1

TEHNOLO[KO-METALUR[KI FAKULTET
SKOPJE









PRAKTIKUM

za laboratoriski ve`bi
po fizika 1
-za interna upotreba-









Skopje, 2011






2









PREDGOVOR

Laboratoriskata fizika e nerazdelen del od kursot po fizika 1 koj go
izu~uvaat studentite na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet Osnovnite zada~i na
laboratoriskite ve`bi se:
a) podobro zapoznavawe so osnovnite fizi~ki golemini i zakoni i nivnoto
fizi~ko zna~ewe;
b) zapoznavawe so metodite za nivno merewe i obrabotka na eksperimentalnite
rezultati;
v) zapoznavawe so razli~ni fizi~ki uredi i aparati i steknuvawe navika za
nivno soodvetno koristewe;
g) razvivawe na elementarna tehni~ka i eksperimentalna kultura koja
podrazbira umeewe da se izbere najefikasna postapka vo rabotata i soodvetni uredi
pri re{avawe na konkreten eksperimentalen problem;
d) steknuvawe na sposobnost za kratko i jasno predstavuvawe na
eksperimentalnite rezultati, nivno sporeduvawe so teoriski presmetanite ili
tabli~ni vrednosti i objasnuvawe na pri~inite za eventualnoto otstapuvawe od niv.
Laboratoriskite ve`bi od ovoj praktikum imaat za cel eksperimentalno
merewe na nekoi fizi~ki golemini ili konstanti, kako i proverka na nekoi fizi~ki
zakoni. Tie se nezavisni edna od druga, a sekoja sodr`i kratka teorija koja ima za cel
nakratko da Ve zapoznae so problemot i eksperimentalen del koj vklu~uva opi{uvawe
na eksperimentalnata postapka, zada~a i sreduvawe na rezultatite.
Laboratoriskite ve`bi se zadol`itelni, a toa podrazbira deka sekoj student
treba da ja izraboti sekoja od predvidenite ve`bi.







Od Avtorite












3









SODR@INA


FIZI^KI VELI^INI I NIVNO MEREWE............................................................... 4

1. MEREWE NA DOL@INI .............................................................................................. 11

2. OPREDELUVAWE NA GUSTINATA NA TE^NOSTI I TVRDI TELA SO
PIKNOMETAR .................................................................................................................... 16

3. OPREDELUVAWE NA BRZINATA NA ZVUKOT ................................................... 21

4. OPREDELUVAWE SPECIFI^EN TOPLINSKI KAPACITET
NA TVRDO TELO ................................................................................................................. 26

5. OPREDELUVAWE NA ODNOSOT NA SPECIFI^NITE TOPLINSKI
KAPACITETI (c
p
/c
V
) NA VOZDUHOT ......................................................................... 30

6. ODREDUVAWE KOEFICIENTOT NA VISKOZNOSTA SO OSTVALDOV
VISKOZIMETAR ............................................................................................................... 34










4
FIZI^KI VELI^INI I NIVNO MEREWE
Fizikata gi ispituva ve}e poznatite i otkriva novi fizi~ki pojavi. Da se izu~i
nekoja fizi~ka pojava treba kvalitativno i kvantitativno da se opredelat fizi~kite
veli~ini koi{to se karakteristi~ni za taa pojava.
Fizi~kite veli~ini gi opredeluvaat i svojstvata na materijalnite tela.
Poto~no so fizi~kite veli~ini koncizno se iska`uva objektivnoto postoewe na
materijata. Po pravilo sekoja fizi~ka veli~ina opredeluva po edno fizi~ko svojstvo
na materijata. Ednakvi svojstva na razli~ni tela se definiraat so razli~ni brojni
vrednosti na ista fizi~ka veli~ina. Zatoa se javuva potreba za nivno merewe. Da se
izmeri edna fizi~ka veli~ina zna~i da se sporedi so nea ednorodna veli~ina koja
predhodno e zemena za edinica merka. Izmerenata fizi~ka veli~ina x se izrazuva so
proizvodot od brojnata vrednost (x) i edinicata [x], t.e.
x = (x)[ x].
Toa zna~i deka sekoja fizi~ka veli~ina }e bide definirana ako pokraj
brojnata stoi i edine~nata vrednost.
Edinicite za fizi~kite veli~ini vo daden sistem od merni edinici se delat na
osnovni i izvedeni. Me|unarodniot sistem (System International, skrateno SI) {to kaj nas
e vo upotreba od 1981 god. (utvrden na XI-tata generalna konferencija za merki i
tegovi vo 1960 god.) ima sedum osnovni i dve dopolnitelni golemini i edinici, za koi
se smeta deka vo potpolnost gi karakteriziraat pojavite i materijata. Nivnite imiwa
i simboli se dadeni vo tabela 1.

Tabela 1

Osnovni
Fizi~ka veli~ina Edinica vo SI
Ime Simbol Ime Simbol
1 Dol`ina l Metar m
2 Masa m Kilogram kg
3 Vreme t Sekunda s
4 Ja~ina na el. struja I Amper A
5 Termodinami~ka temper. T Kelvin K
6 Intenzitet na svetlina J Kandela cd
7 Koli~estvo na supstancija n Mol mol
Dopolnitelni
1 Agol vo ramnina o Radijan rad
2 Prostoren agol O Steradijan sr
Od osnovnite edinici se izveduvaat edinicite na site ostanati veli~ini vo
fizikata, primenuvaj}i gi relaciite koi gi povrzuvaat soodvetnite veli~ini. Nekoi
od niv imaat posebni imiwa, nekoi se izvedeni samo od osnovnite, a nekoi od osnovnite
i izvedenite so posebni imiwa.
Koga izmerenite veli~ini se mnogu pomali ili mnogu pogolemi od mernata
edinica se dodavaat opredeleni prefiksi pred oznakata na edinicata bez da se ostava
rastojanie me|u niv. Imeto na prefiksot, oznakata i faktorot na mno`ewe,
potkrepeni so primeri se dadeni vo tabela 2.


5
Tabela 2

Prefiks Oznaka
Faktor na
mno`ewe
Primer
Eksa E 10
18
10
18
m = 1 Em
Peta P 10
15
2
.
10
15
s = 2 Ps
Tera T 10
12
3
.
10
12
m = 3 Tm
Giga G 10
9
10
9
Pa = 1 GPa
Mega M 10
6
3
.
10
6
eV = 3 MeV
Kilo k 10
3
2
.
10
3
m = 2 km
Hekto h 10
2
9
.
10
2
Pa = 9 hPa
Deci d 10
-1
5
.
10
-1
m = 5 dm
Centi e 10
-2
2
.
10
-2
m = 2 cm
Mili m 10
-3
3
.
10
-3
m = 3 mm
Mikro 10
-6
10
-6
A = 1 A
Nano n 10
-9
10
-9
F = 1 nF
Piko r 10
-12
2
.
10
-12
F = 2 pF
Femto f 10
-15
10
-15
m = 1 fm
Ato a 10
-18
10
-18
m = 1 am

PRESMETUVAWE NA GRE[KITE PRI DIREKTNO MEREWE
Pod gre{ka pri mereweto se podrazbira razlikata pome|u izmerenata i
vistinskata vrednost na fizi~kata golemina. Mereweto }e bide tolku poto~no kolku
{to e gre{kata pomala i obratno. Nitu edno merewe nemo`e da bide izvr{eno
apsolutno to~no. Napravenite gre{ki pri mereweto mo`at da bidat sistematski i
slu~ajni.
Sistematskite gre{ki se od objektiven karakter i eksperimentatorot nemo`e
da gi izbegne. Se javuvaat zaradi nesovr{enosta na mernite instrumenti, kako i
metodite na merewe. Tie ja menuvaat vrednosta na fizi~kata golemina od vistinskata
samo vo edna nasoka, t.e. ili samo ja zgolemuvaat, ili samo ja namaluvaat. Zatoa
sistematskite gre{ki samo se procenuvaat i ne gi zemame predvid pri izrazuvawe na
vrednosta na fizi~kata golemina.
Slu~ajnite gre{ki se pove}e od subjektiven karakter i se javuvaat po vina na
eksperimentatorot zaradi nesovr{enstvoto na setilnite organi (vid, sluh) kako i
poradi neiskustvo vo eksperimentalnata rabota. Isto taka, slu~ajni gre{ki mo`at da
se javat i poradi nadvore{nite vlijanija vrz instrumentite vo procesot na merewe,
kako promena na nadvore{nata temperatura, pritisokot i t.n. Otstapuvawata {to se
javuvaat pri mereweto na edna ista fizi~ka veli~ina mo`at da bidat pozitivni ili
negativni, t.e. izmerenite vrednosti se pogolemi ili pomali od vistinskata.
Razli~nite vrednosti na merenata golemina se nao|aat vo eden opredelen interval,
natrupuvaj}i se okolu vistinskata vrednost. Ovie gre{ki mo`at da bidat svedeni na
minimum, no ne mo`at da bidat sosema izbegnati. Pa se postavuva pra{aweto kako da se
najde najverojatnata vrednost na izmerenata golemina i kolkava e goleminata na
napravenata gre{ka.
Slu~ajnite gre{ki mo`at da se presmetuvaat bidej}i tie se pokoruvaat na
zakonite na matemati~kata statistika i verojatnost, t.e. verojatnosta pri mereweto da
se dobijat pogolemi ili pomali vrednosti od vistinskata e ista. Spored toa, kako
najverojatna vrednost na merenata golemina a se javuva srednata aritmeti~ka vrednost
a od dobienite rezultati pri mereweto, t.e.

