114-840 Sektor za kreditirawe - lokali: 115, 224, 123, 219 Direktor na kreditirawe - lok. 105 E-: info@mbdp.com.mk 3. Da se raspra{aat za kreditnite linii za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija, napomenuvaj}i gi: Kreditite vo iznos od maksimum 500.000 USD za proekti za energetska efikasnost i kreditite vo iznos od maksimum 4.000.000 USD za obnovlivite izvori na energija. Proektite treba da se za mali (mini) postrojki na vodena energija (so kapacitet pomal od 10 MW); za proizvodstvo na struja i toplina vrz osnova na biomasa; proekti za greewe koi se baziraat na vi{ok na industriska toplina ili obnovlivi toplinski izvori; i proekti za energija dobiena od sonce i veter.

Za vmre`uvawe ili za dopolnitelni informacii za proektite za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija, zainteresiranite treba da go napravat slednovo: 1. Za detali, treba da ja poglednat veb-stranata na Enterprise Europe Network (EEN) www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/ 2. Da se raspra{aat vo Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija (EIICM) - partner na Enterprise Europe Network a. www.eiicm.com.mk, doc. d-r Viktor Stojmanovski, proekten menaxer, tel: 02/3293 200, E-po{ta: viktor@mf.edu.mk b. Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, kontakt-lice: Gordana Boroeva - Gaceva, Velimir Stojkovski, tel: 02/3293 206, Faks: 02/3293 202, E-po{ta: eiicm@ukim.edu.mk www.ukim.edu.mk v. Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe, kontakt-lice: Gabriela Kostovska-Bogoevska ul. Orce Nikolov 147A/6, tel: 02/3077 008, faks: 02/3092 814 E-po{ta: eiicm@mir.org.mk www.mir.org. mk g. Agencija za poddr{ka na pretpriemni{tvoto vo RM, kontakt-lice: Maja Taseva ul. Nikola Vapcarov 7, tel: 02/3120 132, faks: 02/3135 494, E-po{ta: eiicm@apprm.gov.mk www.apprm.gov.mk d. Stopanska komora na Makedonija, kontakt-lice: Elena Milevska, tel: 02/3244 023, faks: 02/3244 088, E-po{ta: elenam@ mchamber.mk www.mchamber.org.mk

36

Delovni banki preku koi se realizira kreditnata linija od MBPR: Izvozna i kreditna banka AD Skopje UNI banka AD Skopje NLB Tutunska banka AD Skopje Komercijalna banka AD Skopje Ohridska banka AD Ohrid

MakedonSka prikazna
Gradona~alnikot na Grad Skopje, koj e potpisnik na Dogovorot na gradona~alnicite (Covenant of Mayors), gi sobral na iten sostanok site gradona~alnici na skopskite op{tini, rakovoditelite na javnite pretprijatija, direktorite na u~ili{tata i rakovoditelite na gradskata administracija. Na sostanokot bile razgleduvani iskustvata na poleto na energetskata efikasnost od drugite evropski gradovi, pri {to prisutnite dobile po eden primerok od tri ve}e realizirani proekti vo gradovi od EU, i toa: 1. Proekt NULA - da se napravi op{tinata Sonderborg (Danska) NULA-karbon, 2. Nova energija za starite gradbi - promocija na integracijata na obnovlivite izvori na energija i tehnologiite za energetska efikasnost vo istoriskite gradbi New4Old, i 3. Kreirawe odr`liv transport vo turisti~kite regioni - Biosire. Po diskusijata bile dogovoreni aktivnostite {to treba da gi prezemat gradona~alnicite

Makedonska prikazna

i drugite rakovodni lica od Gradot Skopje i op{tinite vo Gradot Skopje. Bilo dogovoreno, stru~nite slu`bi vo op{tinite i Gradot Skopje da gi razgledaat proektite i vo rok od edna nedela da stapat vo kontakt so nositelite na tie proekti vo Danska, [panija i vo Belgija i od niv da dobijat podetalni informacii za proektite. Vo rok od eden mesec da se izrabotat predlogplanovi za primena na trite proekti vo na{i uslovi i planovite da se pretstavat pred sovetnicite na Grad Skopje, so cel da se donese odluka za izrabotka na studija za izvodlivost (feasibility study) za site tri proekti. Gradona~alnikot na Skopje i gradona~alnicite na op{tinite vo Skopje vo rok od eden mesec da obezbedat informacii za u{te 5 uspe{no realizirani proekti za energetska efikasnost i primena na obnovlivite izvori na energija vo op{tini so golemina do 100.000 `iteli i istite da bidat razgledani od sovetite i od stru~nite slu`bi na Gradot i op{tinite za da se utvrdat mo`nostite za nivno replicirawe vo Grad Skopje. Direktorot na JSP Skopje da go razgleda proektot Od otpad do trkala - biogas za transport od Geteborg, [vedska, i vo rok od edna nedela da stapi vo kontakt so rakovoditelite na proektot vo Geteborg i podetalno da se informira za proektot, a potoa vo rok od eden mesec da podgotvi predlog-plan za primena na proektot vo na{i uslovi i dopolnitelno da predlo`i predlog-proekti za energetska efikasnost i primena na obnovlivite izvori na energija vo gradskiot prevoz vo Grad Skopje.

