Univerzitet''sv.

Kiril i Metodij''

Skopje

FILOZOFSKI FAKULTET

Institut za Socijalna rabota i politika

Seminarska rabota

predmet: Socijalna politika tema:Decentralizacijata kako pristap vo kreirawe na socijalnata politika

]

mentor: prof.d-r Maja Gerovska-Mitev

izrabotila: Trajkovska Dragana

1. Sega{nite sostojbi na poleto na socijalnata za{tita vo Republika Makedonija

Socijalnata sigurnost na gra|anite vo Republika Makedonija se obezbeduva preku sistemite za socijalno osiguruvawe i socijalna za{tita. Socijalnoto osiguruvawe e sistem na merki koj obezbeduva osiguruvawe od rizici: bolest, maj~instvo, starost, invaliditet i smrt, a se ostvaruva preku sistemot na zdravstveno osiguruvawe i zdravstvena za{tita, sistemot na penzisko i invalidsko osiguruvawe i sistemot na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost. Ovie sistemi vo najgolem del se finansiraat od pridonesi koi se pla}aat od bruto platite na vrabotenite, a po potreba odredeni deficiti se pokrivaat od dr`avniot buxet. Socijalnata za{tita na gra|anite im obezbeduva socijalna pomo{ i socijalni uslugi vo slu~ai na potreba, odnosno koga ne se vo sostojba samostojno da ja ostvarat svojata socijalna sigurnost. Za razlika od socijalnoto osiguruvawe, socijalnata za{tita se finansira preku dr`avniot buxet. Od dr`avniot buxet se finansiraat i obrazovanieto, detskata za{tita, kulturata, sportot i drugo, koi{to, isto taka, pridonesuvaat kon socijalnata sigurnost na gra|anite. Vo ramkite na Vladata na Republika Makedonija, Ministerstvoto za trud i socijalnata politika e nadle`en organ za sproveduvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, Zakonot za detska za{tita i Zakonot za socijalna za{tita. Ova ministerstvo ja kreira politikata, ja predlaga zakonskata ramka i ja vr{i kontrolata i nadzorot na primenata na zakonite i soodvetnite podzakonski akti. Neposrednata rabota se ostvaruva i pomo{ta na gra|anite se distribuira preku centrite za socijalna rabota koi imaat nadle`nost na podra~jeto na edna ili pove}e op{tini. Na teritorijata na Republika Makedonija postojat 30 centri za socijalna rabota. Zakonot za penzisko-invalidsko osiguruvawe se izvr{uva od strana na Fondot za penzisko-invalidsko osiguruvawe, koe{to e samostojno pravno lice, a uslugite na gra|anite, soglasno ovoj zakon, gi izvr{uvaat 30 oddelenija na Fondot (podra~ni edinici). Republi~kiot zavod za vrabotuvawe e institucija preku koja se realizira Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost. Nevrabotenite lica svoite prava, koi{to proizleguvaat od ovoj zakon, gi ostvaruvaat vo regionalnite edinici biroa za vrabotuvawe. Vo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, za sproveduvawe na Zakonot za detska za{tita, se gri`i Oddelenie za detska za{tita, a za realizacija na Zakonot za socijalna za{tita, postoi oddelenie za socijalna za{tita. Ministerstvoto za zdravstvo e nadle`no za sproveduvawe na Zakonot za zdravstvena za{tita. Finansiraweto na dejnosta i na uslugite se realizira preku Fondot za zdravstveno osiguruvawe, kako posebna organizaciona edinica. 1.1. Sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija Sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija se bazira na odredbite od Zakonot za socijalna za{tita od 1997 godina i Odlukata na

