1

Shranil: 20. november 2012

1
1.1 Uvod

Metalurgija prahov

Metalurgija prahov se uporablja e ve kot 70 let za izdelavo irokega kroga najrazlinejih konstrukcijskih elementov, samomazalnih leajev in rezalnih orodij. V tem kontekstu zajema metalurgija prahov izdelavo kovin v obliki prahov, iz katerih proizvajamo uporabne predmete s procesom, ki ga imenujemo sintranje; zato pogosto dele narejene s tem postopkom imenujemo sintrani deli ali sintri. Poleg tega lahko izdelamo tudi dele, ki dobijo konno obliko z gnetenjem. Izdelava delov iz prahov vkljuuje stiskanje prahov, pri katerem nastane surovi stisnjenec (tudi zelenec), ki ima zadostno trdnost, da ga lahko dvigujemo prenaamo (z njim rokujemo, manipuliramo). Nato ga segrejemo, navadno v varovalni atmosferi, na temperaturo pod taliem glavne sestavine. Pri tem se posamezni delci zdruijo in zavarijo ter s tem pridobijo zadostno trdnost za uporabo. Ta del izdelave, ko material segrevamo, imenujemo sintranje.

1.2 Postopek izdelave sintranih delov

a) Pomeamo kovinski prah ali prahove s primernim mazivom b) Nasujemo meanico v formo in jo stisnemo. Dobimo surovi stisnjenec, ki mora biti toliko trden, da ga varno dvigamo in prenaamo do naslednje stopnje. esto stisnjencu pravimo zelenec, ki pomeni nesintran; odtod izhajata izraza zelena gostota in zelena trdnost. c) Stisnjenec segrejemo, navadno v varovalni atmosferi, pod talie glavne komponente, da se prani delci zavarijo in da del pridobi trdnost primerno za nameravano uporabo. Ta stopnja se imenuje sintranje in od tod ime sintrani deli. V nekaterih primerih se manjinske komponente stalijo pri temperaturi sintranja: proces imenujemo sintranje s tekoo fazo. Dele tekoe faze mora biti omejen, da del zadri svojo obliko. Vasih stopnji b in c zdruimo. Stiskanje lahko poteka pri poviani temperaturi, zato med njim poteka tudi sintranje: to je vroe stiskanje ali sintranje pod tlakom. Pogosto sintran del e naprej obdelujemo: ponovno stiskamo, galvaniziramo Pri izdelavi filtrov iz okroglega prahu brona, ne smemo uporabiti nobenega tlaka. Prah le nasujemo v primerno oblikovano formo; to je sintranje nasutega prahu.

1.3 Izdelava prahov

Kovine lahko izdelamo v prani obliki na razline naine. a) izloanje iz solne raztopine b) toplotni razkroj kemine spojine c) redukcija iz spojine (navadno oksida) v trdnem stanju d) elektrodepozicija (izloanje pod vplivom elektrinega toka) e) atomizacija (razprevanje) taline.
1.3.1 Redukcija v trdnem stanju

To je bila najdlje najbolj pogosto uporabljena metoda za izdelavo elezovega prahu. Izbrana ruda se zdrobi, pomea z ogljikom in potuje skozi kontinuirno pe, kjer potekajo reakcija, pri katerih nastane elezova goba, ki jo nato zdrobimo, odstranimo nekovinski
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

material in presejemo. Ker postopek ne vkljuuje nobene rafinacije (oienja), je istoa prahu zelo odvisna od istoe surovin. Nepravilni gobasti delci so majhni, dobro stisljivi, tako da dobimo stisnjence z dobro zeleno trdnostjo. arovzdrne kovine navadno reduciramo z vodikom, prav tako pa tudi baker.
1.3.2 Elektroliza

V primernih razmerah sestava elektrolita, temperatura, gostota toka se lahko tevilne kovine izloajo v obliki gobe ali prahov. Navadno so potrebni nadaljnji postopki: pranje, suenje, redukcija, arjenje in drobljenje. Baker je glavna kovina, ki jo proizvajamo na ta nain, poleg njega pa tudi krom in mangan. V teh primerih nastane gost in krhek nanos, ki ga moramo zdrobiti v prah. Neko so proizvajali elektrolizno elezo v vejih koliinah, sedaj se veinoma nadomea s cenejimi postopki. Znailnosti prahov sta velika istoa in velika gostota.
1.3.3 Atomizacija (razprevanje taline)

Pri tem procesu tekoo kovino razprimo v drobne kapljice in hitro strdimo, preden se zaletijo druga v drugo ali zadenejo trdno povrino. Osnova te metode je, da tanek curek taline razbijemo z monim curkom plina ali tekoine. Zrak, duik, in argon so najpogosteje uporabljeni plini, voda pa tekoina. Na Japonskem so v neki tovarni proizvajali prah s curkom tekoega parafina, da bi im bolj zmanjali koncentracijo kisika na povrini pranih delcev. Proces se je izkazal za tehnino uinkovit, toda prednosti niso odtehtale vijih strokov. S spreminjanjem tevilnih parametrov: oblika, velikost in tevilo ob, tlak in pretok fluida, premer curka taline, lahko nadziramo velikostno porazdelitev pranih delcev v irokih mejah. Obliko delcev preteno doloa hitrost strjevanja in se spreminja od okrogle, ko uporabimo plin z majhno toplotno kapaciteto, do zelo nepravilne, e uporabimo vodo. To metodo lahko uporabimo pri vseh kovinah, ki jih lahko stalimo. Komercialno se uporablja za izdelavo prahov eleza, bakra, orodnih jekel, legiranih jekel, brona, medi in nizkotaljivih kovin, kot so aluminij, kositer, svinec, cink, kadmij. Kovine, ki so nagnjene k oksidaciji (npr. zlitine, ki vsebujejo krom), atomiziramo z inertnim plinom, posebej z argonom. Obstaja e ve postopkov, ki se vedno bolj uporabljajo, ena izmed njih je centrifugalna atomizacija. Obstajata dva glavna tipa centrifugalne atomizacije: - pri prvem se posoda s tekoo kovino vrti okoli navpine osi z zadostno hitrostjo, da prijo okoli kapljice kovine, ali da curek taline pada na vrtei se disk ali stoec; - pri drugem se kovinska palica vrti z veliko hitrostjo, prost konec palice pa se tali npr. z elektronskim curkom ali plazemskim oblokom. Slednji postopek imenujemo postopek z vrteo se elektrodo (REP; Rotating Electrode Process). Palica se lahko vrti ali v vodoravni ali v navpini osi. Posebna prednost te metode je, da lahko poteka v zaprti posodi z nadzorovano atmosfero ali celo v vakuumu, da proizvedemo ist prah zelo reaktivnih kovin. Pri procesu REP ni stika z ognjevzdrnimi materiali, zato se mono zmanja dele nekovinskih vkljukov v prahu, in v komponentah izdelanih iz prahov. Atomizacija je posebej uporabna za izdelavo zlitin v obliki prahov, kajti zlitinski elementi so v tekoem stanju povsem pomeani med seboj. Tako ima vsak delec enako kemino sestavo. S tem postopkom lahko izdelamo tudi zlitino Cu-Pb, ker se Cu in Pb v tekoem
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

povsem meata, pri strjevanju pa se svinec izloi iz taline. Pri normalnem strjevanju zlitine nastanejo mone svineve izceje, po atomizaciji pa vsebuje konni produkt drobne in enakomerno porazdeljene delke svinca v vsakem pranem delcu.
1.3.4 Mehansko drobljenje (mechanical communition)

Krhke materiale, kot so intermetalne zlitine in ferozlitine (ferokrom, ferosilicij) zmeljemo v prah v kroglinih mlinih. Postopek Hladni tok (Coldstream process) se uporablja za izdelavo zelo drobnih prahov, ki so potrebni za vbrizgovalno oblikovanje prahov v forme (angl. injection moulding). Zrnat material, ki je lahko grobo atomiziran prah, dodajamo v plin skozi venturijevo cev (zoen del cevi, v katerem je manji tlak kot v okolici, zato sesa prah). Za zoenim delom se plin adiabatno razpenja (brez izmenjave toplote z okolico) in se pri tem mono ohladi, s tem pa tudi prah, ki ga nosi s seboj. Prah postane bolj krhek in ko tri v trdno taro, se razleti v veliko tevilo drobnih delcev.
1.3.5 Kemini postopki

Kemini postopki se pogosto uporabljajo. Eden najbolj znailnih postopkov je izdelava nikljevega prahu iz nikljevega karbonila. Ta proces so razvili z namenom, da bi rafinirali nikelj (poveali njegovo istost). Nikelj selektivno reagira s CO (drugi elementi pa ne) in nastane je nikljev karbonil v plinastem stanju. Ob povianju temperature ali znianju tlaka se razkroji v nikelj in ogljikov monoksid. (Ni(CO)2 Ni + 2CO) Enak postopek se uporablja tudi za elezo in se uporablja predvsem takrat, ko se zahteva velika istoa. Ostre zahteve po istosti prahov pri vbrizgavanju prahov (injection moulding) so poveale uporabo karbonilnega prahu. Znailna velikost elezovega prahu izdelanega po tem postopku je 1-5 m, toda postopek omogoa doseganje tudi druganih velikosti.

