Eir 04

Elektrine intalacije in razsvetljava
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627
Varovanje elektrine intalacije
predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e.
Obremenitve elektrine intalacije

Obremenitve elektrine intalacije lahko razdelimo na: tokovne in napetostne obremenitve elektrine intalacije oziroma vodnikov in izolacije.
EIR: Varovanje elektrine intalacije

Da prepreimo pokodbe intalacije je potrebno v intalacijo namestiti ustrezne zaitne naprave: za zaito pred prevelikim rokom in za zaito pred previsoko napetostjo.
3

Zaitna naprava pred prevelikim tokom mora pravoasno izklopiti prizadeti del intalacije. Maksimalni as izklopa je doloen z segrevanjem vodnikov oziroma z velikostjo toka, maksimalno dovoljeno temperaturo izolacije in temperaturo okolice.

Zaitne naprave lahko itijo: pred preobremenitvenim tokom; pred okvarnim tokom; pred preobremenitvenim in okvarnim tokom hkrati.

Za varovanje intalacije pred prevelikimi toki uporabljamo: nizkonapetostne taljive varovalke; nizkonapetostne taljive varovalke velike zmogljivosti; intalacijske odklopnike; stikala in odklopnike; kontaktorje z bimetalnimi releji; nizkonapetostne cevne varovalke in specialne varovalke.
NN taljive varovalke
Taljiva varovalka je zaitna naprava, ki prekine tok s pretalitvijo taljivega elementa, ki je zaporedno vezan v iteni tokokrog. Talilni as je tako odvisen od toka, ki tee skozi varovalko oziroma skozi iteni tokokrog.
1 .. barvni indikator 2 .. zgornji kontakt 3 .. votlo keramino telo 4 .. taljivi trak 5 .. ica indikatorja 6 .. kremenev pesek 7 .. spodnji kontakt
Pri izbiri taljive varovalke pazimo na naslednje podatke: In nazivni tok; Un nazivna napetost; I1 nazivna izklopna zmogljivost; t-I asovno-tokovna (izklopna) karakteristika; I2t joulski integral.
Standardizirani nazivni toki (A): 2, 4, 6, 8, 10, 13, 16, 20, 25, 32, 40, 50, 63, 80, 100, 125, 160, 200, 250, 315, 400, 500, 630, 800, 1000, 1250. Standardizirane nazivne napetosti (V): 230, 400, 500, 690.
10
Izklopna karakteristika varovalke podaja odvisnost asa izklopa (pretalitve) od toka skozi varovalko.
11
Na izklopni karakteristiki sta podana dva toka: I1 dogovorni nestalilni tok in I2 dogovorni stalilni tok. Oba toka sta podana kot mnogokratnika nazivnega toka varovalke.
12
Nazivni tok taljive varovalke (A) 2,4 6,8,10,13 16, 20, 25 32,50,63 80,100,125 16-400 400-1250
v asu (h)
e ne prekine
mora prekiniti
1 1 1 1 2 3 4
1,5 x In 1,5 x In 1,25 x In 1,25 x In 1,25 x In 1,25 x In 1,25 x In
2,1 x In 1,9 x In 1,6 x In 1,6 x In 1,6 x In 1,6 x In 1,6 x In 13
Pri velikih tokih so izklopni asi zelo kratki, kar je velika prednost taljivih varovalk.
14
Loimo dva funkcionalna razreda: razred g: taljiva varovalka iti po celotnem podroju; razred a: taljiva varovalka iti po omejenem podroju izklapjajo toke od doloenega mnogokratnika nazivnega toka dalje.
15
Loimo tri uporabnostne kategorije: G: splona uporaba (itenje vodnikov in kablov); M: varovanje motorjev; R: varovanje silicijevih polprevodnikih elementov.
16
V uporabi so naslednje kombinacije: gG: splona uporaba; aM: varovanje motorjev; gR: varovanje Si polpr. elementov; aR: varovanje Si polpr. elementov; gPV: varovanje sonnih celic.
17
Glede na konstrukcijo taljivih varovalk poznamo: D-varovalke: ki so zaitene pred neposrednim dotikom delov pod napetostjo in onemogoajo zamenjavo varovalk z razlinim nazivnim tokom in NV-varovalke: ki niso zaitene pred neposrednim dotikom in pri katerih je mona zamenjava varovalk z razlinimi nazivnimi toki.
18