=
=
+ + + +
=
n
i
i
k
a
n n
a a a a
a
1
3 2 1
1 ......
. (1)


6
Srednata vrednost a }e se nao|a me|u minimalnata a
min
i maksimalnata izmerena
vrednost a
max
. Razlikata me|u maksimalnata i minimalnata vrednost na izmerenata
golemina ja dava takanare~enata maksimalna apsolutna gre{ka:
min max
a a a = A . (2)
Modulot od razlikata me|u srednata vrednost a i poedine~nite merewa a
n
}e gi
dade apsolutnite gre{ki na poedine~nite merewa
| |
.......... ..........
| |
.......... ..........
| |
| |
2 2
1 1
n n
i i
a a a
a a a
a a a
a a a
= A
= A
= A
= A
, (3)
ili srednata vrednost na apsolutnata gre{ka se dobiva koga zbirot od apsolutnite
gre{ki na poedine~nite merewa Aa
i
se podeli so brojot na merewata n, t.e.

=
A =
A + + A + A + A
= A
n
i
i
n
a
n n
a a a a
a
1
3 2 1
1 ......
. (4)
Vistinskata vrednost na merenata golemina se izrazuva preku nejzinata sredna
vrednost a i srednata vrednost na apsolutnata gre{ka Aa
a a a A = , (5)
odnosno taa se nao|a vo intervalot
a a a a a A + s s A . (6)
Veli~inata S
n
koja se presmetuva po formulata

) 1 (
1
2

A
=

=
n
a
S
n
i
i
n
, (7)
se narekuva sredna kvadrati~na gre{ka na poedine~noto merewe. Ako brojot na
merewata n e mnogu golem, S
n
te`i kon edna opredelena vrednost o, t.e.
n
n
S
=
= lim o (8)
kade {to o isto taka se narekuva sredna kvadrati~na gre{ka (ili standardna
devijacija) na oddelnoto merewe.
Srednata kvadrati~na gre{ka na srednata vrednost o
0
se dobiva po teoriski pat
koga srednata kvadrati~na gre{ka na poedine~noto merewe se podeli so n


) 1 (
1
2
0

A
= =

=
n n
a
n
n
i
i
o
o . (9)
Pri obrabotka na eksperimentalnite rezultati obi~no se presmetuva srednata
aritmeti~ka vrednost a
sr
na merenata golemina i srednata kvadrati~na gre{ka na
srednata vrednost o
0
, pa eksperimentalnite rezultati se pretstavuvaat vo vid
a = a
sr
o
0
. (10)
Odnosot me|u srednata apsolutna gre{ka a A i srednata vrednost na merenata
golemina a pretstavuva relativna gre{ka c,


7

a
a A
= c , (11)
i naj~esto se izrazuva vo procenti (%), t.e.

% 100
A
=

a
a
c
. (12)
Isti apsolutni gre{ki nemaat ista vrednost ako srednite vrednosti na
merenite golemini se razlikuvaat mnogu. Taka na primer ako na izmerenite sredni
dol`ini od 10 m i 100 m se napravi ista sredna apsolutna gre{ka od 1 cm, toga{
napravenite relativni gre{ki }e bidat razli~ni, iako nivnite apsolutni gre{ki se
isti, t.e.
% 1 . 0 % 100
10
01 , 0
1
= = c ; % 01 , 0 % 100
100
01 , 0
2
= = c (13)
Zna~i dol`inata od 100 m e izmerena so 10 pati pogolema to~nost od dol`inata
od 10 m.
PRESMETUVAWE NA GRE[KI PRI INDIREKTNO MEREWE NA
GOLEMINITE
Pove}eto fizi~ki veli~ini se merat indirektno. Nivnata vrednost se
opredeluva so presmetuvawe preku nekoja formula koja ja povrzuva baranata veli~ina x
so drugite veli~ini koi direktno se merat. Taka na primer volumenot na eden
paralelopiped V = abc, t.e. toj mo`e da se presmeta ako se izmerat dol`inata a,
{irinata b i visinata c. Pri nivnoto merewe se pravat apsolutni gre{ki Aa, Ab i Ac,
koi }e uslovat pojava na apsolutna gre{ka na baranata veli~ina V.
Vo op{t slu~aj baranata veli~ina x mo`e da bide prika`ana kako funkcija od
merenite golemini, t.e.
x = f (a, b, c......k). (14)
Apsolutnata gre{ka Ax na baranata veli~ina uslovena od apsolutnite gre{ki
na merenite veli~ini mo`e da se presmeta od:
) .... , , ( k k c c b b a a f x x A + A + A + A + = A + , (15)
odnosno,
) .... , , ( ) ... , , ( k c b a f k k c c b b a a f x A + A + A + A + = A . (16)
Apsolutnata gre{ka na indirektno merenata veli~ina x mo`e da se najde i
koristej}i ja formulata za totalen diferencijal:
|
.
|

\
|
c
c
+ +
c
c
+
c
c
+
c
c
= dk
k
x
dc
c
x
db
b
x
da
a
x
dx ... . (17)

Vo ovoj izraz parcijalnite diferencijali mo`at da imaat razli~ni znaci.
Poradi nemo`nosta da se opredeli nivniot znak se zemaat apsolutnite vrednosti, pri
{to se dobiva maksimalnata apsolutna gre{ka, a beskrajno malite da, db, dc .....dk se
zamenuvaat so apsolutnite gre{ki Aa, Ab......Ak, t.e.

|
|
.
|

\
|
A
c
c
+ A
c
c
+ A
c
c
+ A
c
c
= A k
k
x
c
c
x
b
b
x
a
a
x
x ... . (18)

Relativnata gre{ka se presmetuva so izrazot:


8

x
x A
= c , (19)
t.e. kako odnos me|u srednata apsolutna gre{ka i srednata vrednost na merenata
golemina.
Od druga strana:

x
x d
x d = ) (ln ili
x
x
x
A
= A ) (ln .
(20)
Koristej}i gi ovie formuli, maksimalnata relativna gre{ka }e se presmetuva
po formulata:

|
|
.
|

\
| A
+
A
+
A
+
A
=
A
k
k
c
c
b
b
a
a
x
x
...
(21)
Primer: Za presmetuvawe na zemjinoto zabrzuvawe g so reverzno ni{alo se koristi for-
mulata:
2
2
4
T
=
l
g t , (22)
kade {to l e reduciranata dol`ina, a T e period na oscilirawe na ni{aloto.
Apsolutnata gre{ka se nao|a od formulata

|
|
.
|

\
|
A
c
c
+ A
c
c
= A T
T
g
l
l
g
g
T l
, (23)
ili

|
|
.
|

\
|
A + A = A T l
T
l
T
g
3
2
2
2
4
2
4 t t
. (24)

Relativnata gre{ka
g
g A
}e ja najdeme so logaritmirawe na formulata za g, t.e.
T l g ln 2 ln ln 2 4 ln ln + + = t , (25)
a potoa se diferencira po sekoja promenliva:
|
|
.
|

\
|
+ =
T
dT
l
dl
g
dg
2 , (26)
ili ako beskrajno malite golemini dl dg, i dT se zamenat so nivnite apsoplutni
gre{ki }e se dobie relativnata gre{ka:

|
|
.
|

\
| A
+
A
=
A
T
T
l
l
g
g
2 . (27)
Krajniot rezultat se izrazuva vo vid:

2
) (
s
m
g g g A = ili (%) ) (
2
c =
s
m
g g . (28)
TABELARNO I GRAFI^KO PRETSTAVUVAWE NA REZULTATITE
Zaradi pogolema preglednost, merewata se prika`uvaat tabelarno (tabela 3).
Vo tabelata se vnesuvaat vrednostite na site izmereni golemini. Se presmetuvaat


9
nivnite sredni vrednosti kako i apsolutnite gre{ki na poedine~nite merewa i
nivnite sredni vrednosti. Tamu kade {to e potrebno se vnesuvaat i vrednostite na
srednite kvadrati~ni gre{ki.