1.4 Znailnosti prahov

Nadaljnje obdelave in konne lastnosti sintranih delov (sinter: produkt sintranja) so zelo odvisne od znailnosti prahov, kot so srednja velikost delcev, porazdelitev velikosti (zrnavost), oblika delcev, mikrostruktura delcev in stanje povrine. Zelo pomemben parameter je navidezna gostota (morda nasipna gostota, angl. apparent density); to je masa deljena s prostornino nasutega prahu. Navidezna gostota je odvisna od oblike delcev in njihove poroznosti. Izbira znailnosti prahu je navadno stvar kompromisa, kajti vplivni dejavniki imajo pogosto povsem nasprotujo si uinek. S poveanjem nepravilnosti oblike in poroznosti (manja navidezna gostota) se povea zmanjanje prostornine pri stiskanju in s tem tevilo in trdnost hladnih zvarov. Iz tega izhajata veja zelena gostota in trdnost ter zaradi veje kontaktne povrine tudi hitreje sintranje. Toda doseganje veje zelene gostote prah z majhno navidezno gostoto je povezano z vejimi tlaki in s tem trdnejo formo. Enostavno in uinkovito zlaganje prahov v utopu zahteva iroko porazdelitev velikosti prahov; praznine med delci lahko zapolnijo vedno manji delci. (podobnost z zlogom enako velikih krogel in vrzelmi med njimi) Manji delci puajo manje pore, ki se zlahka zapolnijo med sintranjem, toda preve drobnih frakcij zmanja sposobnost teenja prahov in s tem se otei polnjenje forme.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

istost prahov je zelo pomembna. Stopnje istosti, ki se lahko dopuajo, so odvisne od stanja in narave snovi. Na primer navzonost vezanega ogljika v Fe utrjuje osnovo, tako da je potrebno poveati tlak, da se dosee ustrezna stopnja stiskanja. Prosti ogljik je lahko prednost, saj deluje kot mazivo med stiskanjem. Veina kovinskih zrn je prekrita s tanko oksidno plastjo, kar pa pogosto ne koduje procesu, kajti med nadaljnjim stiskanjem se ta porui in iste ter aktivne povrine se staknejo ter medsebojno zavarijo. Konna redukcija oksida v nadzorovani sintrni atmosferi je bistvena, da med delci nastane popolna kovinska vez in da se dosee najveja trdnost. Stabilne oksidne plasti ali oksidni delcev SiO2, Al2O3 predstavljajo resen problem, kajti navadno delujejo abrazivno in poveajo obrabo orodij. Med nadaljnjim sintranjem jih ni mogoe reducirati, zato lahko negativno vplivajo na mehanske lastnosti, predvsem udarno ilavost.

1.5 Izdelava sintranih delov

Splono zaporedje operacij pri metalurgiji prahov je shematino prikazano na sliki 3. Prahovi komponent se pomeajo skupaj z mazivom, dokler ne doseemo homogene meanice. Meanico vsujemo v formo, kjer jo s stiskanjem zgostimo. Zatem se stisnjenec sintra. Izjema je izdelava filtrov iz kroglastega prahu brona, ki ga ne stiskamo, temve le vsujemo v primerno oblikovano formo, kjer se sintra: to je sintranje nasutega prahu (angl. loose powder sintering).
1.5.1 Meanje

Cilj meanja je zagotoviti homogeno meanico in primeati mazivo. Popularna maziva so stearinska kislina, stearin, kovinski stearati, predvsem cinkov stearat, in druga organska maziva na osnovi voska. Glavna naloga maziva je zmanjati trenje med prahom in povrino orodja stenami forme ter jedrnimi palicami, vzdol katerih drsi prah med stiskanjem. To pripomore k doseganju zaelene enakomernosti gostote od vrha do dna stisnjenca. Enako pomembno je tudi, da zmanjanje trenja olaja izmetavanje stisnjenca in minimizira tendenco za tvorbo razpok. Predlagano je bilo, da je funkcija maziv tudi olajano drsenje delcev enega poleg drugega, toda dvomimo lahko, da je to pomembno, kajti dobre stisnjence lahko doseemo tudi brez primeanega veziva, npr. z mazanjem stene forme ali z izostatskim stiskanjem. Previdnost pri izbiri maziva je potrebna, ker lahko vpliva na zeleno in sintrno trdnost, predvsem e ostanejo ostanki razkrojenih organskih snovi. Premono meanje tudi povea navidezno gostoto. Poleg tega premono meanje omogoi, da mazivo v celoti prekrije povrino delcev prahov, kar zmanja podroja neposrednega kovinskega stika med delci prahov, od katerih je odvisna zelena trdnost. Zmanja se tudi sposobnost teenja, ki je pomembna lastnost za naslednji korak: polnjenje forme s prahom. V posebnem primeru karbidnih trdin poteka meanje v kroglinem mlinu, kajti tam elimo dosei, da bi vezivo (kobalt) v celoti prevleklo vsak karbidni delec. Ker zelo drobni delci ne teejo, je potrebno meanico granulirati.
1.5.2 Stiskanje

Pomeane prahove stisnemo v obliko v togi formi, ki je narejena iz jekla ali iz karbidne trdine. Tlaki so navadno med 150 MPa in 190 MPa. Na tej stopnji stisnjenec obdri svojo obliko zato, ker se delci prahu hladno zavarijo. Stisnjenec mora biti dovolj trden, da vzdri izmetavanje iz forme in nadaljnje transportiranje pred sintranjem. Stiskanje je kritina
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

operacija celotnega procesa, saj so konna oblika in mehanske lastnosti v najveji meri odvisne od stopnje in enakomernosti gostote po stiskanju. Prahovi pod tlakom se ne obnaajo kot tekoine, saj se tlak ne prenaa enakomerno, poleg tega pa je tok prahu v preni smeri minimalen. Zato je doseganje primerne gostote predvsem odvisno od konstrukcije forme. Zgradba orodja Pri konstruiranju orodij moramo zaradi omejenega prenega toka in zahtev po izmetavanju stisnjenca v smeri stiskanja upotevati naslednje: - razmerje dolina proti irini uporabljeni tlak in gostota se zmanjujeta z dolino stisnjenca. Stiskanje z obeh strani izenai porazdelitev tlaka, toda v sredini dela ostane podroje z manjo gostoto. Zato ni priporoljivo, da bi razmerje dolina : irina preseglo 3 : 1. - utori v orodju, prene luknje in obratna koninost niso moni, ker stisnjenca ni mogoe odstraniti iz orodja. Izdelamo jih lahko z nadaljnjo mehansko obdelavo, eprav lahko z zahtevno, fleksibilno zgradbo orodij preseemo te omejitve. - poevni robovi zahtevajo orodja z ostrimi robovi, ki so lomljivi. Priporoa se, da se poevne ploskve orodij ne konajo z ostrimi robovi, temve z ravnimi ploskvami. - izogibati se je potrebno nenadnim spremembam prereza, ker se tam pojavijo koncentracije napetosti, ki lahko vodijo do nastanka razpok, kot rezultat napetosti, ki jih povzroa elastino razirjanje (povratno vzmetenje), ki se pojavi, ko zelenec iztisnemo iz modela. - v prvem pribliku je velikost dela, ki ga lahko naredimo, neposredno odvisna od kapacitete stiskalnice, toda na to vpliva tudi kompleksnost dela in tevilo premikov bata. Ti dejavniki tudi vplivajo na produktivnost. im enostavneji je del, laje ga je proizvajati z veliko hitrostjo. S takimi deli se dosee produktivnost okoli 1 del na sekundo z uporabo mehanskih stiskalnic. S hidravlinimi stiskalnicami lahko doseemo veje pritiske tudi do 5000 ton, toda hitrosti so mnogo manje: 10 delov na minuto. - zaradi trenja med delci prahu in stenami forme se tlak progresivno zmanjuje z veanjem doline komponente. Jasno je, da vsi ti faktorji pridobivajo na pomenu ob veanju velikosti stisnjenca, in to je eden izmed omejujoih dejavnikov za ekonomsko izdelavo sintranih delov. Te uinke lahko zmanjamo z izboljanim mazanjem in obojestranskim stiskanjem in tevilne stiskalnice uporabljajo vekratno premikanje batov in to s spodnje in zgornje strani forme. Podobne rezultate lahko doseemo tudi z enkratnim stiskanjem v lebdei (floating) formi. Mono je, da po stiskanju nadaljujemo s pomikanjem forme navzdol. S tem izvleemo formo iz stisnjenca, namesto da bi stisnjenec izvrgli iz forme s premikanjem spodnjega bata navzgor. Odvisnost med zeleno gostoto in tlakom stiskanja je hiperbolina. Zato obstaja praktien optimalen tlak, nad katerim je nadaljnja zgostitev zelo majhna, obraba orodja pa se mono povea. Tudi prisotnost maziva lahko omeji gostoto. eprav je navadno dele maziva manji kot 1 % mase, je njegova prostornina lahko 5 % ali ve. Zatorej tudi tedaj, ko v zelencu ni por, njegova gostota ne more presei 95 % teoretine gostote. Uporaba mazanja sten lahko zaobide to teavo, toda praktine teave z uporabo taknega maziva, ki se mora obnoviti pred vsakim nadaljnjim polnjenjem modela, omejujejo njegovo uporabo na posebne primere.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