Vladata na Republika Makedonija so koja se definiraat uslovite, kriteriumite, na~inot i postapkata za dodeluvawe na socijalna pomo{. Soglasno zakonskite propisi, nositel i organizator na socijalnata za{tita e dr`avata, a nejzinata cel e spre~uvaweto i nadminuvaweto na osnovnite socijalni rizici na koi e izlo`eno naselenieto. Sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija vklu~uva: 1. Merki na socijalna prevencija (spre~uvawe na nastanuvaweto na socijalnite rizici); 2. Voninstitucionalna za{tita (pomo{ na poedinci i semejstva vo vrska so bra~ni problemi, stanbeni problemi, nega na stari i hendikepirani lica i sl.) 3. Institucionalna za{tita (pomo{ na lica so odredeni psihi~ki i fizi~ki pre~ki vo soodvetni institucii); i 4. Socijalna pomo{. So ogled na karakterot na Nacionalnata strategija za namaluvawe na siroma{tijata, vo ovoj del vnimanieto }e bide prete`no fokusirano na podra~jeto na socijalnata pomo{ i poddr{kata na socijalno neobezbedenite lica. Iako sekoja od navedenite grupi merki ima soodveten odraz vrz namaluvaweto na siroma{tijata, tokmu na poslednoto podra~je mu pripa|a primarnata uloga, osobeno vo pogled na sredstvata koi se izdvojuvaat za taa namena. Soglasno propisite, kako korisnici na socijalna pomo{, pod odredeni uslovi, mo`at da se javat socijalno neobezbedeni lica, sposobni i nesposobni za rabota, kako i lica koi imaat potreba od nega poradi zdravstveni problemi.. Pomo{ta mo`e da se dobie vo pari, kako postojana pari~na pomo{ (za lica nesposobni za rabota) i socijalna pari~na pomo{ (za lica sposobni za rabota), no i vo natura i vo prava (pravo na zdravstvena za{tita). Pravo na socijalna pomo{ imaat doma}instvata ~ij{to vkupen zbir na mese~ni prihodi, po site osnovi, ne go nadminuva utvrdeniot iznos na socijalnata pomo{ za soodvetenata golemina na doma}instvata i se dvi`i od 1.700 denari za edno~leno do 4.200 denari za pet~leno doma}instvo1. Pri toa, nadomestokot se odreduva kako razlika pome|u visinata na ostvarenite prihodi i maksimalniot iznos na socijalna pomo{ za odnosnoto doma}instvo. So cel sistemot da dobie ekonomski stimulativen karakter, pravoto na socijalna pomo{ e ograni~eno vremenski, na period do 60 meseci, so toa {to iznosot na pomo{ta postepeno se namaluva, do nivoto od 50 otsto od predvidenata suma, vo poslednata godina od ovoj period. Po ova, so cel da se stimulira rabotnoto anga`irawe na ovie lica, pravoto na socijalna pomo{ mo`e povtorno da se stekne duri po istekot na 2 godini od periodot koga toa bilo prethodno koristeno. Pokraj navedenite, sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija opfa}a i odreden broj dopolnitelni instrumenti koi pridonesuvaat da se namali nivoto na socijalniot rizik koj go ~uvstvuvaat pripadnicite na zagrozenite grupi od naselenieto. Del od ovie instrumenti imaat karakter na socijalni merki, a drugiot del se ekonomski merki, koi pokraj osnovnata, ostvaruvaat i odredena socijalna uloga. Me|u niv bi gi spomenale:

1. Nadomest za nevraboteni poradi strukturni promeni. Soglasno Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, eden del od licata koi ostanale bez rabota poradi strukturnite promeni imaat pravo na poseben nadomest od Buxetot, zaradi nivno materijalno obezbeduvawe, kako i za zdravstveno i penzisko osiguruvawe. 2. Javni raboti. Zakonot za vrabotuvawe dava mo`nost za organizirawe na vakvi aktivnosti so primarna cel da se namali problemot na nevrabotenosta, pri {to istovremeno se ostvaruva i efekt na namaluvawe na socijalniot rizik za ovaa kategorija gra|ani. 3. Dr`avni stanovi. Posebno vo minatoto, izgradbata i dodeluvaweto na dr`avnite stanovi ima{e efekt vrz olesnuvaweto na stanbenite problemi kaj del od naselenieto, koe istite ne mo`e{e da gi re{i na drug na~in. 4. Kontroliranite ceni na osnovnite prehranbeni produkti, elektri~nata energija, centralnoto greewe, benzinot i sl., pokraj efektite na kontrola vrz monopolite, s#u{te imaat i zna~ajna socijalna komponenta. 5. Besplatnoto obrazovanie vo zna~ajna merka ovozmo`uva namaluvawe na del od rizicite koi doveduvaat do pojava na siroma{tijata. 6. Detski dodatok. Se primenuva kako pari~na pomo{ za semejstvata ~ii{to vkupni prihodi se pod odredena granica, no najmnogu za tri deca vo semejstvoto. Dodeleniot detski dodatok se odbiva od iznosot na odobrenata socijalna pomo{ po drug osnov, koja na semejstvoto mu e eventualno odobrena. 7. Regulativata za minimalni plati. Kako del od kolektivnite dogovori, ovie pravila go namaluvaat potpa|aweto na vrabotenite lica vo socijalno zagrozenite kategorii. 8. Aktivnosta na humanitarnite organizacii koi vo odredena merka obezbeduvaat pomo{ vo natura na socijalno zagrozenoto naselenie. 9. Programi za povtorno vrabotuvawe i prekvalifikacija, kako merka koja vo periodot na tranzicijata be{e vovedena, glavno preku Agencijata za privatizacija.