38

Isto taka, site direktori na u~ili{tata vo Skopje dobile po eden primerok od dvata proekta (Proekt za instalirawe fotovoltai~ni paneli vo 301 u~ili{te vo Rim, Italija, i Programa za osvetluvawe na u~ili{tata vo Ungarija) i bilo pobarano sekoe u~ili{te da izgotvi elaborati za zamena na postojnite svetilki so energetski efikasni svetilki. Nasokite za izrabotka na elaboratite }e bidat obezbedeni od strana na administracijata na Grad Skopje, so cel da se obezbedi unificiran pristap pri izrabotkata na elaboratite i dobivawe na {to porealni i poto~ni presmetki za za{tedata na energijata {to bi se postignala so zamena na postojnite (energetski neefikasni) u~ili{ni svetilki so energetski efikasni svetilki. Po izrabotkata na elaboratite od strana na site u~ili{ta, ekspertski tim koj }e bide anga`iran od Grad Skopje }e izraboti Studija za izvodlivosta, koja }e vklu~i i finansiskoekonomska analiza za slednite 15 godini. Vo zavisnost od rezultatite i preporakite na studijata, Grad Skopje }e se obvrze da planira sredstva vo svojot buxet za sekoja naredna godina, koi }e gi iskoristi kako sopstveno u~estvo pri obezbeduvaweto sredstva od EU za finansirawe na proektot.

Zabele{ka: Makedonskata prikazna e izmislena

- SoVeti za za[teda
1. Namalete go termostatot za samo eden stepen i }e za{tedite do 10% na mese~nata smetka. 2. Isklu~uvajte gi televizorite, DVD pleerite i muzi~kite sistemi. Dokolku ostanat vo stand by, tie s u{te koristat struja. 3. ^esto odmrznuvajte go fri`iderot. 4. Vratata na fri`iderot zatvorajte ja brzo. Ako vratata na fri`iderot stoi otvorena edna minuta, potrebni se 3 minuti za da se postigne prethodnata temperatura. 5. Vozete go va{iot avtomobil so brzina do 90 km/~as, duri i na avtopati{tata. 6. Celosno napolnete ja ma{inata za miewe sadovi pred da ja pu{tite da raboti.

5 do 12

5 do 12- soveti za za{teda

7. Isklu~ete gi sijalicite koga ne ste vo prostorijata. 8. Greeweto vo stanot/ku}ata namalete go 30 minuti pred izleguvawe od doma. 9. Koga se bri~ite ili koga miete zabite, zatvorete ja slavinata za da ne te~e voda nepotrebno. 10. Zamenete gi klasi~nite sijalici so energetski efikasni. Iako se poskapi, za{tedata na energijata }e bide pogolema, a smetkite za struja }e bidat pomali. 11. Zatvorete gi prozorcite i nadvore{nite vrati koga raboti klima-uredot, 12. Kupuvajte energetski efikasni aparati za doma}instvoto, duri i vo slu~aj koga se poskapi od drugite (za kratko vreme }e imate pogolema korist od niv).

40

k o n ta k t i

10

Kontakti

10.1

Evropska unija

Energetska politika na EU http://europa.eu/legislation_summaries/energy/european_energy_policy/l27067_en.htm Zakonska regulativa za energetska efikasnost http://europa.eu/legislation_summaries/energy/european_energy_policy/index_en.htm Inicijativa Energy efficiency 2020 http://europa.eu/legislation_summaries/energy/energy_efficiency/en0002_en.htm
42

Competitiveness and Innovation Framework Programme (CIP) (2007-2013) http://europa.eu/legislation_summaries/energy/european_energy_policy/n26104_en.htm IPA (Instrument za pretpristapna pomo{) http://europa.eu/legislation_summaries/ enlargement/ongoing_enlargement/e50020_ en.htm Sedma ramkovna programa (2007- 2013): http://europa.eu/legislation_summaries/energy/european_energy_policy/i23022_en.htm LIFE http://ec.europa.eu/environment/life/index. htm Evropska investiciska banka (EIB) www.eib.org Izvr{nata agencija za konkurencija i inovativnost (Executive Agency for Competitiveness & Innovation - EACI) http://ec.europa.eu/eaci/ Enterprise Europe Network (EEN) www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/

Zelena kniga: Evropska strategija za odr`liva, konkurentna i sigurna energija http://europa.eu/legislation_summaries/energy/european_energy_policy/l27062_en.htm Generalen direktorat za energija i transport Climate action: http://ec.europa.eu/environment/climat/climate_action.htm Renewable energy sources: http://ec.europa.eu/ energy/renewables/index_en.htm Energy demand management: http://ec.europa. eu/energy/demand/index_en.htm

Energetskata efikasnost

Me|unarodno zdru`enie za centralno greewe, centralno ladewe i klimatizacija www.euroheat.org Zdru`enie na evropskata elektroenergetska industrija - Eurelectric www.eurelectric.org