Orodja Osnovni deli orodja so forma, v katero vsujemo prah, in bati, s katerimi stiskamo prah. e ima del luknje, ki potekajo povsem skozenj, uporabljamo jedrne palice, ki jih postavimo v poloaj, preden vsujemo prah. Ve batov, ki delujejo neodvisno, uporabljamo takrat, ko ima stisnjenec ve nivojev razlinih debelin. Forma in jedrne palice oblikujejo obris (konturo) stisnjenca vzporedno s smerjo stiskanja (njegov tloris), zato ne smejo imeti niti vdolbin niti izboklin preno na smer delovanja sile, kajti drugae stisnjencev ne bi mogli odstraniti iz orodja. Orodja izdelujemo iz jekel ali karbidnih trdin. Uporaba drajih orodij iz karbidnih trdin se poveuje, ker so bolj vzdrljiva, na tej osnovi pa se tudi izognemo velikim strokom zamenjave orodja in plailu delovne sile. Poleg natetih materialov se za te namene vse ve uporabljajo tudi sintrana hitrorezna jekla. Kratkorono in za manje serije so bolj ekonomina navadna jekla. Natannost mer in visoka kvaliteta povrine sta izjemno pomembna, kajti eden izmed glavnih razlogov, ki upraviuje proizvodnjo sintranih delov, je ravna velika tonost mer in kvaliteta povrine, zaradi esar nadaljnja mehanska obdelava ni potrebna. Izredno pomembna je tudi vzdrljivost forme. Odvisna pa ni le od materiala, ki ga stiskamo, in zahtevane gostote, temve tudi od uporabljenega maziva, stopnje obrabe orodja, ki ga e dopuamo, sposobnosti orodjarja in kompleksnosti orodja. Z jeklenimi orodji lahko izdelamo do 200 000, s karbidnimi trdinami pa tudi do milijon stisnjencev.
1.5.3 Vroe stiskanje (sintranje pod tlakom)

Medtem ko veino sintranih delov izdelamo s stiskanjem meanice prahov pri navadni temperaturi in naknadnim sintranjem, vasih uporabljamo tudi vroe stiskanje. Pri povianih temperaturah so kovine mehkeje in zato lahko s stiskanjem doseemo veje gostote. Mono je, da se z vroim stiskanjem izognemo loenemu sintranju, toda veinoma se ne. Vroe stiskanje je upravieno le tedaj, ko doseemo bistveno bolje lastnosti kot s hladnim stiskanjem. Ugotovljeno je, da sintranje tudi po vroem stiskanju izbolja lastnosti, zato ga skoraj vedno izvajamo. Uporabo vroega stiskanja omejujejo mnogo veji stroki, kajti uporabljati moramo posebne forme, ki so odporne proti povianim temperaturam, nadzorovano atmosfero, medtem ko je hitrost izdelave zelo majhna. Navadno ga uporabljamo za izdelavo karbidnih trdin in diamantnih rezalnih orodij; torej materialov, ki so zelo dragi.
1.5.4 Druge metode oblikovanja prahov

Izostatsko stiskanje. Ta metoda se vedno ve uporablja. Pri hladnem izostatskem stiskanju (uveljavljena je kratica CIP, ki izhaja iz anglekega poimenovanja Cold Isostatic Pressing) je prah v fleksibilni (gibki) formi - kapsuli, ki je navadno izdelana iz poliuretana. Potopimo jo v tekoino, navadno vodo, ki jo narpamo do visokega tlaka. Na ta nain stisnemo prah z vseh strani z enakim tlakom. Ker ne uporabljamo maziva, lahko doseemo veliko in enakomerno gostoto. Ta proces odstrani tevilne omejitve glede geometrije delov v primerjavi z enostranskim stiskanjem v togih formah. Tankostenski valji in deli z utori ne predstavljajo nobenih teav. Postopek se v vedno veji meri avtomatizira, kar poveuje produktivnost, ki se pribliuje produktivnosti stiskanja v togih formah. Hladno izostatsko stiskanje se je utrdilo kot pomembna metoda za izdelavo stisnjencev ne samo v metalurgiji prahov, temve tudi pri izdelavi keramike.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

Tudi vroe izostatsko stiskanje je zelo pomembno (uveljavljena je kratica HIP, iz izhaja iz anglekega poimenovanja Hot Isostatic Pressing). V tem primeru kot tlano sredstvo ne moremo uporabljati tekoin, temve vroe pline navadno argon. e ve, kapsula ne more biti elastomer, temve zelo mehka in duktilna kovina. Pri temperaturah stiskanja poteka tudi sintranje, zato zelena trdnost ni pomembna. Posledino so najbolj zaeleni okrogli prahovi, ki imajo najvejo navidezno gostoto. Postopek se uporablja za izdelavo drogov superzlitin, hitroreznih jekel, titana, keramike, kjer je integriteta delov najpomembneja. Sinter - HIP (Sintranje in vroe izostatsko stiskanje v isti posodi). Pri sintranih delih odstranimo odprto poroznost, to je poroznost povezano s povrino, ko dosee relativna gostota okoli 92 %. Pri sintranju v vakuumu v porah ni plina, zato lahko z vroim izostatskim stiskanjem doseemo stoodstotno gostoto brez uporabe kapsul. V relativno novem procesu izvedemo sintranje in vroe izostatsko stiskanje v isti posodi. Najprej se posoda evakuira (iz nje se izrpa zrak), segreje na temperaturo sintranja, nato pa se v primernem trenutku zane dovajati argon pod visokim tlakom. Proces se na kratko imenuje sinter-HIP ali sintranje s pomojo tlaka (Pressure Assisted Sintering) in hitro nadomea dvostopenjski proces sestavljen iz vakuumskega sintranja in vroega izostatskega stiskanja razlinih materialov, npr za rezalna orodja iz karbidnih trdin. Vbrizgovalno oblikovanje prahov (Metal injection moulding). Pri tem dobimo zelence, ki jim ne moremo rei stisnjenci. Postopek je precej enostaven: kovinski prah se mono pomea z organskim vezivom, da nastane plastina masa, ki se pri rahlo poviani temperaturi vbrizgne v formo na enak nain kot pri izdelavi plastinih delov. V zaetku so se celo uporabljali enaki stroji. Nato se zelenec iztisne iz forme, odstrani se vezivo in del se sintra. Doseemo lahko gostote do okoli 99 % ter veliko tonost mer. Poudariti je treba, da je proces bistveno draji od tradicionalnih postopkov, toda izdelamo lahko dele zahtevnih oblik, ki jih z normalnimi postopki ne moremo izdelati; tudi e bi jih izdelali z odrezovanjem, bi bili zelo dragi. Toda proces ima ve dodatnih zahtev. Ena od najvejih skrivnosti uspeha je sestava veziva. Vezivo mora imeti tevilne primerne lastnosti: dobro mora omoiti (obdati) prahove in ustvariti enakomerno maso, pri odstranjevanju veziva se del ne sme zvegati ali poruiti. Danes je na razpolago ve razlinih veziv. Tudi glede prahu obstajajo doloene zahteve. Da bi dosegli zmes, ki se da z lahkoto vbrizgniti in enakomerno zapolniti formo, mora biti prah zelo droben: v vsakem primeru drobneji kot 20 m, e bolje pa je, e je med 2 m in 10 m. Da pa bi zmanjali dele veziva, ki ga je okoli 50 %, pa naj bo prah im bolj okrogel, delci pa morajo biti gosti (brez poroznosti). Droben prah ima e to prednost, da se zaradi velike specifine povrine hitreje sintra. Najprej so s to metodo izdelovali dele iz niklja, najbr zato, ker je e bil na triu e zelo drobni karbonilni nikelj. Uspeh procesa je vodil v razvoj drugih postopkov: drobljenje v hladnem toku (Coldstream), plinsko razprevanjem pri zelo visokem tlaku. Odstranjevanje veziva je naslednja specifina operacija. Najpogosteje dele previdno segrejemo in povzroimo, da vezivo izpari ali se razkroji. Kakorkoli, odstranjevanje veziva je poasen proces, odvisen od debeline najvejega prereza, traja lahko od nekaj ur do nekaj dni. Ena tudija je pokazala, da bi uporaba grobega prahu lahko prispevala k skrajanju te stopnje zaradi manjega delea veziva. Postopek je omejen le na drobne dele.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