Tabela 3.

merewe broj a Aa b Ab c Ac . k Ak
1. a1 Aa1 b1 Ab1 c1 Ac1 . k1 Ak1
2. a2 Aa2 b2 Ab2 c2 Ac2 . k2 Ak2
3. a3 Aa3 b3 Ab3 c3 Ac3 . k3 Ak3
.
.
i.
.
.
.
.
ai
.
.
.
.
Aai
.
.
.
.
bi
.
.
.
.
Abi
.
.
.
.
ci
.
.
.
.
Aci
.
.
.
.
.
.
.
.
.
ki
.
.
.
.
Aki
.
.
n an Aan bn Abn cn Acn . kn Akn
sredni
vrednosti
a A a b Ab c A c
.
k A k
to~ni
vrednosti
a a a A =


b b b A =


c c c A =
.
k k k A =



Treba da se vnimava i pri zapi{uvawe na rezultatite. Onie cifri koi ne ja
menuvaat svojata vrednost se vikaat sigurni ili to~ni. Ostanatite koi ja menuvaat
svojata vrednost se vikaat nesigurni ili somnitelni. Sigurnite cifri ja opredeluvaat
to~nosta na mereweto, dodeka nesigurnite ja davaat apsolutnata gre{ka. Pri
zapi{uvawe na rezultatot se pi{uvaat sigurnite cifri i prvata nesigurna cifra.
Nikakvi drugi cifri koi se rezultat na presmetuvawe ne treba da se pi{uvaat. Ova
pravilo osobeno va`i koga presmetuvawata se pravat so digitroni ili kompjuteri koi
davaat zna~itelen broj na cifri po decimalata i sozdavaat la`en vpe~atok za golema
to~nost na merewata.
Za poprakti~no pretstavuvawe na rezultatite e po`elno da se koristat
stepenite na brojot 10. Na pr. namesto m = 0,002665 kg da se napi{e m = 2,665 10
-3
kg i
t.n.
Vo nekoi slu~ai, osven tabelarno, rezultatite se prika`uvaat i grafi~ki. Od
grafi~kata zavisnost mo`e da se vidi kakva e funkcionalnata zavisnost me|u
ispituvanite golemini, t.e. dali vrskata me|u niv e linearna ili ne, dali postojat
minimumi i maksimumi, kako i da se najde vrednosta na nekoja fizi~ka veli~ina "y" za
takvi vrednosti na druga fizi~ka veli~ina "x" koi ne se direktno mereni.
-Graficite se crtaat isklu~ivo na milimetarska hartija. Na apcisata se
nanesuvaat vrednostite na nezavisno promenlivata golemina, a na ordinatata
vrednostite na funkcijata, taka {to na oskite na grafikot treba da bide napi{ano
koja golemina i vo koi edinici se nanesuva.
-Razmerite po oskite se izbiraat taka {to grafikot da bide na celata
povr{ina na milimetarskata hartija. Pritoa po~etokot na koordinatniot sistem
nemora da bide od nula. Isto taka razmerot po x i y oskata nemora da bide ist, bidej}i
na dvete oski obi~no se nanesuvaat razli~ni golemini izrazeni vo razli~ni edinici.
-Grafi~kata linija ne se crta od to~ka do to~ka. Vo sprotivno bi se dobila edna
iskr{ena linija , {to bi zna~elo deka fizi~kata golemina se menuva skokovito. Zatoa
se pravi interpolacija ili ekstrapolacija na to~kite, so {to se dobiva edna
kontinuirana linija koja {to }e poka`uva deka merenata golemina se menuva
kontinuirano (sl. 1). Linijata se povlekuva me|u to~kite, po mo`nost {to pove}e
to~ki da le`at na nea ili kolku to~ki le`at nad linijata, pribli`no tolku to~ki da


10
le`at pod nea. Ako nekoi to~ki se daleku od linijata, mo`no e pri mereweto da e
napravena gruba gre{ka zaradi {to istoto treba da se povtori.


x
y
100
200
50 100 150
pogre{no
to~no

Sl. 1





11

1. MEREWE NA DOL@INI
Naj~esto fizi~koto merewe na dol`ini se pravi so metar na koj se obele`ani
santimetrite i milimetrite. Najmalata dol`ina {to mo`e da se izmeri so metarot e
eden milimetar.
Ne retko se javuva potreba od merewe na dol`ini so pogolema to~nost. Toa se
pravi so specijalni napravi kako {to se {ublerot, mikrometarskiot vint,
sferometarot i drugi.
1.1. NONIUS. [UBLER
Za merewe na dol`ini so pogolema to~nost se koristi napravata nare~ena
liniski nonius, koj {to mo`e da ja zgolemi to~nosta na mereweto od 10-100 pati.
Liniskiot nonius pretstavuva dopolnitelna mala skala P, koja slobodno mo`e da se
dvi`i po glavnata ili osnovnata skala L, (sl. 2).



Dol`inata b na eden podelok od noniusot vo odnos na dol`inata a na eden
podelok od osnovnata skala e taka izbrana da bide ispolnet uslovot
Nb = (N - 1)a,
(29)
kade {to N e brojot na podelcite na noniusot. Od ravenkata (29) mo`e da se opredeli
to~nosta k na eden podelok od noniusnata skala, t.e.
a - b =
N
a
=k.
(30)
Kako {to se gleda, to~nosta se dobiva kako odnos pome|u dol`inata na eden
podelok od glavnata skala a i vkupniot broj na podelci na noniusnata skala N. Toj
odnos mo`e da se nare~e i konstanta na noniusot. Taka na pr. ako noniusot ima 10
podelci (N = 10), a najmaliot podelok od glavnata skala e a = 1 mm, to~nosta
mm 1 , 0
10
mm 1
= = =
N
a
k
.
Ako se sporedat dvete skali, t.e. ako nulite na dvete skali se sovpa|aat, toga{
}e se vidi deka prviot podelok od pomo{nata skala (noniusot) zaostanuva zad prviot
podelok od milimetarskata skala za 0,1 , vtoriot za 0,2 , tretiot za 0,3 , a desettiot
podelok }e zaostanuva za eden milimetar, (sl. 2).
Za prakti~na primena noniusot konstruktivno e oblikuvan kako {to e
prika`ano na (sl. 3) i takviot instrument se vika {ubler.
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
P
L
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Sl.2


12

- NA^IN NA MEREWE:

Mereweto na nekoja dol`ina l na daden predmet so pomo{ na {ubler se vr{i na
sledniov na~in: najnapred se opredeluva to~nosta na eden podelok od noniusot, t.e. se
gleda na kolku ednakvi dela N e podelen noniusot i najmaliot podelok od glavnata
skala a se deli so toj broj, t.e.
k =
N
a
. (31)

Teloto ~ii dimenzii treba da se izmerat se stava me|u kracite A i B i umereno
se pricvrstuva. So toa pomo{nata skala e pomestena na desno vo odnos na
milimetarskata skala za dol`inata na teloto. Se ~itaat celite podelci n (mm) na
glavnata skala {to gi pominala nulata od pomo{nata skala. Potoa se gleda koja
crti~ka z so noniusnata skala se sovpa|a so bilo koja crti~ka od glavnata skala. Toj
broj se mno`i to~nosta k na eden podelok od noniusnata skala. Vrednosta na toa
pomestuvawe e:
zk
N
a
z = = A . (32)
Spored toa izmerenata dol`ina l }e bide:

N
a
z n n l + = A + = . (33)
Na pr. ako nulata od noniusot go pominala 15-tiot podelok od milimetarskata
(glavna) skala (n = 15), 32-ta crta od noniusot se sovpa|a so bilo koja crta od
milimetarskata skala, a vkupniot broj podelci na noniusnata skala e N = 50, toga{
mm 64 , 15 64 , 0 15
50
1
32 15 = + = + = l , (34)
bidej}i sega, to~nosta na eden podelok od noniusnata skala iznesuva 0,02 mm.
Na (sl. 4) se dadeni nekolku primeri za ot~ituvawe na izmereni dol`ini so nonius.



Sl. 4

- ZADA^A:

Da se izmerat dimenziite na edno telo od koi mo`at da se presmetaat
plo{tinata i volumenot na teloto. Za sekoja dimenzija se pravat najmalku po pet
merewa i za sekoe merewe da se presmetaat apsolutnata i relativnata gre{ka.
Merewata i gre{kite se vnesuvaat vo tabelata 1. Plo{tinata i volumenot se
presmetuvaat od srednite vrednosti.
C B
A
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 cm
0 10

Sl.3


13
1.2. MIKROMETARSKI VINT
Mikrometarskiot vint e noniusov ured za poto~no merewe na liniski dol`ini.
Kaj nego liniskiot nonius e zamenet so cilindri~en, (sl. 5).