D0-varovalke: Manje dimenzije zato samo za intalacije v zgradbah, Izmenino 400 V, enosmerno 250 V, nazivni tok 100 A, kratkostini tok izmenino 50 kA, enosmerno 8 kA, Tri velikosti: D0 1, D0 2 in D0 3.
19
D-varovalke: Veje dimenzije, uporaba v intalacijah zgradb in industriji, Izmenino 500 V, 200 A, kratkostini tok 50 kA oziroma 8 kA, tiridelni design: kapa, taljivi vloek, velikostni vloek, podstavek.
20
NV-varovalke: veji nazivni parametri, uporaba v industriji, Izmenino 500 V ali 690 V, toki od 2 do 1250 A, kratkostini tok nad 100 kA, kvadratna oblika z noastimi kontakti, nezaiteni deli pod napetostjo, montaa s posebnim orodjem.
21
Dobre lastnosti taljive varovalke: velika kratkostina zmogljivost, velika hitrost delovanja (pri velikih kratkostinih tokih), nizka cena in preprosta izvedba.
22
Slabe lastnosti taljive varovalke: samo enkratna uporaba, ne omogoa tripolnega prekinjanja, ni primerna za vklapljanje pod obremenitvijo, signalizacija prekinitve je optina, blokada izklopa ni mogoa, delo z njimi je lahko nevarno.
23
Intalacijski odklopnik
Intalacijski odklopnik je avtomatski stikalni aparat, ki iti : pred preobremenitvenim tokom in/ali pred okvarnim tokom.
24
Spronik je del mehanizna intalacijskega odklopnika, ki sproi njegov izklop: Poznamo dve vrsti: bimetalni spronik za zaito pred preobremenitvenim tokom in elektromagnetni spronik za zaito pred okvarnim tokom.
25
26
Intalacijske odklopnike se izdeluje za naslednje nazivne toke: 0,5; 1; 1,6; 2; 4; 6; 8; 10; 13; 16; 20; 25; 32; 40; 50; 63 A za posebne namene pa tudi do: 125 A.
27
Intalacijske odklopnike se izdeluje v treh izvedbah: B: za zaito intalacijskih vodov, C: za zaito porabnikov z velikimi vklopnimi toki, D: za zaito naprav z zelo velikimi vklopnimi toki.
28
Izklopne karakteristike intalacijskih odklopnikov izvedb B, C in D.
29
Bimetalni spronik pri vseh treh izvedbah deluje pri toku: 1,13 1,45 In na spodnji meji ne sme izklopiti v 6 min., na zgornji meji mora izklopiti v 6 min., pri 2,55 In mora izklopiti v 60 s.
30
Elektromagnetni sproniki delujejo pri: izvedba B: 3 5 In; izvedba C: 5 10 In; izvedba D: 10 20 In; Na spodnji meji ne sme izklopiti v 0,1 s; na zgornji meji mora izklopiti v 0,1 s.
31
Odklopna zmogljivost intalacijskih odklopnikov je: 4 500 A, 6 000 A ali 10 000 A. e je priakovani kratkostini tok veji od odklopne zmogljivosti, pred intalacijski odklopnik vgradimo ustrezno taljivo varovalko.
32
Poleg obiajne enopolne izvedbe je mogoe intalacijske odklopnike dobiti tudi v naslednjih izvedbah: dvopolna (L+N; 2L); tripolna (3L) za trifazne tokokroge; tiripolna (3L+N) za trifazne tokokroge; za enosmerne napetosti; kombinirano z FI (RCD) zaitnim stikalom.
33
Intalacijske odklopnike lahko opremimo tudi s: pomonimi stikali in krmilnimi stikali; ki jih uporabljamo v industrijskih intalacijah v krmilnih shemah. Pomona oziroma krmilna stikala se sproijo skupaj z intalacijskim odklopnikom.
34
Zaitna stikala
Za razliko od intalacijskih stikal, ki niso namenjena vekratnemu izklapljanju in vklapljanju so zaitna stikala normalna stikala z prigrajenim: bimetalnim in/ali elektromagnetnim spronikom.
35
Odklopniki
Podobno kot zaitno stikalo je tudi odklopnik sposoben vklopiti, prevajati in izklopiti tok v normalnih pogojih in v doloenem asu izklopiti tok v primeru okvare. Opremljen je z bimetalnim in elektromagnetnim spronikom. Oba sta lahko nastavljiva.
36
Kontaktorji
Kontaktorji so stikala z monostjo daljinskega vklapljanja in izklapljanja. e je potrebno, jih lahko opremimo tudi z bimetalnim in/ali elektromagnetnim spronikom in tako doseemo e zaitne funkcije.
37
Varovanje elektrinih intalacij