Sintranje teh delov se normalno ne razlikuje od sintranja stisnjencev, toda ker ima zaetni zelenec mnogo veji dele veziva (okoli 50 %), je skrek pri sintranju zelo velik. Zdi se pravi ude, da se lahko doseejo tako velike tonosti mer. Potreben predpogoj je, da je zaetna meanica povsem enakomerna in da je posledino tudi skrek povsod enak. Zgostitev prahu pri atmosferskem tlaku. Droben prah se nasuje v modele iz borosilikatnega stekla, ki se vstavi v keramino posodo napolnjeno s peskom. Iz napolnjenih modelov izsesajo zrak do tlaka ~10-4 torr in zatalijo. Vse skupaj segrejejo v pei z zrano atmosfero doloen as pri doloeni temperaturi, dokler se ne dosee 95-99 % teoretine gostote. Povezava med delci se dosee z nizkotaljivo snovjo, ki se doda med meanjem, zgostitev pa se dosee z visokotemperaturnim difuzijskim spajanjem brez taljenja. Zgoene predoblike odstranimo iz pei in ohladimo. Zaradi razline ohlajevalne hitrosti (terminega razteznostnega koeficienta?) med kovino in stekleno kapsulo se steklo zlomi. Postopek CERACON. Izraz izhaja iz Ceramic Granular Consolidation. Formo napolnimo z vroimi keraminimi zrni, nato vstavimo predgreto predobliko v vroo keramiko, ki takrat, ko jo stisnemo z enoosno silo, uinkuje kot psevdo-izostatini tlani medij. Doseemo zgostitev in deformacijo predoblik ter teoretino gostoto (100 %). as enega cikla je stvar sekund. Konsolidaciji sledi odstranitev iz forme in loitev keraminih zrn in delov. Mona je avtomatizacija.

1.6 Sintranje
Izraz sintrani deli pove, da je sintranje kljuna operacija pri metalurgiji prahov. Pri sintranju dobi del trdnost, ki je potrebna, da opravi namenjeno vlogo kot strojni ali konstrukcijski element. V splonem je za sintranje potrebna toplota. ISO definicija pravi: Toplotna obdelava prahu ali stisnjenca na temperaturi pod taliem glavne sestavine, z namenom poveanja njegove trdnosti s povezovanjem delcev. Kaj se dogaja pri sintranju opisujejo tevilne znanstvene teorije. Zaenkrat vzemimo le, da poteka difuzija, s katero se zvarjena mesta nastala pri stiskanju poveujejo, poroznost pa izginja, dokler v celoti ne izgine. Sledita lahko rekristalizacija in rast zrn, preostale pore pa postanejo zaokroene in celotna poroznost se zane zmanjevati. Sintranje je potrebno izvajat v varovalni atmosferi zaradi velike povrine delcev, pri temperaturah med 60 % in 90 % talia kovine oziroma zlitine. Za meanice prahov je lahko temperatura sintranja nad taliem nizkotaljive sestavine (Cu-Sn, Fe-Cu, WC-Co), tako da sintranje poteka v navzonosti tekoe faze. Bistveno je, da je dele tekoe faze omejen, da se ohrani oblika dela. Za ponovljive rezultate je potrebno nadzirati hitrost segrevanja, temperaturo in atmosfero. Navadno se uporabljajo elektrino ogrevane pei, skozi katere potujejo deli na traku. Za trakove in grelne elemente se uporablja modificirana zlitina Ni-Cr (20 % Cr), ki ima zadovoljivo vzdrljivost pri temperaturah do 1150 C. Za vije temperature se uporabljajo pei walking beam, ki so potrebne pri izdelavi delov z vejo trdnostjo. Grelni elementi iz SiC lahko delujejo do temperature 1350 C. Za posebne namene in e vije temperature se uporabljajo grelni elementi iz Mo, toda pojavljajo se teave, ker tvori Mo s kisikom izparljiv oksid. Ti elementi morajo delovati v atmosferi iz istega vodika.

/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

Shranil: 20. november 2012

1.6.1

Nadzorovane atmosfere

Te so bistvene za veino postopkov sintranja, da prepreijo oksidacijo in olajajo redukcijo povrinskih oksidov. V praksi se najve uporabljajo suh vodih, disociirani amoniak in delno zgoreli ogljikovodiki, eprav je vodik pogosto izkljuen zaradi visoke cene. Kljub temu se uporablja za sintranje karbidov in magnetnih materialov (npr. Alnico). Disociirani amoniak, ki vsebuje 75 % H2 in 25 % N2, lahko brez teav pridobimo brez kisika in vodne pare, zato ima rosie okoli -50 C. V tevilnih primerih lahko zamenja vodik samo za tretjino cene, razen v primerih, ko reakcija z duikom ni dopustna. e posebej je uporaben za sintranje eleza, jekla, nerjavnega jekla in komponent na bakrovi osnovi. Najbolj pogosto uporabljane atmosfere predvsem zaradi nizke cene so delno zgoreli ogljikovodiki. S spreminjanjem razmerja zrak/plin lahko doseemo sestave v zelo irokem podroju. Ker zgoreli plin vsebuje vodo, ga moramo pri sintranju elezovih komponent osuiti, da je rosie pod 0 C. Ogljikovodiki, kot so npr. metan, butan ali propan, ki reagirajo z omejeno koliino zraka, vsebujejo do 45 % vodika, nekaj ogljikovega monoksida in dioksida ter duika. Zaradi endotermne narave reakcije moramo toploto dovajati, s tega razloga ta plin imenujemo endoplin. e ogljikovodiki zgorijo le z malo manjo koliino zraka, kot je potrebna za popolno zgorevanje, potem atmosfera vsebuje < 5 % vodika in malo duika. Ta reakcija je eksotermna in atmosfera se imenuje eksoplin. To je najceneja razpololjiva atmosfera, toda njen redukcijski potencial je majhen, zato odstrani manj oksidov s stisnjenca, kar zmanja trdnost po sintranju. Pri sintranju jekel, ki vsebujejo ogljik kot zlitinski element, je zelo pomemben ogljikov potencial v atmosferi. Lahko je v ravnovesju z jeklom. edalje pogosteje se uporabljajo sintetine atmosfere, to so atmosfere na osnovi duika, ki jih pridobimo tako, da previdno meamo veinski duik z vodikom in pri sintranju eleza tudi z ogljikovodiki v natanno doloenih razmerjih. Te atmosfere so bolj iste, eprav draje od endo- in eksoplina. Lahko jih prilagodimo razlinim materialom, imajo pa tudi zelo majhno vsebnost vode.
1.6.2 Sintranje - kaljenje

Nove vrste pei za sintranje omogoajo, da se deli iz maloogljinih jekel sintrajo z nevtralnim ogljikovim potencialom (brez naogljienja ali razogljienja) in potem kalijo v coni za hitro ohlajanje. Toplotna obdelava se dosee z zelo hitrim pretakanjem z vodo ohlajenega varovalnega plina. Doseejo se hitrosti ohlajanja do 50 C/min med 900 C in 400 C. To povzroi nastanek homogene martenzitne mikrostrukture v sintranih jeklih. Pri tem se zadri tonost mer in zaradi tega ni potrebna obdelava na mero (npr. ponovno stiskanje). Kombinacija sintranja in kaljenja v enem koraku zmanja proizvodne stroke maloogljinih jeklenih delov, ki po sintranju zahtevajo toplotno obdelavo. Pei za sintranjekaljenje omogoajo dodatno zmanjanje strokov, kajti proizvajajo lahko endotermno sintrno atmosfero z zgorevanjem plina in zraka in tudi z uporabo endotermnega plina pri toku iz podroja sintranja, tako da lahko segrejemo stisnjence od sobne temperature na temperaturo okoli 500-600 C.
1.6.3 Vakuumsko sintranje

Vakuum imamo lahko za posebno obliko nadzorovane atmosfere in ta je z znanstvenega stalia verjetno najbolja. Plin takoj zapusti stisnjenec in tudi kovine, ki se z lahkoto
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

10

Shranil: 20. november 2012

oksidirajo (Al, Nb, Be, Ta) in katerih oksidi se ne reducirajo tudi z najbolj reducirajoimi atmosferami, se lahko sintrajo. Vakuumsko sintranje je zelo drago in zato je malo verjetno, da bi se uporabljalo za sintranje standardnih delov. Poleg visoke cene opreme in majhne produktivnosti je proces zelo teko, e ne e nemogoe, avtomatizirati in narediti kontinuirnega. Toda za doloene aplikacije, katerih tevilo in koliina se poveujeta, postaja vakuumsko sintranje standard. Primer je sintranje hitroreznih jekel in podobnih mono legiranih jekel.
1.6.4 Spremembe mer med sintranjem