Se sostoi od eden nepodvi`en del P vo forma na potkovica i dve cilindri~ni
oski, C-nepodvi`na i B - podvi`na. Osnovnata skala e nanesena po oskata na
nepodvi`niot cilinder C, a noniusnata vrz konusniot del na podvi`niot cilinder D.
Toj se pridvi`uva so pomo{ na mikrometarski vint koj pominuva niz oskata na
cilinderot C i zavr{uva so cilinderot od vnatre{nata strana, a od nadvore{nata so
matica M, koja so vintot C e svrzana so zategnata pru`ina. So sekoe zavrtuvawe na
vintot, ~eloto od vintot se dvi`i kon ili od nakovalnata N za 1 mm ili 0,5 mm, {to
zavisi od to~nosta na vintot. Koga ~eloto od vintot e dopreno do nakovalnata N,
toga{ rabot od cilinderot stoi na nultata polo`ba od milimetarskata skala, a
nultiot podelok od skalata {to e nanesena na konusniot cilinder stoi na linijata
{to e vo pravecot na oskata na maticata.
Mikrometarskite vintovi naj~esto se napraveni taka {to pri edno zavrtuvawe
~eloto od vintot se pomestuva za 0,5 mm, {to pretstavuva "od" na vintot. Vo vakov
slu~aj milimetarskata skala e podelena na dva dela: skala {to e nad crtata "indeks"
koja gi ozna~uva celite milimetri i skala pod crtata "indeks" koja gi ozna~uva
polovinite milimetri. Kru`nata skala vo toj slu~aj e podelena na 50 ednakvi delovi.
Vrednosta na eden podelok }e bide
mm 01 , 0
50
(mm) 5 , 0
= {to }e pretstavuva i to~nost na
mikrometarskiot vint.

- NA^IN NA MEREWE:

Teloto ~ii dimenzii se merat se stava me|u ~eloto i nakovalnata. Potoa
vnimatelno se vrti vintot M s duri ne se po~uvstvuva lesen dopir. Potoa se ~itaat
celite i polovinki milimetri n od milimetarskata skala na nepodvi`niot cilinder
C. Na niv se dodavaat delovite od milimetrite {to se ~itaat na kru`nata skala, taka
{to pro~itaniot broj na podelci od kru`nata skala a se deli so vkupniot broj na
podelci na kru`nata skala N. Dol`inata l }e bide:
N
a
z n l + = . (35)
Na primer: ako pri mereweto na nekoja dol`ina sme pro~itale 22,5 mm od
nepodvi`nata skala, 32 podelci od kru`nata skala , toga{ vkupnata dol`ina iznesuva
mm 82 , 22
50
5 , 0
32 5 , 22 = + = l .
(36)
Na (sl. 6) se dadeni primeri na ot~itani dol`ini so mikrometarski vint.

N B
D
5
10
15 M
P

Sl. 5



14

Pred sekoe merewe treba da se opredeli nultata polo`ba na vintot, t.e. da se
vidi dali vintot ima sistematska gre{ka ili nema. Nultata crta od kru`nata skala
mo`e da e pomestena vo pravec na stegaweto na vintot. Toga{ na izmereniot rezultat
se dodavaat tolku delovi kolku {to bilo otstapuvaweto od nultata polo`ba. Dokolku
otstapuvaweto e vo sprotivna nasoka, toga{ od izmereniot rezultat tie delovi se
vadat.
ZABELE[KA: Za da se izbegne prezategnuvawe na vintot, negovoto vrtewe treba da se
vr{i mnogu vnimatelno so delot M, koj{to ovozmo`uva zategaweto da se vr{i sekoga{ so
ista sila.

- ZADA^A:

Da se izmeri dijametarot na prilo`enoto telo najmalku pet pati. Da se najde
srednata vrednost i da se presmetat apsolutnata i relativnata gre{ka. Istite da se
vnesat vo tabela 2. Od srednata vrednost na dijametarot da se presmetaat povr{inata i
volumenot na teloto.


0
5
10
45
35
40
45
30
0 5 10
45
0
5
40
0 5
Izmereno 2,02 mm Izmereno 11,37 mm Izmereno 5,97 mm

Sl.6


15
Asistent
Ocena
- [ubler
Talela 1.
N a ( ) b( ) c( ) ) ( a A ) ( b A ) ( c A
1
2
3
4
5
Srdna
vrednost
c
c
c c c
b
b
b b b
a
a
a a a
A
= = A =
A
= = A =
A
= = A =
%
%
%
c
c
c
Psr = Vsr =
- Mikrometarski vint
Tabela 2.
=
=
=
= A =
sr
sr
V
P
d d d
% c
N d ( ) Ad ( )
1
2
3
4
5
Sredna
vrednost
1.Kako se opredeluva konstantata (to~nosta) na noniusot.
Kolkava e to~nosta na {ublerot so koj merite?
k
Ime i prezime
Grupa Red. br.
Merewe na dol`ini




2. OPREDELUVAWE NA GUSTINATA NA TE^NOSTI
I TVRDI TELA SO PIKNOMETAR
Piknometarot pretstavuva mal staklen sad prilagoden za merewe na gustinata
na te~nosti i tvrdi tela, kako i za drugi volumenometriski merewa. Vo zavisnost od
negovata namena, postojat razli~ni formi na piknometri. Osobeno e va`no deka
piknometrite se merni sadovi so to~no poznat volumen opredelen so visoka to~nost,
napraveni se od staklo so mal koeficient na temperaturno {irewe i se otporni na
golem broj hemiski aktivni te~nosti.
Piknometarot se zatvora so staklena zatka koja po dol`inata na oskata ima
kapilarna cevka (sl. 5). Koga piknometarot }e se napolni so te~nost, po stavaweto na zat-
kata te~nosta treba da se prelie preku kapilarata. Potoa se otstranuvaat kapkite od te~-
nost na povr{inata od piknometarot so filter hartija i toga{ mo`e da se sprovede
mereweto.
2.1. OPREDELUVAWE NA GUSTINATA NA TE^NOSTI

Mereweto na gustinata na dadena te~nost so pomo{ na
piknometar se vr{i na toj na~in {to se sporeduva masata na
ispituvanata te~nost {to go ispolnuva volumenot na piknometarot
i masata na destilirana voda vo istiot volumen.
Prvo treba da se izmeri masata na prazen piknometar m
0
(sl.
6). Potoa se polni piknometarot do gore so ispituvanata te~nost,
se zatvora so zatkata taka da se prelie preku kapilarata.
Piknometarot se bri{e so filter hartija, se su{i i vnimatelno se
meri negovata masa zaedno so te~nosta m
1
. Potoa treba da se isturi
te~nosta, da se izmie so destilirana voda i dobro da se isplakne.
Sega piknometarot se polni so destilirana voda, po istata
postapka kako i so te~nosta. Po zatvoraweto na zatkata, prelienata voda preku
kapilarata se bri{e od povr{inata na stakleniot sad. Se meri masata na
piknometarot so destiliranata voda i se ozna~uva so m
2
.
Gustinata na te~nosta se opredeluva od relacijata
, (29)
a gustinata na vodata e
. (30)
Bidej}i piknometarot se polni do ista visina i
ima to~no opredelen volumen, toa zna~i deka volumenot
t
t
t
V
m
=
v
v
v
V
m
=
m
0
m
1
m
2
te~nost
voda

Sl. 6
20
20
ml

Sl. 5


na nepoznatata te~nost V
t
i volumenot na vodata V
v
se ednakvi. So izramnuvawe na
relaciite (29) i (30) po volumenite za gustinata na te~nosta se dobiva:
. (31)
Masata na te~nosta m
t
se nao|a koga od masata m
1
se odzeme masata na prazniot
piknometar:
,
a soodvetno i masata na vodata m
v
se nao|a preku razlikata:

.
So zamena vo relacijata (31) se dobiva:
. (32)
Gustinata na vodata
v
se zema od tablici.
2.2 OPREDELUVAWE NA GUSTINATA NA TVRDI TELA
Vo zavisnost od goleminata, formata i prirodata na tvrdoto telo ~ija gustina
treba da se opredeli, vo praksa se primenuvaat tri metodi na merewe :
so pomo{ na piknometar (ako teloto e vo forma na zrnca koi ne se rastvoraat
vo referentnata te~nost so poznata gustina),
vrz osnova na Arhimedov zakon (ako teloto ima pogolemi dimenzii i ne se
rastvora vo referentnata te~nost),
vrz osnova na Bojl-Mariotov zakon (ako teloto e rastvorlivo).
Za opredeluvawe na gustinata na tvrdo telo vo oblik na zrnca so prviot metod,
se koristi vaga (so visoka klasa na to~nost), piknometar ~ij volumen e najmalku dva
pati pogolem od volumenot na zrncata i referentna te~nost so poznata gustina
0
, za
{to naj~esto se koristi destilirana voda.
Postapkata pri mereweto zapo~nuva so polnewe na piknometarot so
destilirana voda, taka {to koga }e se stavi staklenata zatka, vodata se preliva preku
kapilarata. Vnimatelno se bri{e i potoa se meri masata na piknometarot so voda m
1

