Franc agar Pedagoka akademija v Ljubljani

STAVNA

ANALIZA

IN

SINTEZA

Stavni analizi je v naem osnovnoolskem pouku gotovo odmerjeno dovolj asa. Problem je prej v tem, da ta analiza zaradi dolgotrajnega in mehaninega drila zaenja postajati nezanimiva za uence. V priujoem lanku bomo nani zali nekaj idej, k a k o naredimo razlenjevanje stavkov prijetno in hkrati dovolj zahtevno, da se olarji ne dolgoasijo ob njem. Vekrat bomo opozarjali tudi na razlike med tradicionalno stavno analizo, kot je predstavljena v Bajec-Kola-

ri-Rupel-Solarjevi Slovenski slovnici, in analizo, ki j o zastopa v svojih sred njeolskih ubenikih Joe Toporii. Prve stavne lene spoznajo uenci v etrtem razredu osnovne ole. Za zaetek j e lahko p r a v prijetna vaja meanje solate iz osebkov in povedkov. Uenci n a listke napiejo enostavne dvodelne stavke iz osebkov in povedkov, potem te listke prepolovimo, jih premeamo na dveh kupkih in jih na slepo druimo. T a k o nastanejo takile stavki: Uitelj Pes Uenec Maka Klop Knjiga laja. sprauje, mijavka. odgovarja, je zanimiva, je lesena.

Uenci se jim od srca nasraejijo, obenem pa zaenjajo razlikovati vrilca od dejanja oziroma nosilca od stanja. Nekoliko manj smena, toda e v e d n o zelo prikupna j e nasprotna vaja: sestavljanje prepolovljenih stavkov v smiselne i stavke. Tudi ta vaja za uence ni teka, saj podobne vaje piejo pri zaetnem i opismenjevanju e v prvem razredu. Nekoliko teja vaja od tega je spraevanje po podrtanih besedah v stavku. ; S to vajo se uenci izpopolnijo v spretnosti pogovarjanja, obenem pa spoznavajo i odvisnost med besedami v stavku. Oglejmo si laji primer take vaje: OTROKO IGRIE \

V naem parku je otroko igrie. Tu so gugalnice, vrtiljaki in tobogan. Majhni i otroci se igrajo v pesku. Veji deki meejo ogo, a deklice vozijo svoje punke, j Na klopeh okoli igria posedajo mame, babice in dedki. j VPRAAJ SE PO PODRTANIH BESEDAH: \ ;

Kaj je v naem parku? Po teh predvajah zlahka preidemo k analizi enostavnejih stavkov: Janko pie v dnevni sobi domao nalogo. Pie. (Povedek) Kdo pie? Janko. (Osebek) Kaj pie? Domao nalogo. (Predmet) Kje pie? V dnevni sobi. (Prislovno doloilo) Kakno (katero) nalogo pie? Domao. (Prilastek) V kateri sobi pie? V dnevni. (Prilastek)

Uenci se morajo spraevati s celimi stavki, n e le z vpraalnicami; le tako bodo dobro spoznali medsebojno odvisnost besed in stavkov. Stavne lene tudi gra fino ponazarjamo. Precej j e e v navadi razmikanje stavnih lenov, le da sedaj ; teimo za tem, da se pri ponazarjanju bolj ohrani besedni red v stavku, kot je i bilo to pri stari vejnati analizi:

Zelo malo prostora na tabli ali v zvezku zavzame podrtovalna analiza. V Slove niji so p o zaslugi tevilnih predavanj Joeta Toporiia v uiteljskih aktivih dokaj ustaljene vrste rt za stavne lene:

Pri spraevanju po stavnih lenih j e v olski praksi e ve nerazienih pro blemov. Prvi problem j e nain doloanja povedka v stavku. Po starem smo se p o njem spraevali: Kaj se v stavku pripoveduje? Vpraanje je bilo bolj for malno kot stvarno. Uenci so v zaetku nanj odgovarjali kar s celim stavkom, ele kasneje jih j e uitelj navadil, da so odgovarjali samo s povedkom. eki metodik Pfemysl Hauser priporoa spraevanje od osebka po p o v e d k u in od povedka po osebku; Kdo pie? Janko. Kaj dela Janko? Pie. V ubenikih Joeta Toporiia pa se p o v e d e k doloa brez spraevanja: omogoa ga zlasti predhodno poznanje glagolov, pomonih glagolov in drugih besednih vrst. Poseben problem j e dvojna vpraalnica. Nekateri prosvetni delavci, zlasti neslavisti, j o odklanjajo, e da j e v vsakdanjem govorjenju n e uporabljamo, ven dar je to pri neivih samostalnikih najbolj enostavno sredstvo za razlikovanje osebka od predmeta, npr.: Kdo ali kaj je v naem paiku? Otroko igrie. (Ose bek). Koga ali kaj meejo deki? (Predmet). Pomemebna poglobitev sodobne stavne analize je vestopenjsko razlenjeva nje: najprej ugotavljamo tiri stavne lene (povedek, osebek, predmet, prislovno doloilo), ele nato pa prilastek ali p o v e d k o v o doloilo. N e k a t e r i uitelji se e niso isto sprijaznili s to novostjo, v e n d a r ima brez dvoma prednosti; spom nimo se samo na mnoge stavke, ki smo jih p o tradicionalni analizi razlenjevali popolnoma nesmiselno, npr.: Leto 1945 je bilo prelomno leto. Ko smo doloali osebek in povedek brez pripadajoih prilastkov, smo dobili samo tavtologijo: Leto je leto. Monih je e ve stopenj razlenjevanja. Na hrvatskih in srbskih olah je v navadi tudi groba analiza, pri kateri se razdeli stavek samo n a oseb kov in p o v e d k o v del. V Toporiievih ubenikih so poleg analize stavnih le-

nov tudi primeri zelo fine analize morfemov. Kot kaejo nekateri metodini prironiki, tako analizo v zadnjem asu zelo veliko gojijo na ruskih olah. Po novem unem nartu za slovenski jezik doloajo uenci p o v e d k o v o doloilo in prilastek ele v estem razredu osnovne ole. Posebno p o v e d k o v o doloilo povzroa uencem teave, npr.: Andrejek je boje. Povedkovo doloilo doloijo kot prilastek. Zavaja jih vpraanje: Kaken je Andrejek? Razloimo jim, da je glagol je v tem stavku samo vez, ki ima poleg sebe povedkovo doloilo boje. To razlago podpremo s primerjanjem priblinih sinonimskih stavkov: Andrejek je boje. Andrejek se boji. Pa pa je v stavku Andrejek je v klopi glagol je polnopomenski in velja za samostojen povedek. To se vidi po moni zamenjavi z drugim glagolom: Andrejek sedi v klopi. Vasih je nejasno, katera beseda v skupini je j e d r o in katera prilastek, npr.: Kajetan Kovic je priel v nao olo. J e d r o je prvi samostalnik, drugi pa je prilastek. To lahko dokaemo s pretvorbo desnega samostalnikega prilastka v levi pridevniki prilastek: Kajetan Kovic Kovjev Kajetan. Nemogoa pa j e pretvorba: 'Kajetanov Kovic. Dolgo asa so bili pri stavni analizi k a m e n spotike koliinski izrazi, zlasti tevniki od pet dalje, npr.: Pet brez raste na robu gozda. Po starem smo spraevali; Kaj raste? Pet, peterica. (Osebek). Katerih pet? Brez. (Prilastek). Sedaj spraujemo preprosteje in naravneje, ne oziramo se na for malno stran (1. sklon), ampak na vsebinsko smiselnost: Kaj raste? Pet brez. (Ose bek). Koliko brez? Pet. (Prilastek). Tudi razlikovanje predmetov in prislovnih doloil je marsikdaj negotovo, npr.: Otroci so li v gozd po borovnice. Vpraamo se lahko na ve nainov: Po kaj so li otroci v gozd? emu so li otroci v gozd? Tudi pogovorno rabljena vpraalnica zakaj se v oli pogosto slii. V takem dvoumnem primeru nam pomaga pretvorba stavnega lena: Otroci so li v gozd, da naberejo borovnice. Odvisnik kae, da je bolj umestna vpraalnica emu in da gre za prislovno doloilo namena. Jezikovne vadnice se izogibajo analizi frazeologemov, uitelju pa se mimogrede zgodi, da da uencem analizirat t a k o besedno zvezo, npr.: Ivo je vrgel pogled na morje. Pri povrni analizi doloimo: Kaj je vrgel? Pogled. (Predmet). Razlenjujemo p r a v tako, kot bi razlenjevali stavek: Vrgel je kamen. Oe malo pomislimo, spoznamo, da take zveze n e kae cepiti, saj ima enoten pomen: na hitro je pogledal. N e k a t e r e besede se sploh n e dajo doloiti kot stavni len, npr.: Steklo so po znali e Feniani. Pa ti pride domov ele opolnoi. lenki, vezniki in zaimki s ustveno vrednostjo niso odvisni od drugih besed v stavku in se zato po njih ne da spraevati.