Pri sintranju se poveuje trdnost ob tem, da se delci zavarijo z difuzijo. Navadno se s stopnjo sintranja poveuje gostota, kar e dodatno povea trdnostne lastnosti. Poveanje gostote pomeni tudi splono krenje, ki lahko povzroi zaplete. Toda med sintranjem se lahko prostornina tudi povea. Razlog za to so lahko tevilni dejavniki: a) ujeti plini v stisnjencu b) vodna para, ki nastane v stisnjencu pri redukciji oksidov c) razkroj veziva. Hitro segrevanje in velika zelena gostota ojaita vse te pojave in ne vodita k celotni rasti, temve tudi k pojavu mehurjavosti in zveganju. Taknemu obnaanju se moramo izogniti. Drugi razlog izvira iz meanice prahov razlinih elementov. Izrazit primer je elezo, ki vsebuje baker, ali baker, ki vsebuje kositer (bron). V vseh primerih natanen mehanizem e ni pojasnjen, toda privzamemo lahko, da je to difuzijski pojav. Rast je izrazita nad taliem komponent z nizkim taliem, ki jo ojai e velika hitrost segrevanja. V nadzorovanih razmerah je mono zagotoviti ponovljive spremembe mer. Te spremembe je potrebno e upotevati pri nartovanju in izdelavi orodij, toda v vedno vejem tevilu primerov je mogoe voditi proces tako, da sprememb mer ni! Poudariti je treba, da na spremembe mer mono vplivajo gostota stisnjenca, im manja je, veja je tenja h krenju. To je eden izmed razlogov, zakaj je enakomernost gostote stisnjencev tako pomembna.
1.6.5 Aktivirano sintranje

je izraz, ki ga uporabljamo, da opiemo proces, pri katerem dodamo koristen dodatek ali meanici prahov ali atmosferi, da doseemo hitreje sintranje pri niji temperaturi. V mnogih primerih odstranimo oksid s povrine delcev, toda katera koli snov, ki povea difuzivnost atomov, je uinkovita kot aktivator.
1.6.6 Sintranje s tekoo fazo

Obstaja veliko tevilo komercialnih postopkov, pri katerih je v doloeni stopnji izdelave navzoa tekoa faza. Takna faza bistveno pospei sintranje in jo lahko imamo za poseben primer aktiviranega sintranja. Znailni primeri so kositer v bakru, baker v elezu in kobalt v karbidnih trdinah.

1.7 Operacije po sintranju

1.7.1 Ponovno stiskanje (Re-pressing)

Celo pri najboljem nadzoru procesa, ki je moen v praksi, nastanejo v vsakem primeru razlike v merah materiala. Za sintre je mogoe, da se doseejo tolerance 0,0508 mm na mm v smereh pravokotnih na delovanje tlaka in 0,1016 mm na mm vzporedno s smerjo stiskanja.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

11

Shranil: 20. november 2012

Tonost mer lahko mono izboljamo s ponovnim stiskanjem (sizing stiskanje na mero). Lahko jo izvedemo v isti formi, kot smo stiskali prah, e je bila sprememba mer pri sintranju praktino ni; navadno jo izvajamo v drugem orodju. Ponovno stiskanje se tudi uporablja za graviranje v sprednjo stran sintra z batom gravurno kovanje. Med ponovnim stiskanjem se gostota dela navadno povea, e zlasti takrat, ko je bila sintrna gostota majhna. e mora biti trdnost kar se da velika, potem se dodatno zgostitev in poveanje trdnosti uporablja prav ponovno stiskanje. Za e dodatno poveanje trdnosti se uporablja ponovno sintranje.
1.7.2 Vroe ponovno stiskanje

To da e vejo zgostitev in posledino vejo trdnost, toda manjo tonost mer.

1.7.3 Vroe izostatsko stiskanje

Uporablja se predvsem za odstranitev napak in mikroporoznosti v karbidnih trdinah. Napovedujejo, da se bo v primeru, e se bo prostornina komor za vroe stiskanje poveala, ekonominost tako izboljala, da se bo splaalo stiskati sintre malolegiranih jekel do polne gostote.
1.7.4 Kovanje

To je sorazmerno nova tehnika, pri kateri sinter ponovno vroe stiskamo v zaprti formi, da se njegova oblika mono spremeni in dosee polna gostota. To omogoi, da trdnostne lastnosti doseejo ali celo preseejo trdnost tradicionalno izdelanih izkovkov.
1.7.5 Infiltracija

To je alternativna metoda za izboljanje trdnosti posameznih sintrov, pri kateri tekoa kovina z nizkim taliem zapolni odprto poroznost (pore, ki so povezane s povrino). Tlak ni potreben, zadostuje kapilarnost. Zaeleno je, da infiltrant le malo topi osnovni material, kajti drugae lahko povzroi erozijo povrine sintra. Postopek se uporablja za infiltracijo bakra v elezove dele. e je baker nasien z elezom, ne more ve erodirati eleza. Difuzija bakra v elezo lahko povzroi poveanje dimenzij. Infiltracija se uporablja za izdelavo kompozitnih elektrinih kontaktov iz materialov, kot sta W/Cu in Mo/Ag. Nizkotaljiva kovina se stali v stiku z e izdelanim skeletom W ali Mo.
1.7.6 Impregnacija

Pojem se uporablja za proces, ki je podoben infiltraciji, razen da se pore napolnijo z organskim materialom in ne s kovinskim. Izrazit primer so leajni materiali impregnirani z oljem, vse pogosteje pa se uporablja impregnacija z duromeri in drugimi polimernimi materiali. Prednosti so poveanje trdnosti in zaprtje por, kar lahko zagotovi tesnost in preprei vdor korozivnega elektrolita med galvanizacijo. Izbolja se tudi odrezovalnost.
1.7.7 Toplotna obdelava

eprav se veina sintrov uporablja v sintranem stanju ali sintranem in stisnjenem na mero, se veje koliine jeklenih sintrov kalijo in popuajo. Uporabljajo se tradicionalni postopki kaljenja, toda zaradi pridruene poroznosti sintrov ne smemo potopiti v korozivne tekoine: solne kopeli, vodo ali slanico, ker jih teko odstranimo iz por. Segrevanje mora

/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

12

Shranil: 20. november 2012

potekati v plinski atmosferi, ki mu sledi kaljenje v olju. Zgoraj naveden omejitve niso potrebne pri sintrih z gostoto 7,2 kg/dm3 ali ve, ter tistimi, ki so bili infiltrirani.
1.7.8 Utrjanje povrine

Cementiranje in karbonitridiranje sintrov se iroko uporablja, predvsem s plinskim sredstvi. Zaradi poroznosti je globina cementirane plasti veja in manj ostro definirana kot pri jeklih s polno gostoto, toda to je prej prednost kot slabost.
1.7.9 Obdelava s paro

Postopek, ki je omejen le na sintre. Sintre izpostavimo pari pod visokim tlakom pri temperaturah okoli 500 C. Na vseh dostopnih povrinah nastane plast magnetita (Fe3O4) in doseejo se tevilne pozitivne spremembe lastnosti: izbolja se korozijska obstojnost, ker se del poroznosti zapolni, zmanjanje poroznosti v povrinski plasti povea tudi tlano trdnost. Oksidna plast pomembno povea trdoto povrine in kar je e pomembneje tudi obrabno obstojnost. Obdelavi s paro navadno sledi potopitev v olje, s imer se modro/rna barva e dodatno okrepi, izbolja pa se tudi korozijska odpornost. Ta obdelava ni primerna za kaljene dele, saj iznii uinke kaljenja.
1.7.10 Blueing (modrenje)

Segrevanje na zraku med 200 C in 250 C prav tako povzroi nastanek tanke plasti magnetita, kar povea korozijsko odpornost, vendar je manj uinkovito kot obdelava s paro.
1.7.11 Galvaniziranje

Sintre lahko galvaniziramo podobno kot ulitke ali preoblikovance. Navadno se nanaajo Cu, Ni, Cd, Zn in Cr. Pomembno je, da zapremo poroznost sintrov z majhno gostoto (npr. z impregnacijo), da prepreimo vdor elektrolita v pore in posledino kasnejo korozijo. Sintrov, ki so bili kaljeni v olju, ne moremo primerno galvanizirati, razne e pred impregnacijo ne odstranimo olja. V zadnjem asu so ugotovili, da je mono uspeno galvanizirati neimpregnirane porozne dele z nikljem s postopkom cementacijskega galvaniziranja. Plast nastane na vseh povrinah por, v katere vdre raztopina.
1.7.12 Prevleke

Velik dele orodij iz karbidni trdin prevleemo s kemijskim (CVD) ali fizikalnim (PVD) naparjanjem. Nizkotemperaturno fizikalno naparjanje omogoa, da na jeklih nastane plast TiC, TiN ali Al2O3 oziroma kombinacija teh plasti, ki so obstojne proti obrabi. Sintri hitroreznih jekel se tudi naparjajo.
1.7.13 Mehanska obdelava

eprav je glavna prednost sintrov, da jih lahko izdelamo s tonimi merami, pa stiskanje v togih formah omejuje njihovo geometrijo. Zato vrtanje prenih lukenj ter izdelava utorov pod nekim kotom glede na smer stiskanja ni neobiajna. Navzonost poroznosti spremeni odrezovalne lastnosti, obraba orodij pa je navadno veja. Priporoljiva so orodja iz karbidnih trdin in manje hitrosti odrezovanja. Odrezovalnost lahko izboljamo tako, da dodamo v zmes prahov doloene aditive: Pb, Cu, S ali kovinske sulfide, npr. MnS. V dele lahko tudi impregniramo polimerne snovi.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

13

Shranil: 20. november 2012

1.7.14

De-burring

Uporabljamo tekoe sredstvo z abrazivnimi delci. Odstranimo ostre robove. Povrino brusimo in delno tudi utrdimo.

