Fjodor Mihajlovi Dostojevski Zloin in kazen

O avtorju:
Fjodor se je rodil v beloruski druini, kot drugi sin oeta Mihaila Andrejevia in matere Marije Fjodor, kot drugi od sedmih otrok. Mati mu je kmalu zaradi bolezni umrla, kasneje pa e oe ob udnih okoliinah. Prva razlaga pravi da so ga umorili njegovi podloniki, druga pa da je umrl naravne smrti. Oetovo smrt je opisal Sigmond Freud v lanku Dostojevski in oetomor. Fjodor se je skupaj z bratom izobraeval na vojaki ininerski akademiji v Sankt Peterburgu do leta 1843. Dve leti kasneje je izlo njegovo prvo delo Bedni ljudje, ki je bilo takrat visoko cenjeno. Leta 1849 so ga zaprli zaradi revolucionarnega gibanja proti carju Nikolaju I. z objavo povesti bele noi. Njegovo smrtno kazen so le uprizorili in mu zniali zaporno kazen na ve let dela v prisilnem taboriu v Sibiriji. Kazen je odsluil leta 1854. Po odslueni kazni se je vkljuil v Sibirski pehotni polk, kjer je spremenil svoje prejnje radikalno miljenje in je postal religiozen in konservativen, kar je tudi vplival na njegova dela. Po enini smrti je zapadel v depresijo in izgubil premoenje z igrami na sreo. Kmalu je spoznal Anno Snitkino, in se z njo poroil. Imela sta tiri otroke, od katerih sta dva umrla v mladosti. V tem obdobju je napisal svoje najpomembneje romane in opral svoje ime. Umrl je leta 1880 v Sankt Peterburgu.

Psiholoki realizem:
Psiholoki realizem ena izmed oblik realizma, ki temelji na dogajanju v posameznikovih mislih. Spremlja njegove misli, obutke in doivljanja, zunanja stvarnost pa ni tako poudarjena. Avtor postavlja glavni lik v skrajne situacije, ko lovek reagira nepremiljeno in v agoniji. Glavni liki so navadni, povpreni ljudje, srednjega stanu, ki ivijo monotono ivljenje. Lahko bi rekli da se gre pri psiholokem realizmu za analizo lovekove duevnosti. Predstavniki psiholokega realizma so Dostojevski, Tolstoj, Ibsen in Strindberg. Izvira iz Rusije v prvi polovici 19. stoletja, ko so ljudje iveli v revini kot posledici vojne. Psiholoki realizem je ena izmed vrst Evropskega realizma. Realizem se je razvil v Franciji leta 1830, pri nas pa se je razmahnilo okoli 20.stoletja.Oblike realizma: romantini (Balzac loveka komedija), psiholoki (Stendhal rdee in rno), socialni in objektivni (Flaubert gospa Bovary). Realizem lahko pomeni dvoje: Obdobje ali knjievno metodo. Knijevna metoda realizem prikazuje stvarnost tako, kot je v resnici bila (nasprotje idealizma). Realizem kot obdobje pa oznauje obdobje neeanakih socialnih razmer, politilne problematike, kulturne problematike in problematike drubene ureditve. V realizmu se odraajo zgodovinski dogodki in drubene spremembe veliko bolj kot v ostalih oblikah. Pisatelje so zaznamovale vojne, fevdalni drubeni red ter industralizacija. Industrijska revolucija je prinesla uvedbo elektrike, kar je prineslo izume kot so telefon, gramofon, dinamit, film. Vendar je imela revolucija tudi svoje posledice: Vedno tevilneji delavski razred, ki je ivel v nemogoih razmerah. Realistini pisatelji so opisovali svet taken kot je, objektivno. Opisovali so bedo stvarnega vsakdanjega ivljenja.