Podelba na nadle`nostite okolu socijalnata za{tita pome|u razli~nite nivoa na dr`avnata uprava
Soglasno zakonot, planiraweto, organizacijata, sproveduvaweto i finansiraweto na socijalnata za{tita se vo nadle`nost na dr`avata. Na ova pole, dr`avata e odgovorna za re~isi site pozna~ajni segmenti na sistemot, kako na primer: dr`avata, odnosno Vladata, dava soglasnost za osnovawe na ustanovi za socijalna za{tita (koi, pod odredeni uslovi mo`at da gi osnovaat i op{tinite); dr`avata gi propi{uva kriteriumite za steknuvawe so pravoto na socijalna za{tita; ministerot za trud i socijalna politika gi postavuva i razre{uva rakovodnite organi na centrite za socijalna za{tita; celokupnoto finansirawe na javnite ustanovi za socijalna za{tita i

socijalnite transferi se del od dr`avniot buxet; dr`avata t.e. nadle`noto Ministerstvo, vr{i nadzor vrz rabotata na ustanovite za socijalna za{tita, itn. Sepak, vo sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija, postoi odreden, no mo{ne zna~aen stepen na decentraliziranost na aktivnostite. Imeno, vo zemjata postoi mre`a na ustanovi na socijalna za{tita koi se disperzirani niz celata teritorija na dr`avata. Osnovata na sistemot ja so~inuvaat t.n. me|uop{tinski centri za socijalna rabota, vkupno 30, koi se locirani i organizirani vo site op{tini, soglasno porane{nata teritorijalna podelba na zemjata. Vakvata disperziranost e napravena so cel aktivnostite vo domenot na socijalnata za{tita da se dobli`at do nejzinite neposredni korisnici. Ova e osobeno evidentno vo Skopje, kade {to vo site oddelni op{tini (soglasno starata teritorijalna podelba) se organizirani centri za socijalna rabota, koi rabotat pod pokrovitelstvo na me|uop{tinskiot centar. Op{tinskite, odnosno me|uop{tinskite centri, vr{at priem i razgleduvawe na barawata za oddelni vidovi socijalna za{tita i odlu~uvaat za osnovanosta na barawata, t.e. donesuvaat odluki za nivno prifa}awe ili odbivawe, a vr{at i neposredna isplata na parite na korisnicite. Na ovoj na~in na korisnicite na socijalnata pomo{ im se olesnuva i poevtinuva pristapot do pomo{ta, dodeka povisokite dr`avni organi se osloboduvaat od del od rutinskata rabota, {to e i edna od celite na sekoja decentralizacija. Pokraj ovie centri, mre`ata na javnite ustanovi za socijalna za{tita ja so~inuvaat i 12 ustanovi za zgri`uvawe i pomo{ na stari lica, hendikepirani i bolni lica, mali deca i sl., locirani prete`no vo glavniot grad.

3. Preporaki za podobruvawe na sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija

3.1. Preporaki vo vrska so planovite za decentralizacija na socijalnata za{tita Dobli`uvaweto na planskite i upravuva~kite funkcii do gra|anite-korisnici na odreden tip na uslugi treba da bide zna~aen efekt na decentralizacijata. So toa bi se ovozmo`ilo porealno sogleduvawe na nivnite potrebi, polesno bi se identifikuvale problemite pri konkretnata realizacija na aktivnostite, a za donositelite na odlukite na povisoko nivo bi se ostavil pove}e prostor za kreirawe na politikite. Imaj}i ja predvid momentalnata situacija na ova pole vo na{ata zemja, nasokite vo koi se dvi`at reformite vo lokalnata samouprava, kako i iskustvata od drugi zemji, pred s#, na onie vo Centralna i Isto~na Evropa, bi mo`ele da se izdvojat nekolku preporaki za karakterot na mo`nata decentralizacija na sistemot na socijalnata za{tita vo Makedonija, kako i nekoi momenti na koi }e treba da se obrne posebno vnimanie: 1) Postoe~kata administrativna decentralizacija mo`e da se oceni kako mo{ne pogodna za po~etok na aktivnostite vo ovoj pravec. Postojnite ustanovi raspolagaat so potrebnite tehni~ki mo`nosti, soodveten kadar, a propi{anite proceduri se razraboteni i dobro funkcioniraat. Postoe~kata mre`a zna~i i izbegnuvawe na zgolemuvaweto na tro{ocite na dr`avnata (lokalnata) uprava, koi obi~no vo vakvi situacii se neizbe`ni.