1.8 Produkti in uporaba

1.8.1 Porozni leaji

Prednost poroznih leajev je v tem, da se lahko pore zapolnijo z mazalnim oljem, tako da leaji ne potrebujejo dodatnega mazanja celotno dobo trajanja naprave. Zaradi tega jih imenujemo samomazalni leaji, eprav bi bilo morda primerneje oljezadrevalni leaji. Navadno so narejeni iz brona. Izhodini material je lahko zmes prahov bakra in kositra, predlegirani bron ali meanica vseh treh. e uporabimo predlegirani bron, se leaj med sintranjem kri, e pa elementni prah, se pojavi irjenje. Z uporabo primernega medsebojnega razmerja prahov lahko doseemo, da ima sinter priblino enake mere kot forma. V tem primeru se lahko orodje za stiskanje prahov uporabi tudi za stiskanje na mero, ki je bistveno za leaje. Poleg obiajnega maziva se poroznim bronastim leajem doda tudi grafit. Domneva se, da olaja nastanek por, ki imajo primerno velikost in prostornino, da se lahko olje dovaja na celotno stino ploskev leaja. Hitrost dovajanja olja se avtomatino poveuje z vianjem temperature in s tem z vejo hitrostjo vrtenja, tako da se vselej doseejo optimalne obratovalne razmere. Za veino aplikacij je prostorninski dele por med 20 % in 35 %. Zgornjo mejo doloajo trdnostne lastnosti, ki se zmanjujejo obratno sorazmerno z veanjem poroznosti. Dodatno se predvsem za nekritine primere uporabljajo e porozni leaji iz eleza, eleza in bakra ali eleza pomeanega z bronom. Najve se uporablja bron CuSn10, ki ima majhen koeficient trenja, veliko obrabno obstojnost in tudi odpornost proti sprijemanju z jekleno gredjo. Izdelovalni postopek se sestoji iz stiskanja s tlakom 150-230 MPa, sintranjem pri ~800 C v trajanju do 5 min do 10 min, ki mu sledi stiskanje na mero in impregnacija z oljem. Mona je velika produktivnost zaradi kratkega asa sintranja. Leaji na osnovi eleza imajo vejo trdnost, njihov temperaturni razteznostni koeficient pa je podoben kot pri jekleni gredi. Stiskanje je med 230 MPa in 380 MPa, sintranje v atmosferi iz zgorelega plina ali disociiranem amoniaku med 1100 C in 1150 C za 30-45 minut, stiskanje na mero in impregnacija.
1.8.2 Neporozni leaji

Za zahtevno uporabo se uporabljajo leaji z jekleno podporo, ki so izdelani iz prahu CuPb in Cu-Sn-Pb. Velikoserijska proizvodnja se izvaja z neprekinjenim procesom, kjer se nasut prah sintra na jekleni podporni trak, zvalja na gostoto, ki je blizu teoretini do skoraj tonih mer in nato se ari. Poleg velike ekonominosti je prednost tudi v tem, da se dosee enkratna mikrostruktura in lastnosti. Svinec, ki je sicer topen v tekoem bakru in bronu, je skoraj netopen v trdnem stanju. Kadar lijemo, se svinec izloi v obliki grobe, neenakomerno porazdeljene faze. Pri proizvodnji prahov z atomizacijo se kapljice hitro ohlajajo, tako da nastane zelo enakomerna porazdelitev drobnih delcev svinca. Za ta namen se navadno uporabljajo okrogli prahovi, ker zelo dobro teejo in se bolj gosto zloijo kot nepravilni delci. Razvoj materialov, ki lahko obratujejo v razmerah, kjer ne sme biti olja ali masti, je vodil do
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

14

Shranil: 20. november 2012

suhih leajev. Leaji iz teflona so izjemen primer. Teflon je polimer, ki ima na ogljik vezan fluor in ima izjemno majhen koeficient trenja. Obstojen je do 300 C skoraj v vseh korozivnih in oksidativnih okoljih. Slabost masivnih delov teflona, kot so majhna trdnost, slaba toplotna prevodnost, velik temperaturni razteznostni koeficient lahko premagamo tako, da vgradimo kovinski prah v teflon. Alternativno lahko porozen leaj iz brona impregniramo s teflonom. To e posebej velja za leaje, ki so podprti z jeklom.
1.8.3 Filtri

Nadzorovana poroznost je pomembna tudi pri izdelavi kovinskih filtrov in membran, ki imajo vejo trdnost in odpornost proti mehanskim in toplotnim okom kot keramini. Velikost por in permeabilnost (propustnost) lahko nadziramo z uporabo prahov, ki imajo ozek pas velikosti. Najve filtrov je narejenih iz brona (CuSn11), prah v obliki krogel. Prav vsujemo v formo in stiskamo, tako da sicer slaba stisljivost okroglih prahov ne povzroa teav. e elimo, da ima del omejeno ali krajevno poroznost, klasino stiskamo; zato so primerneji nepravilni prahovi. Kovinski filtri so izdelani iz najrazlinejih kovin: Cu, Ni, bron, nerjavno jeklo, monel in se uporabljajo za filtriranje goriv, keminih raztopin in emulzij. Loujemo tudi tekoine z razlino povrinsko napetostjo. Npr. pri reaktivnih motorjih loimo vodo od goriva, ki ga hkrati tudi filtriramo.
1.8.4 Torni materiali

Torne komponente iz sintranih materialov so posebej primerne za mono obremenjene dele (zavore letal). V bistvu so sestavljene iz neprekinjene kovinske osnove in nekovinskih snovi, ki povzroajo trenje (npr. SiO2, Al2O3). Sestave so kompleksne, saj vsebujejo Cu, Sn, Fe, Pb, grafit, SiC, SiO2, Al2O3 Sintran material ima veliko toplotno prevodnost in se lahko uporablja v irokem podroju temperatur. Bakrove zlitine lahko dobro obratujejo do 800 C, elezove pa do 1000 C. Odpornost proti obrabi je mnogo veja kot pri materialih s polimerno osnovo in zato se lahko uporabljajo tanji deli. Zaradi velike povrine in tankih prerezov so komponente relativno ibke. Mehanska trdnost se povea, e spojimo torni element na oporno jekleno ploo z lotanjem ali varjenjem oziroma s sintranjem obeh komponent pod tlakom. V primerjavi s polnimi tornimi elementi iz fosforjevega ali aluminijevega brona imajo sintrani materiali ve prednosti. Ena od glavnih je irok razpon tornih lastnosti, ki jih doseemo s spreminjanjem disperzije nekovinskih delcev.
1.8.5 Konstrukcijski elementi

V veini primerov lahko s prano metalurgijo izdelamo materiale, ki imajo posebne lastnosti, in jih z drugimi postopki teko ali sploh ne moremo dosei. V primeru konstrukcijskih delov upravienost sloni na drugih temeljih, v veini na veji ekonominosti postopka, saj so mehanske lastnosti navadno slabe. eprav so elezovi prahovi dragi, pa so prednosti sintranja: a) izdelamo lahko dele, ki imajo skoraj konne ali celo konne mere, zato se dele odrezovanja manja ali v celoti odpade. b) Izkoristek materiala je veji, dele izmeta pa zanemarljiv. Prihranek zaradi odrezovanja je veji pri manjih delih, zato so sintrani deli navadno manji (< 1 lb). Drugi razlog je v tem, da se z veanjem velikosti poveuje velikost in cena
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