(sl. 7).
Se zema izvesno koli~estvo zrnca od tvrdoto telo i se meri masata na zrncata
m
z
. Potoa tie se stavaat vo piknometarot i pritoa istekuva tolku voda kolku {to e
volumenot {to go zafa}aat zrncata. Izmerenata masa na
vodata i zrncata zaedno vo piknometarot se ozna~uva so
m
2
. Volumenot na zrncata V
z
e ednakov so volumenot na
istisnatata te~nost od sadot V
v
, koj se opredeluva od
relacijata:
. (33)
v
v
t
t
m
m
=
0 1
m m m
t
=
0 2
m m m
v
=
v t
m m
m m

=
0 2
0 1
v
z
v
m m m
V

2 1
+
=
m
1
mZ
m
2
voda

Sl. 7


18
Na toj na~in, bidej}i , mo`e da se opredeli i gustinata na zrncata:
. (34)
- ZADA^A:

1. Da se opredeli gustinata na dadena te~nost so piknometar. Da se napravat po
tri merewa za sekoja masa, pri {to to~nosta na mereweto na masata so laboratoriska
vaga se opredeluva so vrednosta na masata na najmaliot teg.
Gustinata na vodata se ot~ituva od tabela 1, otkako }e se ot~ita temperaturata
na vozduhot vo prostorijata. Podatocite od merewata se vnesuvaat vo tabela 2.
2. Da se opredeli gustinata na dadeno tvrdo telo (vo forma na zrnca) so pomo{
na piknometar. Rezultatite od merewata da se prika`at tabelarno.
Gustinata na zrncata se opredeluva so zamena na srednite vrednosti za masite vo
relacijata (46), pri {to se dobiva
z
.

ZABELE[KA: Stavawe na tegovite i piknometarot na vaga treba da se pravi
samo koga vagata e zako~ena. Tegovite da se fa}aat so pinceta, a po zavr{uvawe so
merewata da se podredat vo kutijata. Isto taka, na kraj od merewata treba da se isu{at
piknometarot i zrncata!
v z
V V =
v
z
z
z
z
z
m m m
m
V
m

+
= =
2 1


19
Ime i prezime
Grupa Red. br.
Opredeluvawe na gustinata na te~nosti i tvrdi tela so pikometar
Tabela 1 Gustina na voda pri razli~ni temperaturi
t (C) (kg/m
3
) t (C) (kg/m
3
)
15 999,11 21 998,03
16 998,97 22 997,70
17 998,80 23 997,57
18 998,62 24 997,32
19 998.43 25 997,07
20 998,23 26 996,81
=
v

1. Od {to zavisi gustinata na te~nosta? Koja veli~ina e konstanta koga se

primenuva metodot na piknometar, a koja se menuva?
2. Pri opredeluvawe na gustina na tvrdi tela so pomo{ na piknometar,
to~nosta na merewata zavisi od slednite veli~ini:



20
Asistent Ocena
Opredeluvawe na gustinata na te~nosti i tvrdi tela so pikometar
Tabela 2
N m
0
( ) m
1
( ) m
2
( )
1
2
3
Sredna
vrednost
=
t

Tabela 3
N m
1
( ) m
z
( ) m
2
( )
1
2
3
Sredna
vrednost
=
z

21

3. OPREDELUVAWE NA BRZINATA NA ZVUKOT
Zvukot pretstavuva branovo dvi`ewe, t.e. prenesuvawe na deformacija niz
dadena elasti~na sredina so odredena frekvencija, od 20 Hz do 20 kHz. Brzinata na
prostirawe na zvukot zavisi od karakteristikite na sredinata niz koja se prostira, no
op{to se definira so izrazot:
= f c . (35)
Za da se opredeli brzinata na prostirawe na zvuk so opredelena frekvencija
treba da se opredeli soodvetnata branova dol`ina niz dadenata materijalna sredina.
Za taa cel mo`e da se primeni metodot na zvu~na rezonancija, odnosno interferencija
na dva koherentni brana koi se prostiraat vo sprotivni nasoki i koi pri dadeni uslovi
formiraat stojni branovi.
3.1. BRZINA NA ZVUK VO VOZDU[NA SREDINA
Za opredeluvawe na brzinata na zvukot vo vozduh se upotrebuva vertikalna
staklena cevka koja na dolniot kraj, preku gumeno crevo e povrzana so po{irok sad so
voda. Na toj na~in mo`e da se menuva visinata na vozdu{niot stolb vo cevkata, so
menuvawe na nivoto na vodata vo nea (sl. 8).
Zvu~en izvor (zvu~na viqu{ka) so poznata
frekvencija, se postavuva nad otvoreniot kraj na
cevkata. So pomo{ na gumeno ~ekan~e se udira zvu~nata
viqu{ka i se proizveduva zvu~en bran. Toj se {iri niz
vozdu{niot stolb vo cevkata, a na dolniot kraj se
reflektira od povr{inata na vodata. Pri toa, upadniot
i reflektiraniot bran od vodenata povr{ina
interferiraat i se formira stoen bran. Koga }e nastane
rezonancija, t.e. sovpa|awe na frekvencijata na
vozdu{niot stolb so frekvencijata na zvu~nata
viqu{ka, ja~inata na zvukot }e bide maksimalna na
otvorot od cevkata. Toa nastanuva pri to~no opredelena
dol`ina L na vozdu{niot stolb vo cevkata:

4
) 1 2 (

+ = n L za ..... ; 2 ; 1 ; 0 = n (36)


Vo toj slu~aj na otvoreniot kraj od cevkata se nao|a mevot, a na povr{inata na
vodata se formira jazolot (sl. 9).
Od relacijata (36) se izrazuva i mo`e da se presmeta brzinata na zvukot so
primena na ravenka (39).


L

Sl. 8


22

/
4
L
2

/
4

/
4

/
4
A
L
L
1
A
L


Sl. 9


- NA^IN NA MEREWE

Na po~etok, staklenata cevka se polni so voda skoro do vrvot (4 - 5 cm od
otvorot). Polneweto se vr{i po metod na svrzani sadovi, a potoa so pritiskawe na
gumenoto crevo se zadr`uva vodata na odredeno nivo.
Potoa se udira zvu~nata viqu{ka so gumeno ~ekan~e i se postavuva nad otvorot
na cevkata (ne smee da ja dopre). Vo ist moment treba da zapo~ne spu{tawe na vodata
nadolu vo cevkata so {to se menuva visinata na vozdu{niot stolb vo nea. Na odredena
visina L
1
}e se formira stoen bran so mev to~no na otvorot na cevkata, pa toga{ se
slu{a maksimalen zvuk. Vedna{ se pritiska gumenoto crevo za da se zadr`i vodata na
taa visina i se meri L
1
so metar. Potoa se spu{ta vodata nadolu niz cevkata s dodeka
povtorno ne se dobie maksimalno zasiluvawe na zvukot, t.e se opredeluva visinata L
2
na
vozdu{niot stolb pri koj povtorno nastanuva rezonancija.

