Slovenina

Ane Tavar 4.d

Obnova knjige:
Rodion Raskolnikov: Reven tudent Sonja Marmeladova: Herka Marmeladova, ki se je prostituirala za preivljanje druine Aljona Ivanova: Stara oderuhinja, ki ivi skupaj s svojo sestro Lizaveto. Raskolnikov jo namerava ubiti. Porfirij Petrovi: Preiskovalni sodnik Glavni lik Raskolnikov je ivel v majhnem podnajemnikem stanovanju, za katerega vekrat ni zmogel redno plaevati najemnine. Da bi priel do denarja je vekrat zastavljal razline predmete pri stari oderuhinji Aljoni Ivanovni. Po karakterju je bil zamiljen in bolj vasa zaprt lovek, ki je bil sposoben cele dni prebiti v svoji sobi in razmiljati. Tako je priel do ideje o deljenju ljudi na nadljudi, ki jim je v imenu splonega dobrega dovoljeno vse, tudi moriti ter navadni nivrednih ljudi ali kakor jih sam pojimenuje ui. Odloi se za premiljen in nartovan umor stare oderuhinje, vendar ga pri delu dobi njena polsestra zato ubije e njo. Takoj po uboju ga pee vest in doivlja notranjo dramo, zato se spremeni v velikega dobrotnika da bi opral zloin. Druini tragino umrlega Marmeladova pomaga z edinim denarjem , ki mu ga poljejo od doma. Vest ga vse moneje priganja da se nekomu izpove. Edini lovek, ki mu po notranjem trpljenju lahko zaupa in prizna umor je Marmeladova herka Sonja. Sonja mu pove, da mora storjeni zloin priznati, nato pa prevzeti tudi kazen zanj. Raskolnikov se s Sonjino pomojo javi na sodiu kot zloinec. Obsodijo ga na prisilno delo v Sibiriji, s imer se kona njegovo trpljenje saj je dobil kazen za storjen zloin. V Sibiriji ga spremlja Sonja, saj se mora kot nekdanja prostitutka oistiti tudi sama. Obsojena sta na sedem let prisilnega dela.

Povzetek odlomka (usodno nakljuje: 1.del, 5.poglavje):

Raskolnikov misli, da mora ljudi, kot je stara oderuhinja, sestrin bogat nemoralni mo ali drugi nivredni ljudje, spraviti s sveta. V njem se zane pojavljati razmiljanje o tem, da se svet deli na mone ljudi ali Napoleone, ki jim je v svetu, vse dovoljeno, in na redo brezpravnih ljudi ali ui, za katere veljajo pisani in moralni zakoni. Raskolnikov hoe dognati, ali je tudi on navadna u kakor vsi drugi, ali pa je lovek, ki pripada monim ljudem. Od samega zaetka se v njem bijeta dve mnenji: eno mnenje je razumsko, ki mu prepreuje umor, drugo pa ga ene v zloin z obutkom o lastni vevrednosti. V pripravi na umor trpi strane muke, tako telesne kot duevne. Vekrat je preprian, da dejanja ne bo mogel storiti, da je dober lovek (sanja kako je kot otrok jokal ob klanju konja). Ko se e odloi, da ne bo moril posee vmes nakljuje: izbere si daljo pot domov, eprav sicer hodi po kraji, zato sluajno na mestnem trgu slii, da bo Aljana sama doma, saj bo polsestra Lizaveta obiskala trgovca s katerim se pogovarja. Odloi se da je trenutek primeren, zato se odpravi umoriti strako. Lizaveta je vseeno doma, zato ubije obe. Umor je popoln in nihe ga ne more dokazati.

Slovenina

Ane Tavar 4.d

Motivi:
-Revina (Raskolnikov ivi v pomankanju, tako kot veina ostalih likov) -Razklanost loveka (Raskolnikovo razmiljanje o uboju) - bogoiskateljstvo (v svetu brez boga je dovoljeno vse, tudi ubijati) -Motiv moralnosti (Ali je ubijati moralno sporno) - moralni nihilizem (zanikanje moralnih vrednot) -Motiv spoznanja -Motiv krivde -Motiv greha -Motiv iste vesti -Alkoholizem

Teme:
-Problematika drubene ureditve (alkoholizem) -Priznavanje/nepriznavanje drubenih norm ->umor za izboljave -Vpraanje vrednot v ivljenju (lovenost, odpuanje, razumevanje)

Slogovne figure:
V odlomku: Monologi, primere, poosebitve

Jezik in slog:
Zloin in kazen je napisan v tehniki z vsevednim pripovedovalcem in prikazan z dogajanjem iz njihovega zornega kota. To se najbolje vidi v opisih, ki niso nikoli objektivni, ampak vedno odraz tiste osebe, kar vidi ona v tistem trenutku. V romanu prevladujejo dialogi, monologi in izpovedi, opisov pa je zelo malo.

Slovenina

Ane Tavar 4.d