15

Shranil: 20. november 2012

stiskalnic. Zaradi tega ima stisljivost prahu velik pomen; posledino je uporaba predlegiranega prahu s slabo stisljivostjo majhna. Ko so potrebne veje trdnosti, kot jih daje isto elezo, se doda prah istih zlitinskih elementov. Izbira je omejena na elemente, ki ne oksidirajo v komercialnih varovalnih atmosferah, najvekrat se doda okoli 10 % Cu. Prednost bakra je tudi v tem, da se tali pod temperaturo sintranja (1120 C) in je zato legiranje zelo hitro. Dodajata se lahko tudi Ni in Mo, toda potrebne so vije temperature sintranja, pri katerih so potrebne draje pei in viji obratovalni stroki. Najceneji utrjevalni element za elezo je ogljik, toda njegova uporaba v sintranih delih je odvisna od zmonosti nadzorovati sestavo. Toda ker ogljik ne reagira le s kisikom temve tudi z vodikom, so potrebne posebne atmosfere, v katerih je ogljikov potencial v ravnoteju z ogljikom v jeklu. Najpogosteja dodatka sta Cu in Cu + C. Za poveanje trdnosti se uporablja infiltracija z bakrom z majhnim deleem eleza in mangana, da se izognemo eroziji. Ni potrebno infiltrirati celotnega dela; navadno zadostuje le krajevna infiltracija najmoneje obremenjenih podroij. Dele sintranih konstrukcijskih delov iz neeleznih kovinskih materialov je manji, toda kljub temu se izdelajo pomembne koliine Cu, medi, Ni-Cu in brona, v razvoju pa je izdelava aluminijevih zlitin iz prahov. Zaradi irokega strjevalnega intervala zlitin Cu-Sn se je teko izogniti meddendritski poroznosti bronastih ulitkov, in zato je teko uliti tesne hidravline fitinge (cevni fazonski deli). Temu se izognemo, e jih izdelamo s prahovi. eprav je v sintrih vedno doloen dele poroznosti, je to v obliki loenih drobnih por, ne pa v povezani poroznosti kov v ulitkih. Te gostote so seveda bistveno veje kot v samomazalnih leajih. Titanove zlitine izdelane iz prahov pridobivajo na pomenu zaradi vedno veje uporabe hladnega in vroega izostatskega stiskanja. Zlitina TiAl6V4 se izdeluje z meanjem elementnih prahov ali iz predlegiranih prahov izdelanih s postopkom v plazmi vrtee se elektrode (PREP) za ventile, kroglice ventilov in fitinge v kemini industriji, kirurke implantate, pritrditvene elemente v letalski in vesoljski industriji, dele letal, ohija raket, kompresorskih lopatic V zadnjem asu so bili razviti kompoziti na osnovi titana, ki vsebujejo delce TiC za poveanje trdnosti pri povianih temperaturah, poveane trdote in vejega modula elastinosti. Pri jeklenih delih se lahko omejitvam geometrije izognemo tako, da izdelamo dva dela in ju spojimo; lotanje z bakrom ali z varjenjem. Druga monost je uporaba sestavljive forme. Stisnjenec se odstrani z loitvijo obeh polovic forme Olivetti proces.
1.8.6 Izkovki iz prahov (kovanje prahov)

Izdelava tradicionalnih sintranih delov se poveuje hitreje kot celotna proizvodnja materialov. V sedemdesetih letih so razvili kovanje prahov. V tem procesu stisnemo prah v preprosto obliko, ki je med osnovno obliko za kovanje in konnim izdelkom. Ta stisnjenec, ki ga imenujemo predoblika, se sintra in vroe kuje do konne oblike in mer v utopu. Stopnja deformacije je dovolj velika, da se gostota pribliuje teoretini in zato so mehanske lastnosti podobne lastnostim gnetnih zlitin. V nekaterih primerih so celo bolje v doloenih ozirih, saj sintran izkovek nima usmerjenosti, ima vejo kemino homogenost in drobnejo mikrostrukturo, prav tako pa nima notranjih nekontinuirnosti, ki izvirajo iz lite
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

16

Shranil: 20. november 2012

mikrostrukture. Seveda obstajajo tudi razlike glede sestave jekel. Elementa, kot sta Si in Mn ne smeta biti prisotna, toda razvili so jekla, ki vsebujejo Ni in Mo; njuna oksida se lahko pred sintranjem reducirata. Sintrani izkovki se lahko toplotno obdelujejo na enak nain kot gnetne zlitine. Proizvodni stroki pri kovanju prahov so veji kot pri konvencionalnem litju in kovanju predvsem zaradi visoke cene izhodinega materiala in orodij. Toda zaradi veje tonosti mer lahko prihranimo pri odrezovanju, kakor tudi pri investicijah v postopke odrezovanja. Kovanje se predvsem uporablja za izdelavo delov za avtomobilsko industrijo.
1.8.7 Karbidne trdine in drugi trdi materiali

Pojem karbidne trdnine oznauje skupino sintranih, trdih in proti obrabi obstojnih materialov, ki temeljijo na karbidih enega ali ve naslednjih elementov: W, Ta, Ti, Mo, Nb in V, ki so povezani s kovino, ki ima nije talie, navadno Co. Najpogosteje se uporablja WC. S spreminjanjem velikosti in vrste karbidnih delcev, delea vezivne kovine in razmer pri sintranju lahko optimiziramo obrabno obstojnost, udarno trdnost, odpornost priti sprijemanju in trdoto v vroem. Npr. pri vleenju ice je obrabna obstojnost matrice kljunega pomena, medtem ko je za rezalna orodja zelo pomembna udarna trdnost. Izdelava se zane z monim meanjem drobnega kobaltovega prahu s karbidnimi prahovi primerne velikosti navadno med 0,5 m in 10 m. Prahovi so zelo drobni v primerjavi z drugimi pri metalurgiji prahov in posledino teko teejo, e sploh. Zato jih pred polnjenjem forme aglomerirajo. Granule se pomeajo z vezivom in stisnejo v formo. Stisnjenec se predsintra v vodiku ali vakuumu pri okoli 900 C, da se odstrani mazivo, sintra pa med 1200 C in 1500 C. V predsintranem stanju lahko material odrezujemo. To tehniko uporabljamo, ko se za majhne serije ne izplaa izdelovati posebnega orodja. Navadno se deli stisnejo in sintrajo v dokonno obliko in mere. Vroe stiskanje v grafitnih formah se tudi uporablja, e posebej za velike kose, tudi vroe izostatsko stiskanje se komercialno uporablja za popolno odstranitev poroznosti. Drugi materiali, v katerih so boridi in nitridi kovin vezani z vezivnimi kovinami, so tudi znani, vendar se omejeno uporabljajo. Potrebno je zagotoviti osnovo, ki jim daje zadostno podporo, da ostane orodje ostro. Vsak postopek rezanja zahteva posebno obravnavo in material osnove je lahko bron ali pa tudi karbidne trdine.
1.8.8 Elektrine in magnetne komponente

Kompozitne zgradbe, ki jih lahko doseemo samo s postopki metalurgije prahov, se mnoino uporabljajo pri izdelavi elektrinih kontaktov in etkah. Mono je kombinirati dobro elektrino prevodnost in majhno kontaktno upornost Cu ali Ag z trdnostjo, toplotno odpornostjo in odpornostjo proti obloni eroziji W, Mo, Ni ali z dobrimi mazalnimi lastnostmi grafita. Tudi pri izdelavi komponent za magnetne aplikacije ponuja metalurgija prahov ekonomske in tehnine prednosti. Majhni trajni magneti (Alnico, Cunife, Cunico), ki jih stisnemo in sintramo v konno obliko in velikost, imajo enakovredne magnetne lastnosti, toda drobnejo mikrostrukturo in vejo trdnost kot liti materiali. Mehkomagnetni sintrani materiali v elezu, Si-Fe in elezu, ki vsebuje okoli 5 % P, se uporabljajo za izdelavo magnetnih polov in armatur za uporabo pri enosmerni napetosti. Uporaba sintranih mono

/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

17

Shranil: 20. november 2012

permeabilnih laminatnih komponent iz Ni-Fe ali permalloya za transformatorje se poveuje, in z uvajanjem neposrednega valjana prahov, bo gotovo prilo do novih aplikacij. Verjetno je ena od najbolj pomembnih uporab kovinskih prahov v magnetne namene uporaba jeder za samoinduktivna navitja v visokofrekvennih komunikacijskih napravah. Jedra se izdelujejo s stiskanjem izoliranega kovinskega prahu. Sintranje ni potrebno, eprav navadno izvajamo toplotno stabilizacijo ali popuanje napetosti, da bi dosegli optimalne magnetne lastnosti. istost in strog nadzor sestave je nujen; kot surovina pa se lahko uporabljajo elektrolizni in karbonilni prahovi, kakor tudi predlegirani prahovi permalloya. Druga vrsta magnetnih materialov, ki jih izdelujemo z metalurgijo prahov, so feriti ali magnetni oksidi. S kombinacijo elezovega oksida z dvovalentnimi oksidi magnezija, niklja, mangana, bakra, cinka, dobimo materiale s irokimi podroji mehko- in trdomagnetnih lastnosti. Mehki feriti se uporabljajo za jedra v radijskih in televizijskih sprejemnikih. Vedno veja miniaturizacija osebnih hi-fi in telekomunikacijskih naprav zahteva proizvodnjo sintranih magnetov med redkimi zemljami in kobaltom, kakor tudi uvajanje novih vrst Fe-NdB-magnetov.
1.8.9 Valjanje prahov

S tem pojmom oznaujemo postopek, pri katerem neprekinjeno dovajamo prah med valja, ki sta lahko segreta, da se prah stisne v trak. Trak prehaja skozi sintrno pe in se nato zvalja v konno obliko in debelino. V splonem produkti nimajo bistvene prednosti pred konvencionalno izdelanimi materiali, eprav lahko v nekaterih primerih doseemo vejo homogenost, ter odsotnost trakavosti, ki jo povzroajo livarske napake. Glavna prednost je veja ekonominost, ki izvira iz naslednjih dejstev: a) mnogo veji izkoristek materiala kot pri valjanju po litju b) stroki monega valjanja, arjenja in dekapiranja so znatni. to velja predvsem za nikelj, ki se mono deformacijsko utrjuje in zato potrebuje veliko vmesnih arjenj in dakapiranj. Poveuje se proizvodnja majhnih koliin posebnih materialov, kot so kobaltovi ali nikljevi trakovi za varjene, trakovi Ni-Fe z natanno doloenim raztezkom, zlitina Cu-Ni-Sn za elektroniko, porozen nikljev trak za alkalne baterije, kompozitne leaje
1.8.10 Drugi produkti narejeni iz prahov