Elektrine intalacije so si obiajno podobne, izjema so le intalacije v nekaterih obrtnih in industrijskih stavbah. Obiajna intalacija ima: eno napajalno toko, radialno zgradbo, lahko ve razdelilnikov in podrazdelilnikov.
38

V stanovanjskih stavbah obiajno uporabljamo: taljive varovalke (gG) in intalacijske odklopnike (B, C). Za konne tokokroge se vse pogosteje uporabljajo intalacijski odklopniki.
39

Trifazne porabnike varujemo: s taljivimi varovalkami ali trifaznimi intalacijskimi odklopniki trifazne motorje varujemo: z zaitnimi stikali oz. odklopniki ali s kontaktorji z ustreznim spronikom, lahko tudi s taljivimi varovalkami.
40

V poslovnih in podobnih stavbah uporabljamo za varovanje enofaznih tokokrogov: intalacijske odklopnike, zelo redko taljive varovalke. Trifazne tokokroge itimo enako kot v stanovanjskih stavbah.
41

V industrijskih stavbah varujemo: enofazne tokokroge za razsvetljavo veinoma z taljivimi varovalkami. trifazne tokokroge s tripolnimi odklopniki ali v primeru daljinskega krmiljenja s kontaktorji z bimetalnimi sproniki v kombinaciji s taljivimi varovalkami.
42

Kje namestimo zaitne elemente: na zaetku vsakega neozemljenega vodnika (v razdelilcu), pri spremembi prereza ali drugi spremembi, ki povzroi zmanjanje trajno dovoljenih tokov, na odcepih, kjer se prerez zmanja, za stikalom porabnika, na prikljuku takoj po vhodu v stavbo, pred doloenimi porabniki.
43

Kje ne ni treba ali ne smemo namestiti zaitnih elementov: na vodnikih za obratovalno ozemljitev ter na N, PE in PEN vodnikih, na zelo kratkih (pod 3 m) odcepih z manjim prerezom, kjer je zmanjaka monost okvare, poara ali nevarnosti za ljudi, na povezovah generatorjev, transtormatorjev, usmernikov, akumulatorskih baterij, nekaterih merilnih tokokrogov, kjer bi zaradi prekinitve toka nastala koda (npr. vzbujalni sistemi strojev).
44
Selektivnost varovanja
Med napajalno toko (glavnim razdelilcem) in porabnikom je lahko ve zaitnih naprav. V primeru okvare mora izklopiti vedno tista, ki povzroi najmanji izpad intalacije okoli mesta okvare. Tak nain delovanja ve zaporedno vezanih zaitnih naprav imenujemo selektivno varovanje.
45
Monih je ve kombinacij zaporedne vezave (dveh) zaitnih naprav: taljiva varovalka taljiva varovalka, taljiva varovalka intalacijski odklopnik, odklopnik intalacijski odklopnik, odklopnik taljiva varovalka, taljiva varovalka odklopnik, odklopnik odklopnik.
46
Selektivnost varovanja doseemo, e se izklopne karakteristike zaporedno vezanih zaitnih naprav (skupaj z dovoljenim odstopanjem) nikjer ne kriajo niti dotikajo. Naprava, ki je blie porabnika, mora imeti najnijo karakteristiko. Izklopna zmogljivost varovalnih naprav mora biti vija od najvejega monega okvarnega toka.
47
Selektivnost je zagotovljena, e se karakteristiki dveh zaporedno vezanih zaitnih elementov nikjer ne dotikata ali sekata. Upotevati je potrebno tudi ustrezno toleranno obmoje. Zaitni element z nijo karakteristiko mora biti blie porabniku.
48
Selektivnost je lahko: popolna (zagotovljena na celotnem podroju) ali nepopolna (zagotovljena samo do doloene mejne vrednosti toka) Selektivnost mora biti doseena v obeh podrojih (pri preobremenitvenem in pri okvarnem toku)
49
Selektivnost pri dveh zaporedno vezanih talilnih varovalkah (20 A in 10 A).
50
Selektivnost pri preobremenitvenem toku ( asi izklopa nad 0,1 s) lahko doloimo iz I-t karakteristik. e se karakteristiki ne sekata ali dotikata, je selektivnost zagotovljena.
51
V podroju okvarnih tokov pa moramo upotevati velikost okvarnega toka in skupni integral talilnih vlokov I2t. Selektivnost je (obiajno) zagotovljena, e je razmerje nazivnih tokov varovalk vsaj 1:1,6.
52
Selektivnost pri zaporedni vezavi talilne varovalke (20 A) in intalacijskega odklopnika (B16).
53
I-t karakteristiki lahko uporabimo za podroje preobremenitvenega toka (nad 0,1 s). Iz slike lahko vidimo, da v prikazanem primeru selektivnost ni zagotovljena.
54
Za podroje okvarnega toka primerjamo I2t integrala. Ker je karakteristika intalacijskega odklopnika (zelena) pod karakteristiko talilne varovalke samo do 580 A, je selektivnost zagotovljena samo do tega toka. Pri vijih tokih bo zaita delovala neselektivno.
55
Selektivnost pri dveh zaporedno vezanih intalacijskih odklopnikih ()
56
Zaradi oblike karakteristike ni mogoe dosei popolne selektivnosti v celotnem podroju. Zato si pomagamo s asovno zakasnitvijo oziroma s asovno selektivnostjo.
57
Kjer so priakovani okvarni toki razmeroma majhni in vzdol intalacije padajo (zaradi velikih dolin ali impedance vodov) uporabimo tokovno selektivnost oziroma v tem primeru lahko intalacijske odklopnike veemo zaporedno brez dodatnih ukrepov. Kjer pa so priakovani okvarni toki veliki in se vzdol intalacije ne spreminjajo veliko moramo uporabiti asovno selektivnost. Vije-leei odklopnik ustrezno zakasnimo (vsaj 50 ms).
58
Varovanje asinhronskih motorjev