v zadnjih razredih osnovne ole uenci razlenjujejo zloene stavke. Ustaljena n a v a d a je, da zamenjujejo stavne lene z odvisniki, npr.: DeJavec zaslui pla ilo. Kdor dela, zaslui plailo. Pri teh zamenjavah bi uenci utegnili dobiti vtis, da j e odvisnik samo nespretno parafraziran stavni len; zato so koristne t a k e izpeljave, pri katerih vsebuje odvisnik v e informacij k o t stavni len: Javil je prihod. Javil je, da pride. Javil je, kdo pride. Javil je, kdaj Javil je, kam pride. pride.

Poleg tega je v navadi tudi spraevanje p o odvisnikih. To n e gre isto brez teav. Uenci teko loijo asovni odvisnik od pogojnega, npr.: e imam denar, si kupim bonbone. Spraujejo se: Kdaj si kupim bonbone? ele polagoma jih navadimo spraevati: ,S katerim pogojem si kupim bonbone? V e k r a t je teko potegniti mejo med prilastkovim odvisnikom in drugimi od visniki, npr.: Kar se Janezek naui, to Janez zna. Mona sta dva naina spraevanja: Kaj Janez zna? To. Katero to Janez zna? Kar se Janezek naui. (Prilastkov odvisnik). Kaj Janez zna? Kar se Janezek naui. (Predmetni odvisnik). Besedico to pa tejemo samo za n e k a k e n povzetek pred metnega odvisnika. Naravneji in bolji j e drugi nain. Za podredji uenci analizirajo priredja. Dostikrat jih ugotavljajo k a r m e h a n i n o po v r s t a h veznikov. Ce hoemo razvijati miselno aktivnost, so koristne vaje, pri katerih uenci v priredja vstavljajo primerne veznike in loila, npr.: Prebudil sem se ... vstal. Mi delamo... vi se igrate. Prepisal je ... prerisal. Povabili smo ga... ni priel. Deevalo je ... nisem el na sprehod.

Tudi analizo zloenih stavkov grafino ponazarjamo. Pripravno j e ponazarjanje s podrtovanjem, s krogci ali s simboli. Znaki za v r s t e priredij al niso tako ustaljeni kot vrste rt za stavne lene:

Pri razlenjevanju stavkov zastopamo vidik poslualca ali bralca, postavimo pa se lahko tudi v vlogo pripovedovalca ali pisca. Tako j e poleg stavne analize mona tudi stavna sinteza. Ta j e celo bolj plodna kot stavna analiza, saj pri konstruiranju s t a v k o v bolj obutimo jezikovne probleme kot pri razlenjevanju e izgotovljenih stavkov. Pri mnogih zahodnih narodih so olske jezikovne vadnice polne vaj za stavno sintezo. Z njimi je zagotovljeno vekratno ponavljanje doloenega stavnega modela, postopno izboljevanje otrokega jezika in pre hajanje od pisanja preprostih s t a v k o v do sestavljanja spisov. Ker so pri Sloven cih t a k e vaje e precej redke, jih bomo predstavili z ve primeri: NAKUPOVANJE

PII TAKOLE: Andrej je kupil zavojek

cigaret in steklenico

piva. PRSTAN? prt

KAM JE METKA DALA v torbico v predal na okensko 1. PI SI TAKOLE: Ali je Metka dala prstan v 2. PII TAKOLE: Ali je prstan v torbici?
PO CEM SPOZNA GOZDNA

polico torbico?

pod namizni v ponev med lice

DREVESA?