Z novimi postopki atomizacije je mogoe izdelati ist material iz monolegiranih kovin, kot so nerjavna jekla in kompleksne izloevalno-utrjevalne zlitine na osnovi niklja ali kobalta s kromom (superzlitine). Te prahove izostatsko stiskamo v evakuiranih kovinskih valjih, ki jih vroe kujemo v kapsulah, dokler ne dobimo gostega izdelka, ki ga dokonno oblikujemo s tradicionalnimi postopki. Pri procesu uporabljamo lahtni plin, navadno argon, da atomiziramo kovino, ki je bila predlegirana z vakuumskim taljenjem. Prednost pridobivajo centrifugalno atomizirani prahovi (npr. z vrteo se elektrodo; REP). Za predmete, ki jih izdelamo je znailno: a) veja enakomernost kemijske sestave (manj izcej) b) ni livarskih napak c) drobna in enakomerna porazdelitev sekundarnih faz (karbidov in drugih izlokov) Zadnja znailnost izvira iz tega, da je vsak delec hitro ohlajen iz tekoega stanja.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

18

Shranil: 20. november 2012

Podobne prednosti se tudi doseejo pri hitroreznih jeklih, ki jih danes izdelujemo na dva razlina naina: 1) nepravilne, vodno atomizirane prahove hladno stisnemo v togih formah ali izostatsko in potem sintramo v vakuumu, da dobijo deli skoraj dokonno obliko in velikost in b) s postopkom, ki je podoben tistemu pri izdelavi superzlitin: plinska atomizacija taline, vroe izostatsko stiskanje, ekstruzija, da se dobi gnetni material v obliki palice. Razviti so tevilni postopki, pri katerih dobijo deli skoraj dokonno obliko. Nekateri temeljijo na psevdo-izostatskem vroem stiskanju s hidravlino stiskalnico izvajamo pritisk na trdno sredstvo, v katero je vloen prah ali stisnjenec. Sredstvo pri obratovalnih temperaturah prenaa tlak v vse smeri, kot bi bilo tekoe. Eden izmed taknih procesov je Ceracon. Drugi je proces s fluidno formo, pri katerem je prah v formi, ki je narejena iz kovine, ki je pri temperaturi stiskanja tako mehka, da se obnaa kot tekoina. Produkte iz superzlitin naredijo z uporabo form iz zlitine Cu-Ni.

Kompoziti s kovinsko osnovo

Kovine, ki imajo drobne in enakomerno razporejene delce nekovinske faze, so znane e dalj asa. Ideja je v tem, da bi dosegli enako utrditev kot pri izloevalnem utrjanju, vendar brez te slabosti, da bi se z vianjem temperature utrjevalna faza raztapljala, njen utrjevalni uinek pa bi se zmanjal. Zgodnji primer je bil SAP (sintran aluminijev prah), ki je bil narejen iz mono oksidiranih aluminijevih kosmiev, stisnjen in sintran, ter nato vroe preoblikovan, da bi poruili plast Al2O3 in enakomerno porazdelili oksidne delce v osnovi. Lastnosti so se sicer izboljale, toda ekonomine proizvodnje v velikih koliinah ni bilo. Toda stvari so se dramatino spremenile, ko so z novimi postopki pridobili dosti drobneje nekovinske delce, ti imajo bolje mehanske lastnosti predvsem pri povianih temperaturah. V veini primerov je utrjevalna faza stabilni oksid z drugo kovino; za te materiale imamo izraz, da so disperzijsko utrjeni z oksidi (ODS Oxide Dispersion Strenthened). Izdelujejo se po ve postopkih. Pri enem izmed njih segrejemo material osnove s kovino, ki tvori oksid, v atmosferi, ki je reducirajoa za osnovno kovino, toda oksidativna za drugo kovino. Slednja se pretvori v oksid, ki je enakomerno porazdeljen v osnovi (notranja oksidacija). V primeru lahtnih kovin (Ag, Pt) lahko segrevamo na zraku; mnogo elektrinih kontaktov sestavlja srebro z disperzijo kadmijevega oksida ali indijevega oksida. Notranja oksidacija se pojavi, ker kisik difundira v srebro, zato je to pri debelejih procesih dolgotrajen postopek. V tem primeru ni najpomembneji cilj izboljati trdnost, temve elektrine lastnosti odpornost proti kontaktnemu varjenju. V nekaterih primerih se material osnove v obliki soli mea z raztopino soli druge kovine, ki tvori stabilneji oksid. Zmes se segreje v atmosferi, ki reducira osnovno, ter oksidira drugo kovino. ODS-platina in volfram sta narejena na ta nain. Pri drugih kompozitih so utrjevalni element viskerji ali vlakna. Najnoveji postopek, ki omogoa izdelavo materialov za visoke temperature, predvsem plinske turbine za reaktivne motorje, je mehansko legiranje. Prah se obdeluje v mlinih, navadno atritorjih. Prah je zmes kovine in arovzdrnega materiala. Meanje je zelo dolgo, tako da se delci arovzdrnega materiala razbijejo in vgradijo v osnovno kovino. Legirani prah se nato stisne, sintra ter preoblikuje z ekstruzijo ali vroim valjanjem. Uporabljajo se superzlitine izdelane na ta nain, poskusno pa mehansko legirajo aluminijeve zlitine. Pri
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc

19

Shranil: 20. november 2012

aluminiju se mehansko legirana zlitina s podobnim postopkom, kjer je zaetna zmes sestavljena iz aluminijevega prahu in grafita, ki se vgradi v material in tvori karbid Al4C3.

Hitro strjevanje
Zelo pomembni postajajo prahovi ali kratki trakovi, ki so se zelo hitro strjevali in ohlajali z veliko hitrostjo, tako da nastanejo metastabilne mikrostrukture. Lahko so mikro(nano-)kristalne ali amorfne. Postopek je primeren le za doloene zlitine, prednost pa je v tem, da lahko osnova zadri ve zlitinskega elementa od najveje ravnotene topnosti. e zagotovimo, da stiskanje in sintranje potekata pri dovolj nizkih temperaturah, da ne izniimo neravnotene mikrostrukture, se lahko mono poveajo mehanske lastnosti. Uporablja se za aluminijeve, magnezijeve in titanove zlitine za laje letalske dele in poveano nosilnost koristnega tovora.

Nabrizgovanje (Spray deposition)

Strogo gledano, to ni postopek metalurgije prahov. Sicer vkljuuje atomizacijo tekoe kovine, toda namesto da bi kapljicam pustili, da se strdijo v obliki prahu, jih nabrizgamo na podlago, da nastanejo trakovi (brame), ki jih nato kujemo. Prha kapljic zadene podlago e v tekoem ali vsaj delno tekoem stanju, kjer tvori trdno plast (s prej doloeno obliko). Trdnina ima zgradbo, ki je podobna zgradbi hitro strjenih prahov drobna zrna, ni makroizcej. Skupno s prano metalurgijo je tudi to, da lahko izdelujemo materiale, ki jih je teko, e ne e nemogoe izdelati, v nekaterih primerih pa lahko dobimo tudi prednosti hitrostrjenih materialov. Pri nekaterih znailnostih e celo bolje: poroali so, da je manj vkljukov v taki superzlitini kot izdelani iz prahov. Na ta nain izdelujejo aluminijeve in bakrove zlitine, nerjavno jeklo, jekla z velikim deleem kroma in superzlitine v obliki palic, cevi, trakov, ploevine in delov s skoraj dokonno obliko. Nabrizgani materiali malolegirani jekleni valji prevleeni s hitroreznim jeklom deli do 4,5 t. Danes je razmerje nabrizgan material proti celotni koliini materiala okoli 90 %. Primeri: cevi iz nerjavnega jekla zahtevajo bistveno manje stroke, pri drugih materialih so bolje lastnosti. Valji izdelani z nabrizgovanjem in vroim izostatskim stiskanjem vzdrijo dva- do trikrat ve kot liti. Materiali, ki jih ne moremo izdelati s tradicionalnimi postopki: hitrostrjene zlitine Al-Li, zlitine Al-Sn z do 11 % Zn, monolegirane zlitine Cu-Ni-Sn in CuCr, kompoziti. V slednjem primeru se ojailni elementi vbrizgajo v tok kovine med atomizacijo.

1.9 Zakljuek
Dolgoletno izboljevanje na razlini podrojih, kot so a) izdelava kvalitetnejih prahov b) izboljana konstrukcija in materiali form c) uinkoviteje in moneje stiskalnice d) bolj ekonomine sintrne pei e) bolje sintrne atmosfere zagotavljajo vedno veji dele delov izdelanih iz prahov.
/var/www/apps/conversion/releases/20121119213725/tmp/scratch_2/117516702.doc