Pri izbiri ustreznega varovalnega elementa za asinhronski motor moramo upotevati zagonski tok motorja.
59
Priklopi porabnikov
Uporabnike prikljuujemo na elektrino intalacijo s pomojo stikalnih naprav. Manji porabniki so zaiteni kar z uporabo zaitnih naprav v intalaciji (varovalke, intalacijski odklopniki). Veje porabnike (npr. veje motorje) itimo e dodatno proti preobremenitvenemu toku.
60
Priklopi porabnikov
Stikalne naprave morajo biti sposobne: vklapljati, prevajati in izklapljati normalne bremenske tokove ter spreminjati vezave tokokrogov.
61
Priklopi porabnikov
Stikalne naprave v elektrinih intalacijah: vtinica in vti, rona stikala (paketna, odmina, vzvodna, ), daljinsko krmiljena stikala (rele, kontaktor, ).
62
Priklopi porabnikov
Stikalne naprave imajo doloeno: mehansko trdnost (tevilo stikalnih operacij, ki jih naprava zdri brez elektrine obremenitve) in elektrino trdnost (tevilo stikalnih operacij, ki jih kontakti zdrijo pri doloeni elektrini obremenitvi).
63
Priklopi porabnikov
Elektrina obremenitev stikalne naprave je odvisna od: elektrine napetosti porbnika, vrste toka (enosmerno, izmenino), tevila faz, frekvence, prikljune moi porabnika, razmerja med zagonskim in nazivnim tokom porabnika.
64
Priklopi porabnikov
Tako kot pri varovalnih elementih tudi pri stikalnih napravah poznamo uporabnostne kategorije, ki so odvisne od vrste toka (AC, DC) in od razmerja med zagonskim in nazivnim tokom (SIST IEC 60947-1).
65
Priklopi porabnikov
Za izmenini tok poznamo: AC-1 (1,5): neinduktivni in malo induktivni porabniki, AC-2 (4,0): AM z drsnimi obroi, AC-3 (8,0): AM s KS kletko zaganjanje izklop, AC-4 (10,0): AM s KS kletko, zaganjanje, reverziranje, AC-5a (3,0): sijalke, AC-5b (1,5): arnice, AC-6a (*): transformatorji, AC-6b (*):kondenzatorji, AC-8a (6,0): motorji v hladilnih kompresorjih (roni reset) AC-8b (6,0):motorji v hladilnih kompresorjih (samodejen reset nadtokovnega spronika).
66
Priklopi porabnikov
Potek toka in njegova vrednost ob izklopu
AC1
AC3
AC4
67
Priklopi porabnikov
Pri razlinih obremenitvah zdrijo stikalne naprave razlino tevilo stikalnih ciklov.
68
Prenapetostna zaita
Prenapetosti, ki se lahko pojavijo v elektrini intalaciji imajo razline vzroke: Omrene prenapetosti, Preklopne prenapetosti, Elektrostatine razelektritve in Atmosferske razelektritve.
69
Prenapetostna zaita
Tokovni udar atmosferske razelektritve
70
Prenapetostna zaita
Pri udaru strele ni ogroena samo stavba (intalacija) kamor strela udari ampak tudi sosednje stavbe zaradi: direktnih galvanskih povezav, elektromagnetnih vplivov in kapacitivne porazdelitve naboja.
71
Prenapetostna zaita
Zaito pred delovanjem atmosferske razelektritve delimo na dva dela: zunanja zaita in notranja zaita.
1 .. udar v strelovod 2a .. udar v nadzemni vod 2b .. udarni val na nadzemnem vodu 2c .. udar bliini objekta 1a .. padec napetosti na ozemljilu 1b .. inducirane napetosti
72
Prenapetostna zaita
Zunanja zaita (strelovod) je sestavljena iz: lovilnega sistema, strolovodnih odvodov in ozemljilnega sistema.