Od relaciite :
4
1

= A + L L za prviot maksimum i
4
3
2

= A + L L za vtoriot maksimum, (37)
mo`e da se opredeli branovata dol`ina so odzemawe na tie izrazi, odnosno:

2
1 2

= L L ,
) ( 2
1 2
L L = . (38)

Pri toa za brzinata na zvukot, se dobiva:

f L L f c = = ) ( 2
1 2
. (39)

ZABELE[KA: Bidej}i mevot na stojniot bran se nao|a malku povisoko nad otvorot na
cevkata a ne to~no na nea, pomesten za rastojanie AL, vo relaciite (37) e vovedena
korekcija za AL. Isto taka e neophodno da se napravat najmalku po 3 merewa za L
1
i L
2
za
da se namalat gre{kite pri mereweto.
Dobienata sredna vrednost za brzinata na zvukot treba da se sporedi so
vrednosta opredelena od empiriskata formula za brzina na zvuk niz vozduh:


23

t c + = 0036 , 0 1 5 , 331 , (40)
kade {to t e temperaturata na vozduhot izrazena vo
0
C , vo prostorijata kade {to se
vr{at merewata. Rezultatite od merewata treba da se vnesat vo tabela 1.
3.2. BRZINA NA ZVUK VO METALNA SREDINA (PRA^KA)
Za opredeluvawe na brzinata na zvukot vo elasti~na (metalna) sredina isto taka
mo`e da se primeni metodot na rezonancija, so pomo{ na Kuntova cevka (sl. 10).
Horizontalna staklena cevka, postavena na drvena podloga, od ednata strana e
zatvorena so reflektor R (koj mo`e da se pomestuva), a od drugata strana e zatvorena so
metalna pra~ka P koja zavr{uva so kru`na plo~ka E. Ovaa metalna pra~ka e napravena
od materijalot niz koj sakame da ja opredelime brzinata na prostirawe na zvukot. Na
sredina, metalnata pra~ka e pricvrstena so stega S.
Zvu~nite branovi se formiraat koga metalnata pra~ka se trie so ko`na krpa
napra{ena so kalofonium. Pri toa se sozdava longitudinalen bran ~ija osnovna
frekvencija f zavisi od dol`inata na pra~kata. Potoa branot se reflektira nazad niz
pra~kata taka da nastanuva interferencija na upadniot i reflektiraniot bran. Pri
opredeleni uslovi se formira stoen bran. Na sredinata na pra~kata , vo to~kata S kade
e pricvrstena }e se formira jazol, a na kraevite mevovi, odnosno
p p
L
2
1
= . Osnovniot
ton koj }e go dava pra~kata }e bide:
p
p
c
f

= t.e.
p
p
L
c
f
2
= , (41)
kade {to c
p
e brzina na prostirawe na zvu~en bran niz metalna pra~ka.
Od druga strana pak, ovie branovi preku plo~kata (emiter) E se prenesuvaat i
niz vozduhot vnatre vo staklenata cevka. Dol`inata na vozdu{niot stolb L
v
mo`e da se
menuva so pomestuvawe na reflektorot R i pri dadena dol`ina }e nastane formirawe
na stoen bran kako rezultat na interferencija na upadniot bran i reflektiraniot
bran od R. Stoen bran so maksimalen intenzitet }e se formira samo ako e zadovolen
uslovot:
2
v
v
n L

= ;
2
p
p
L

= ; n=1,2,3,... (42)
R
P
S
E

Sl. 10


24
Pritoa na kraevite }e se formiraat jazli, a me|u niv cel broj polovini branovi
dol`ini (sl. 11).
Bidej}i cevkata e napolneta so drveni strugotini, tie }e se pridvi`at analogno
na branovoto dvi`ewe, t.e. }e formiraat figuri kako na sl. 11. Vo slu~aj koga ne e
zadovolen uslovot (42), dobienite figuri od strugotini nema da bidat jasno
definirani, bez izrazeni mevovi i jazli.
Koga }e nastane rezonancija, sopstvenata frekvencija na metalnata pra~ka
treba da bide ednakva so sopstvenata frekvencija na branot niz vozdu{niot stolb,
odnosno:
v
v
p
p
c
c
f

= = , (43)
odnosno,

(44)

Preku merewe na dol`inite L
p
i L
v
vo Kuntovata cevka i opredeluvawe na
brojot na polovini branovi dol`ini, t.e. brojot na figuri vo cevkata n, mo`e da se
opredeli brzinata na zvukot niz metalnata pra~ka. Prethodno treba da se opredeli
brzinata na zvukot niz vozduh c
p
i da se zeme srednata vrednost vo presmetkite.

ZABELE[KA: Na po~etok, treba da se pricvrsti metalnata pra~ka to~no na
sredina so stega~ot S (da se izmeri so metar!). Potoa treba da se rasporedat
strugotinite po yidovite na staklenata cevka so drveno stap~e i da se zatvori cevkata
so reflektorot. Metalnata pra~ka po~nuva da se trie so ko`na krpa (so malku
kalofonium, za da ne se zalepi). Trieweto se vr{i so provlekuvawe po nejzinata
dol`ina, so blag stisok, za da ne se zagree. Ako ne se formira stoen bran so jasno
izrazeni mevovi i jazli, treba da se pomesti reflektorot R za 1-2 cm i da se povtori
postapkata. Koga }e se dobijat jasno definirani figuri na stojniot bran se zabele`uva
nivniot broj i se meri rastojanieto od reflektorot R do emiterot E.

- ZADA^A
Za da se opredeli brzinata na zvukot niz metalnata pra~ka treba da se napravat
najmalku 3 merewa, za razli~en broj na polovinki branovi dol`ini na stojniot bran
formiran vo cevkata (t.e. za razli~no n).
Kuntova figura
S
n=1
E R vozduh
L
v
L
p

Sl. 11
.
v
p
v p
L
L
nc c =


25
Ime i prezime
Grupa
Asistent
Red. br.
Ocena
Opredeluvawe na brzinata na zvukot
1. Pri opredeluvawe na brzinata na zvukot vo vozduh, kade bi trebalo da se
dobie vtoriot maksimum spored teorijata? (Toa da se iskoristi kako pomo{
pri mereweto)
2. Dali brzinata na zvukot niz metal e pogolema ili pomala vo odenos na
brzinata niz vozduh i za koj red na golemina? Kako e povrzana brzinata na
zvukot niz metal so Jungoviot modul na elasti~nost?
Tabela 1
N L
1
( ) L
2
( ) c
v
( ) Ac
v
( )
1
2
3
Sredna
vrednost
=
=
A
=
= A =
=
empiriski
C
C
C
C C C
f
vsr
vsr
vsr vsr v
% 100
) (
c
Tabela 2
N L
p
( ) L
v
( ) n ( ) c
p
( ) Ac
p
( )
1
2
3
Sredna
vrednost
=
A
=
= A =
% 100
) (
sr
sr
sr sr
p
p
p p p
c
c
c c c
c



26

4. OPREDELUVAWE SPECIFI^EN TOPLINSKI
KAPACITET NA TVRDO TELO
Kako rezultat na promenata na temperaturata na edno telo se menuva negovata
vnatre{na energija. Merka za promenata na vnatre{nata energija na teloto e
koli~estvoto toplina {to toa mo`e da go primi ili oddade na okolnata sredina.
Koli~estvoto toplina AQ, potrebno da se dade na edno telo za negovata
temperatura da se zgolemi za AT se vika toplinski kapacitet C na teloto:
T
Q
C
A
A
=
. (45)
Toplinski kapacitet na edinica masa m od teloto se narekuva specifi~en
toplinski kapacitet c:
T m
Q
m
C
c
A
A
= = . (46)
Koli~estvoto toplina {to go prima ili oddava edno telo se meri so kalorimetar.
Sekoj kalorimetar se sostoi od rabotno telo so daden toplinski kapacitet C
r
, koe
doveduva ili odveduva koli~estvo toplina od mernoto telo. Ako temperaturata na
rabotnoto telo, vo tekot na toplinskiot proces se promenila za AT, toa zna~i deka toa
primilo (ili oddalo) koli~estvo toplina:
T C Q
r
A = A . (47)
Bidej}i toplinskiot kapacitet pri eden ciklus na merewa e konstantna
golemina, mo`e da se napi{e deka AQ ~ AT. Zna~i, pri merewe na promenata na
temperaturata AT so termometar vsu{nost se meri i promenata na koli~estvoto
toplina AQ.
Naj~esto kako rabotno telo se koristi opredeleno koli~estvo voda. Pri~ina za toa
me|u drugoto e i nejziniot relativno golem specifi~en toplinski kapacitet (c
v
= 4,186
10
3
J/kg K), bidej}i so mala koli~ina voda mo`e da se postigne golema toplinska
kapacitivnost na rabotnoto telo.
4.1. OPREDELUVAWE TOPLINSKI KAPACITET NA
KALORIMETAROT
Sostavni delovi (pribor) na sekoj kalorimetar so voda (sl. 12) se:
kalorimetarski sad so kapak K, me{alka M, staklena ognootporna ~a{a S, termometar T
so to~nost od 0,1
o
C i staklena cevka C.








S
K
M
T
C


Sl. 12
Toplinskiot kapacitet na
kalorimetarot C
k
e suma od toplinskiot
kapacitet na priborot C
p
i toplinskiot
kapacitet na koli~estvoto voda stavena vo nego
C
v
:

v v p k
c m C C + = , (48)
kade {to m
v
e masata na vodata, a c
v
nejziniot
specifi~en toplinski kapacitet.