Agencija za energetika na Republika Makedonija www.ea.gov.mk bul. Kliment Ohridski 58 b-2/2, 1000 Skopje, Republika Makedonija, Jordan Angelovski , tel/faks: 02/32 30 300, E-po{ta: jordan.angelovski@ea.gov.mk, ea@ea.gov.mk

10.2

Republika Makedonija
Ministerstvo za ekonomija, www.economy.gov.mk Nacionalen koordinator za Ramkovnata programa za konkurentnost i inovacii (CIP) Ardiana Abazi-Ramadani tel: 02/3093 453 E-po{ta: ardiana@economy.gov.mk Evropski informativen i inovativen centar vo Makedonija (EIICM) - partner na Enterprise Europe Network: www.eiicm.com.mk Proekten menaxer doc. d-r Viktor Stojmanovski tel: 02/3293 200 E-po{ta: viktor@mf.edu.mk
43

Strategija za razvoj na energetikata vo Republika Makedonija do 2030 godina http://www.economy.gov.mk/WBStorage/Files/ precisten_tekst_Strategija_za_energetika_na_ RM.pdf Sekretarijat za evropski pra{awa Zgrada na Vlada na Republika Makedonija Ul. Ilindenska bb, 1000 Skopje, www.sep.org.mk Tel: 02/3200-100, 02/3239-165 Faks: 02/311 37 10

Kontakti

lenki na EIICM konzorciumot:

Univerzitet Sv. Kiril i Metodij
Kontakt-lice: Gordana Boroeva - Gaceva, Velimir Stojkovski, tel: 02/3293 206 Faks. : 02/3293 202 E-po{ta: eiicm@ukim.edu.mk www.ukim.edu.mk

Stopanska komora na Makedonija

Kontakt-lice: Elena Milevska, tel: 02/ 3244 023, Faks : 02/3244 088 E-po{ta: elenam@mchamber.mk www.mchamber.org.mk

Ministerstvo za finansii,
www.finance.gov.mk E-po{ta: radica.koceva@finance.gov.mk

Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe

44

Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe,

www.moepp.gov.mk

Kontakt-ice: Gabriela Kostovska-Bogoevska ul. Orce Nikolov 147A/6, tel: 02/3077 008, faks: 02/3092 814 E-po{ta: eiicm@mir.org.mk www.mir.org.mk

Istra`uva~ki centar za energetika, informatika i materijali na MANU

http://www.manu.edu.mk/iceim/iceim.htm

Agencija za poddr{ka na pretpriemni{tvo na RM

Kontakt-lice: Maja Taseva ul. Nikola Vapcarov 7, tel: 02/3120 132, Faks.: 02/3135 494 E-po{ta: eiicm@apprm.gov.mk www.apprm.gov.mk

www.macef.org.mk/

Centar za energetska efikasnost na Makedonija - MACEF,

Ma{inski fakultet, Skopje

www.mf.ukim.edu.mk

Energetskata efikasnost

www.feit.ukim.edu.mk

Fakultet za elektrotehnika i informaciski tehnologii,

10.2.1 Banki vo RM
Izvozna i kreditna banka AD Skopje
Kreditirawe: 02/3240-830 Centrala: 02/3240-800 Internet stranica: www.ikbanka.com.mk E-po{ta: ikbanka@ikbanka.com.mk

Grade`en fakultet, Skopje www.gf.ukim.edu.mk

Arhitektonski fakultet, Skopje

www.arh.ukim.edu.mk

Uni banka AD Skopje

Kreditirawe: 02/3286-025 Centrala: 02/3286-100, 02/3111-111 Internet stranica: www.unibank.com.mk E-po{ta: info@unibank.com.mk

AD Elektrani na Makedonija,
www.elem.com.mk

AD MEPSO, www.mepso.com.mk AD EVN Makedonija,

Komercijalna banka AD Skopje

Kreditirawe: 02/3107-334 Centrala: 02/3107-107 Internet stranica: www.kb.com.mk E-po{ta:contact@kbnet.com.mk

45

www.evn.com.mk

NLB Tutunska banka AD Skopje

Kreditirawe: 02/5100-638 Centrala: 02/5100-610 Internet strana: www.nlbtb.com.mk E-po{ta: tbanka1@tb.com.mk

Kontakti

Ohridska banka AD Ohrid

Kreditirawe: 02/3203-717 Centrala: 046/206-600 Internet stranica: www.ob.com.mk E-po{ta: obinfo@ob.com.mk

INVESTBANKA AD
Centrala: 02/3200 500 Internet stranica: http://www.investbanka.com.mk/ E-po{ta:contact@investbanka.com.mk

Stopanska banka AD Skopje

46

Centrala: 02/3295-295 Internet stranica: http://www.stb.com.mk/ E-po{ta: sbank@stb.com.mk

Stopanska banka AD Bitola

Direktor na Sektorot za kreditirawe: 047/ 207 568 Internet stranica: http://www.stbbt.com.mk/ E-po{ta: contact@stbbt.com.mk Prokredit banka Kontakt: 02/321 99 00 Internet stranica: http://www.procreditbank.com.mk/ E-po{ta: info@procreditbank.com.mk