Strelovodna naprava ne more prepreiti udara strele, lahko pa zaiti ljudi in premoenje pred njegovimi posledicami.
73
Prenapetostna zaita
Za lovilni sistem lahko uporabimo: paliaste lovilce, napete ice, lovilno mreo, radioaktivne lovilnike, lovilnike z aktivno kroglo.
74
Prenapetostna zaita
Pri nartovanju lovilnega sistema si pomagamo z razlinimi orodji: metoda zaitnega kota, metoda LPS krogle, metoda mree.
75
Prenapetostna zaita
Notranja prenapetostna zaita iti pred posledicami udara strele pa tudi pred posledicami ostalih prenapetosti, ki lahko pridejo v zgradbo preko intalacij (energetske, komunikacijske) in ostalih prevodnih povezav (vodovod, kanalizacija, plinovod, )
76
Prenapetostna zaita
V primeru direktnega udara strele v stavbo, zaiteno s strelovodom, je potrebno prepreiti preboj med strelovodom in intalacijo: zagotovitev minimalne varnostne razdalje, izenaitev potenciala.
77
Prenapetostna zaita
Izenaitev potenciala uporabljamo tudi v stavbah brez strelovoda. Z njo elimo prepreiti nastanek nevarnih potencialnih razlik. Izenaitev potenciala pomeni prevodna povezava vseh kovinskih delov med seboj: s povezovalnimi vodniki ali preko prenapetostnih odvodnikov.
78
Prenapetostna zaita
V intalacijah omejujemo pojav prevelikih napetosti z uporabo odvodnikov prenapetosti. Glede na odpornost proti prehodnim prenapetostim delimo elektrine naprave v 4 razrede: razred I (prenese prenapetosti do 1,5 kV), razred II (prenese prenapetosti do 2,5 kV), razred III (prenese prenapetosti do 4,0 kV), razred IV (prenese prenapetosti do 6,0 kV),
79
Prenapetostna zaita
80
Prenapetostna zaita
Z prenapetostnimi odvodniki omejimo najvejo mono prenapetost v delu elektrine intalacije. e elimo prenapetosti zniati na nivo razreda I, moramo uporabiti ve ustrezno izbranih in nameenih prenapetostnih odvodnikov.
81
Prenapetostna zaita
82
in e:
Vpraanja?
83

Eir 04

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Eir 04

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Elektrine intalacije in razsvetljava

Varovanje elektrine intalacije

predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e.

Obremenitve elektrine intalacije

Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

Varovanje elektrine intalacije

Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

Varovanje elektrine intalacije

1,5 x In 1,5 x In 1,25 x In 1,25 x In 1,25 x In 1,25 x In 1,25 x In

2,1 x In 1,9 x In 1,6 x In 1,6 x In 1,6 x In 1,6 x In 1,6 x In 13

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

Varovanje elektrinih intalacij

EIR: Varovanje elektrine intalacije

Varovanje elektrinih intalacij

EIR: Varovanje elektrine intalacije

Varovanje elektrinih intalacij

Varovanje elektrinih intalacij

Varovanje elektrinih intalacij

Varovanje elektrinih intalacij

Varovanje elektrinih intalacij

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

Varovanje asinhronskih motorjev

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

EIR: Varovanje elektrine intalacije

You might also like