27




Toplinskiot kapacitet na priborot, koj e sostaven od razli~ni delovi, napraveni od
pove}e materijali, ~ii toplinski kapaciteti te{ko se opredeluvaat, ne mo`e
ednostavno da se presmeta empiriski. Zatoa toplinskiot kapacitet na kalorimetarot
C
k
se odreduva eksperimentalno.
Vo staklenata ~a{a S na kalorimetarot se stava opredeleno koli~estvo ladna
voda so masa m
1
i se zatvara kapakot. Masata na vodata mo`e da se izmeri so staklena
~a{a na koja se izgravirani volumenski edinici. Po me{awe od nekolku minuti so
me{alkata se ot~ituva zaedni~kata temperatura na vodata i kalorimetarot t
1
. Za toa
vreme vo druga ognootporna staklena ~a{a na re{o se zagreva drugo koli~estvo voda so
masa m
2
do temperatura t
2
. Potoa zagreanata voda se me{a so vodata od staklenata ~a{a
S na kalorimetarot. Po nekolku minuti me{awe so me{alkata, nastanuva
termodinami~ka ramnote`a vo sistemot i se ot~ituva negovata temperatura t.
Koli~estvoto toplina {to ja oddava zagreanata voda mo`e da se pretstavi so re-
lacijata:
) (
2 2 2
t t c m Q
v
= . (49)
Del od ovaa toplina ja prima kalorimetarot:
) (
1
t t C Q
k k
= , (50)
a del, vodata so masa m
1
vo kalorimetarot:
) (
1 1 1
t t c m Q
v
= , (51)
Od uslovot za termodinami~ka ramnote`a sleduva deka:

1 2
Q Q Q
k
+ = . (52)
Ako relaciite (49), (50) i (51) se zamenat vo (52), za toplinskiot kapacitet na
kalorimetarot se dobiva:

v
v
k
c m
t t
t t c m
C
1
1
2 2
) (

=
(53)
Rezultatite od merewata da se vnesat vo tabela 1.
4.2. OPREDELUVAWE SPECIFI^EN TOPLINSKI KAPACITET NA
TVRDO TELO
Tvrdoto telo ~ij specifi~en toplinski kapacitet, treba da se opredeli e vo
forma na mali zrna. Za taa cel se koristi aparatura prika`ana na sl. 13. Aparaturata
sodr`i: kalorimetar K, koj e opi{an na sl. 13, staklen sad D
1
{to slu`i kako vodena
bawa, vo koj ima greja~ G, termometar T
1
i drug staklen sad D
2
. Sadot D
2
se zatvara od
dvete strani so zatki Z
1
i Z
2
i slu`i za zagrevawe na zrnata. Sadot D
1
ima otvor koj so
crevo e povrzan za rezervoarot za voda R. Na osnovata od aparaturata ima prekinuva~ so
koj se vklu~uva greja~ot vo struja od gradskata mre`a.
Postapkata za opredeluvawe na toplinskiot kapacitet na zrnata C
z
po~nuva so
merewe na nivnata masa m
z
na vaga. Za to~no opredeluvawe na masata m
z
, zrnata mora da
bidat potpolno suvi. Tie se stavaat vo sadot D
2
. Treba da se vnimava zatkite Z
1
i Z
2
da se
postaveni taka da pri stavawe na zrnata, tie ne ispadnat od sadot D
2
.






28

S
K
M
T
C
T
1
G
Z
2
D
2
D
1
Z
1
R

Sl. 13


Potoa se vklu~uva greja~ot vo vodenata bawa i se ostava zrnata da se zagreat do
temperatura t
2
na vriewe na vodata, koja se ot~ituva na termometarot T
1
. Za toa vreme,
vo ~a{ata S vo kalorimetarot se stava opredeleno koli~estvo ladna voda so masa m
v
.
Po me{awe od nekolku minuti so me{alkata se pro~ituva temperaturata na vodata t
1
.
Koga zrnata se zagreani na temperatura t
2
i vodata vo sadot D
1
da vrie najmalku 5 minuti,
preku staklenata cevka C se pu{taat vo ~a{ata S. Se me{a so me{alkata. Po izvesno
vreme koga temperaturata }e se stabilizira se ot~ituva temperaturata t na sistemot
so pomo{ na termometarot T.
Koga }e se zavr{i mereweto zrnata se vadat od kalorimetarot i se su{at.
Koli~estvoto toplina {to ja oddavaat zagreanite zrna mo`e da se pretstavi so
relacijata:
) (
2 2
t t c m Q
z z
= , (54)
del od ovaa toplina ja prima kalorimetarot:
) (
1
t t C Q
k k
= , (55)
a del, vodata so masa m
v
vo kalorimetarot:
) (
1 1
t t c m Q
v v
= . (56)
Od uslovot za termodinami~ka ramnote`a sleduva deka:

1 2
Q Q Q
k
+ = . (57)
Ako relaciite (54), (55) i (56) se zamenat vo (57), za specifi~niot toplinskiot
kapacitet na zrnata se dobiva:

) (
) )( (
2
1
t t m
t t C c m
c
z
k v v
z

+
= . (58)
Rezultatite od merewata da se vnesat vo tabela 2.
- ZADA^A
Da se presmetat toplinskiot kapacitet C
k
na kalorimetarot i specifi~niot
toplinski kapacitet na zrnata c
z
.


29
Ime i prezime
Grupa
Asistent
Red. br.
Ocena
Opredeluvawe specifi~en toplinski kapacitet na tvrdo telo
Tabela 1
m
1
( ) m
2
( ) t
1
( ) t
2
( ) t ( ) C
k
( )
Tabela 2
m
v
( ) m
z
( ) t
1
( ) t
2
( ) t ( ) c
z
( )



30

5. OPREDELUVAWE NA ODNOSOT NA SPECIFI^NITE
TOPLINSKI KAPACITETI (c
p
/c
V
) NA VOZDUHOT
Molaren toplinski kapacitet C pretstavuva koli~estvo toplina {to treba da
se dade na eden mol supstancija za nejzinata temperatura da se zgolemi za eden stepen:
T n
Q
C
A
A
= , (59)
kade {to AQ e donesenoto koli~estvo toplina, n- koli~estvo na supstancijata, a AT
promenata na nejzinata temperatura.
Analogno, specifi~en toplinski kapacitet c pretstavuva koli~estvo toplina,
koja predadena na 1 kg supstancija, ja zgolemuva nejzinata temperatura za eden stepen.
Ako se sporedat definiciite za molarniot i specifi~niot toplinski
kapacitet mo`e da se vostanovi nivnata korelacija:
c M C = . (60)
Kaj gasovite toplinskite kapaciteti vo golema mera zavisat od vidot na
termodinami~kiot proces {to se odviva. Ako procesot e izohoren, stanuva zbor za
toplinski kapaciteti pri postojan volumen (C
V
i c
V
), a ako e izobaren, toplinski
kapaciteti pri postojan pritisok (C
p
i c
p
). Koli~estvoto toplina {to se predava na
gasot pri izohoren proces ja zgolemuva samo negovata vnarte{na energija. Kaj
izobarniot proces del od energijata odi za zgolemuvawe na vnatre{nata energija, a del
za rabota {to se vr{i pri {ireweto na gasot, toa zna~i deka C
p
> C
V
. Za idealni gasovi
ovie dve veli~ini se povrzani so relacijata:
R C C
V p
= , (61)
kade {to K J/mol 31 , 8 = R e univerzalna gasna konstanta.
Soglasno molekularno kineti~kata teorija za idealen gas va`at i relaciite:
R
j
C
V
2
=
;
R
j
C
p
2
2 +
=
, (62)
kade {to j e brojot na stepeni na sloboda na molekulite od gasot. Broj na stepeni na
sloboda na edna molekula e brojot na nezavisnite parametri koi ja odreduvaat
nejzinata polo`ba vo prostorot. Za molekuli koi se sostaveni od eden atom j = 3, za
dvoatomni molekuli j = 5, a za pove}eatomni j = Vrednosta na j se zgolemuva ako sistemot
se nao|a na visoki temperaturi, koga kaj molekulite se javuva i oscilatorno dvi`ewe.
Od relaciite (62) odnosot na C
p
i C
V
, mo`e da se presmeta kako:
j
j
c
c
C
C
k
V
p
V
p 2 +
= = =
, (63)

koj ima vrednost ednakva na Poasonovata konstanta k od zakonot za adijabatski proces:
const. =
k
pV . (64)
Eksperimentalno Poasonovata konstanta mo`e da se opredeli spored metodot
na Kleman-Dezorm. So ovoj metod se razgleduva sostojbata na opredeleno koli~estvo
vozduh pri kru`en proces, koj se sostoi od tri dela (sl. 14).