BOT: Smreka: Macesen: Bakev: Hrast: Breza: Kostanj:

rdekasto lubje, dolge iglice kratke iglice, visei stori trdo lubje, mehke iglice gladko deblo, jajasti listi razbrazdano deblo, zvite veje belo lubje, svetli listi suliasti Usti, uitni plodovi

PISI TAKOLE: Bor ima rdelcasto lubje in dolge KMETOVANJE Nekdaj: konj kosa srp rona aga vodnjak PiSl TAKOLE: Nekdaj je konj vlekel

iglice. NEKDAJ IN DANES

Danes: traktor kosilnica kombajn motorna vodovod traktor.

aga

voz. Danes ga vlee KOPANJE

V REKI

Ko smo prili k reki, smo se kopali. Ko smo se okopali, smo se lovili. Ko smo se naveliali te igre, smo igrali odbojko. Ko smo nehali igrati, smo li nabirat ma line. Ko smo se najedli malin, smo li domov. PII DRUGAE: Poleti smo se kopali v

reki. OTROCI SE BAHAJO

Mojca: Urka: Branko: Tonek: Karmen: Mirko: 1. PII TAKOLE: Mojca je rekla: Najlepo punko

najlepa punka najbolj zanimiva knjiga najveja oga najbolje smui najbolj moderna obleka najmoneji brat imam. punko. NAJ BI BIL OTROK?

2. PII TAKOLE: Mojca je rekla, da ima najlepo KAKEN Otrok,

ki gre pazljivo ez cesto ki takoj napie domao nalogo ki se dosti ui ki izpolnjuje ukaze ki ne razgraja ki je tiho zaradi bolne babice marljiv, miren, obziren, previden, reden, ubogljiv

,^

UREDI IN PII TAKOLE: Otrok, ki gre pazljivo ez cesto, je V SLABEM Deevati Biti megla Biti poledica Sneiti Biti mraz Zmrzovati PII TAKOLE: ofer vkljui brisalce, vkljuiti

previden. VREMENU NA CESTI videti skozi vetrobransko steklo videti im dlje ne drseti pri vonji lahko voziti navkreber ne zebsti v noge laje startati

brisalce

prigati meglenke nasaditi zimske gume natakniti snene verige vkljuiti gretje zakriti motorni pokrov

Kadar deuje,

da vidi skozi vetrobransko

steklo.

Upajmo, da smo zadovoljili bralce z idejami za poivitev stavne analize. Se veda v lanku niso izrpani vsi problemi. Ni nismo obravnavali smiselnega osebka, notranjega predmeta, p o v e d k o v e g a prilastka. Treba bi bilo razpravljati o enodelnih in dvodelnih stavkih, besednem redu, nepravilnih oziralnih stavkih, stilistini pestrosti idr. Raziskovati bi bilo treba, kolikna dolina stavkov je primerna za uence razlinih starosti. Razmiljati bi morali, iz kaknih besedil naj bi zajemali gradivo za stavne analize in sinteze. Ugotoviti bi bilo treba, koliko asa so uenci pozorni pri teh vajah. Brez dvoma so vaje v analiziranju in sintetiziranju stavkov t a k o pomemben len v jezikovnem in celotnem olskem pouku, da zasluijo pogostneje razpravljanje.
Litertura; Pfemysl Hauser, Skladba na zakladni d e v i t i l e l k o l e . Praga 1973; J o e Toporii, Priredni odnosi v s l o v e n s k e m knjinem jeziku, JiS 1968! Joo Toporii, O s t a v k u , s t a v n i h lenih in razmerju med p o v e d k o m in osebkom, JiS 1968j J o e Toporii, S l o v e n s k i knjini jezik, 1, 3, Maribor 1965, 1967; W e i s g e r b e r H e i l g e i , Unsere Sprache, 4. Schuljahr, V e r l a g Ferdinand Kamp Bochum, 1969.