31
1). Izohorno vozduhot se doveduva vo sostojba 1, opredelena so termodinami~kite
parametri (p
1
,V
1
, T
1
). So adijabatska ekspanzija potoa vozduhotse ladi do sostojba 2 (p
2
, V
2
,
T
2
), kade p
2
= b. b e atmosferski pritisok. Ovaa promena na sistemot mo`e da se
pretstavi so relacijata (63):
k k
2 2 1 1
V p V p = . (65)
2). Potoa vozduhot izohorno (V
2
=
const.) se zagreva do temperatura na
nadvore{nata sredina (T
3
= T
1
) i sistemot
doa|a vo sostojba 3. Sega promenata vo
parametrite na sistemot mo`e da se opi{e
so relacijata:
3
3
2
2
T
p
T
p
=
. (66)

3). Ako vozduhot go komprimirame
izotermno (T
3
= const.), negovite parametri
na sostojba mo`at da se vratat na po~etnite
(sostojba 1). Toga{ za ovaa promena va`i
relacijata:
1 1 2 3
V p V p = . (67)
Od relaciite (65), 66) i (67) za Poasonovata konstanta se dobiva:
3 1
2 1
ln ln
ln ln
p p
p p

= k . (68)
Od ovaa relacija mo`e da se presmeta konstantata k, ako eksperimentalno se
odredi pritisokot na vozduhot vo sostojbite 1 i 2, t.e. 3 i se pro~ita atmosferskiot
pritisok b vo prostorijata kade {to se vr{at merewata.

- APARATURA I MEREWA
Aparaturata koja se koristi za odreduvawe na Poasonovata konstanta k spored
metodot na Kleman-Dezorm e prika`ana na sl. 15. Taa se sostoi od stakleno {i{e so
volumen od okolu 10 litri, koe e zatvoreno so gumen zatvora~ na koj ima tri otvori.
Eden preku ventilot V
1
e povrzan za pumpa P, koja se koristi za pumpawe vozduh vo
{i{eto. Drugiot otvor e povrzan za manometar M so oboena voda, so koj se meri
pritisokot na vozduhot vo sadot. Na tretiot otvor ima ventil V
2
, koj slu`i za
ispu{tawe na vozduhot od sadot.
Merewata se odvivaat na sledniot na~in:
Se zatvara ventilot V
2
, a se otvara V
1
. Se
pumpa so pumpata P se dodeka vo manometarot ne
se napravi visinska razlika na nivoata (ne
pogolema od desetina santimetri). Potoa se
zatvara i ventilot V
1
. Se ~eka okolu edna minuta
vozduhot vo {i{eto da se stabilizira, pa se ~ita
visinskata razlika h
1
me|u nivoata na vodata vo
manometarot. Pritisokot na vozduhot toga{
mo`e da se opredeli od ravenkata:
1 1
h b p + = . (69)
Potoa ventilot V
2
se otvara na nekolku sekundi i pak se zatvara. Toga{ od sadot
}e izleze odredeno koli~estvo vozduh, a pritisokot }e se izedna~i so atmosferskiot b

(sostojba 2). Kratkotrajnoto ispu{tawe na vozduh od sadot ne dozvoluva razmena na
toplina so okolinata (adijabatska ekspanzija), pa temperaturata na vozduhot }e bide
pomala od sobnata. Potoa gasot primaj}i toplina od okolinata preku staklenite
pV = const.
p
1
p =b
2
1 ( p ,V ,T )
1 1 1
pV =
k
const.
V
1
V
2
V
p
3 ( p ,V ,T )
3 2 3
2 ( p ,V ,T )
2 2 2
Sl. 14

V
2 V
1
M
P

Sl. 15


32
yidovi na {i{eto vr{i izohoren proces koj doveduva do sozdavawe na visinska razlika
h
2
na nivoata vo manometarot. Toga{ pritisokot na vozduhot vo {i{eto }e bide:

2 3
h b p + = . (70)
Atmosferskiot pritisok se ~ita od barometar vo mm Hg. Merewata se
povtoruvaat najmalku deset pati i se vnesuvaat vo tabela 1.
- ZADA^A
Dobienite vrednosti za pritisocite da se izrazat vo Pa. Od relacijata (68) da se
presmeta Poasonovata konstanta k.
VNIMAVAJ: Pri dolgotrajno pumpawe so pumpata mo`e da se slu~i da iste~e
vodata od manometarot.
1 mm
Hg
= 133,332 Pa, 1 mm
H2O
= 9,807 Pa.


33
Ime i prezime
Grupa
Asistent
Red. br.
Ocena
Opredeluvawe na odnosot na specifi~nite toplinski kapaciteti na vozduhot
1. Gasot adijabatski se {iri koga nema razmena na toplina pome|u gasot i
okolnata sredina. Na koi na~ini, vo laboratoriski uslovi mo`e da se ostvari
adijabatskata ekspanzija na dadeno koli~estvo gas zatvoren vo sad?
2. Da se presmeta teoriskata vrednost na Poasonovata konstanta za vozduhot od
ravenkata (6.80).
Tabela 1
N h
1
( ) h
2
( ) p
1
( ) p
3
( ) ln p
1
ln p
3 k
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Sredna vrednost
b= mmHg
b= Pa



34

6. ODREDUVAWE KOEFICIENTOT NA VISKOZNOSTA SO
OSTVALDOV VISKOZIMETAR

So pomo{ na Ostvaldoviot viskozimetar se odreduva relativniot koeficient na
viskoznosta.

- APARATURA: Viskozimetarot se sostoi od edna staklena U cevka koja ima
dvepro{iruvawa A i B me|u koi se nao|a kapilara K. Nad i pod gornoto pro{iruvawe
B napraveni se dva zareza I-I i II-I I koi slu`at za to~no odreduvawe na vremeto na
istekuvawe na te~nosta vo pro{ireniot del. Na drugiot kraj na cevkata mo`e da se
stavi zatvora~ so gumena pumpa P koja slu`i za potisnuvawe na te~nosta od dolnoto
pro{iruvawe A vo gornoto pro{iruvaweB. Viskozimetarot e potopen vo staklen sad
so voda za da merewata se vr{at pripostojana temperatura koja se odreduva so
termometarot T (sl. 16).


Sl. 16



35

- NA^IN NA MEREWE: Vo po{irokiot del A od viskozimetarot se 35tave
destilirana voda se dodeka ne se ispolni, potoa so pomo{ na pumpata se potisnuva vo
pro{iruvaweto B povisoko od zarezot I-I. Se priprema hronometarot, se otstranuva
zatvora~ot i pumpata i se nabquduva nivoto na vodata koga }e dojde do gorniot zarez.
Toga{ se pu{ta hronometarot vo rabota, a se zapira toga{ koga vodata }e pomine niz
dolniot zarez II-I I. Se zabele`uva vremeto t
1
, isto taka i temperaturata T na
termometarot. Za pogolema to~nost, mereweto na vremeto na protekuvawe na vodata se
povtoruva nekolku pati (najmalku tri pati) i se zema sredna vrednost. Se vadi
vnimatelno cevkata, se istura vodata i dobro se isu{uva. Se 35tave te~nost ~ija
viskoznost se odreduva i postapkata se povtoruva na istiot na~in. Izmerenoto vreme
na istekuvaweto na ispituvanata te~nost se bele`i so t
2
. Baraniot koeficient na
viskoznost
2
se odreduva od ravenkata:
1
1 1
2 2
2
q

=
t
t
(71)
kade {to
1
= 1000 kg/m
3
e gustina na vodata,
2
= 800 kg/m
3
e gustina na ispituvanata
te~nost, t
1
e vreme na istekuvawe na vodata, t
2
e vreme na istekuvawe na ispituvanata
te~nost,
1
e koeficient na viskoznosta na vodata, odreden od prilo`enata tablica
zavisno od temperaturata pri koja se vr{eni merewata.




- ZADA^A: Da se opredeli koeficientot na viskoznosta na prilo`enata
te~nost.

- NAPOMENA: Da se vnimava viskozimetarot da ne se skr{i pri isturaweto na
te~nosta i vodata. Viskozimetarot da ne se vadi od stegalkata.







36
1. Da se izmerat vremiwata na istekuvawe na referentata te~nost i na ispituvanata te~nost niz
viskozimetarot. Dase opredelinivnata sredna vrednost.
Tabela 1
2. Da sezapi{e temperaturata pri kojase praveni mereweata, za da se opredeliviskoznosta na vodata
nataa temperatura od dadenatatabela.
T=__________
o
C
3. Viskoznosta naispituvanatate~nostiznesuva:
q2 =___________
N t
1
( ) t
2
( )
1
2
3
Sredna vrednost
Ime i prezime
Grupa
Asistent
Red. br.
Ocena
Odreduvawe na koeficientot na viskoznosta so Ostvaldov viskozimetar