Postoe~kite me|uop{tinski centri treba da prodol`at da funkcioniraat, a odredeni aktivnosti }e bidat izvr{uvani zaedno i toa od strana na pove}e op{tini. Sekako, so cel da se sozdadat uslovi za podobar pristap do uslugite na sistemot, vo onie op{tini koi imaat pogolem broj `iteli i koi se geografski pove}e disperzirani, mo`no e otvorawe na novi centri, kako op{tinski centri, po primerot na Skopje, ili eventualno, kako novi me|uop{tinski centri. 2) Decentralizacijata i transferot na nadle`nostite do lokalno nivo ne bi imal osobeni efekti, dokolku istovremeno toa ne e sledeno i so soodvetna fiskalna decentralizacija i transfer na odlu~uvaweto do istite nivoa na vlasta. Donositelite na odlukite vo vrska so kriteriumite i uslovite za koristewe na razli~ni vidovi socijalna za{tita mora da gi imaat predvid i realnite finansiski mo`nosti za realizacija na takvite programi. Vo toj domen, }e bide neophodno odredeni fiskalni prihodi da bidat preneseni od nivo na dr`avata na nivo na op{tinite, so {to bi se obezbedile potrebnite finansiski sredstva za finansirawe na socijalnata za{tita. Duri i pri izborot na najdobri re{enija za finansirawe, nekoi op{tini }e se sudrat so problemot na obezbeduvawe minimum sredstva za finansirawe na socijalnata za{tita. Poradi toa, odredeno nivo na transfer od dr`avata }e treba da se zadr`i, i toa t.n. specificiran transfer, so definirana namena, pod strogo propi{ani uslovi i kriteriumi, kako i vrz osnova na strog nadzor vrz ispolnuvaweto na obvrskite na lokalno nivo. 3) So cel da se zasili interesot na op{tinite za realizacija na programite od ovaa sfera, mo`e da se upotrebi eden mehanizam koj vo oddelni zemji ve}e dal rezultati. Se raboti za principot na povrzuvawe na samostojno ostvarenite prihodi so transferot koj }e se dobie od dr`avata. Taka, na primer, siroma{nata op{tina bi dobila dva denari transfer za sekoj denar sobran samostojno i namenet za socijalnata za{tita, a pobogatata bi dobila eden denar transfer za sekoi dva denari obezbedeni samostojno za istata namena. 4) Pri vospostavuvaweto na noviot sistem od isklu~itelno zna~ewe e da se obezbedi nadzor vrz negovoto pravilno sproveduvawe. Toa zna~i, nadle`noto ministerstvo i ponatamu da vr{i kontrola vrz pravilnata upotreba na pribranite, a osobeno vrz dodelenite sredstva, kako i kontrola vrz primenata na kriteriumite i uslovite propi{ani od dr`avata. Iskustvata od drugi zemji poka`uvaat deka pogolemata fiskalna decentralizacija i raspolagaweto so ogromni pari~ni iznosi ja pottiknuva opasnosta od korupcija, ili pak, mo`e da dovede do transfer na sredstvata za nekoi drugi potrebi. Druga opasnost pretstavuva neuspehot na sistemot vo odredeni edinici na lokalnata samouprava, kade {to nedovolno pribranite sredstva mo`e da se odrazat vrz kvalitetot na raboteweto. 3.2. Ocenka na postojniot sistem na socijalna za{tita Pri analizata na postojniot sistem na socijalna za{tita, a vo pravec na negovo podobruvawe, treba da se imaat predvid nekolku pokazateli koi vo momentov ni stojat na raspolagawe, dobieni vrz osnova na raspolo`livite informacii. Brojot na vraboteni, t.e. lica koi pridonesuvaat vo sistemot na

socijalna za{tita, vo odnos na korisnicite na pomo{ta od ovoj sistem vo poslednive godini zna~itelno se namaluva. Dokolku na brojot na korisnicite na socijalna pomo{ mu se dodade i brojot na licata koi koristat tu|a nega i pomo{, kako i brojot na penzionerite, koi isto taka se na tovar na tekovno vrabotenite, odnosot iznesuva ne{to pomalku od eden vraboten po eden korisnik. Ova govori vo prilog na slabata fiskalna odr`livost na sistemot, koj, dokolku prodol`at vakvite tendencii, }e gi zagubi mo`nostite za samostojno finansirawe. Ocenkata na tro{kovnata efektivnost na sistemot na socijalna za{tita poka`uva deka za raspredelba na iljada denari socijalna pomo{ se pravat tekovni tro{oci na centrite za socijalna rabota vo visina od okolu 50 denari, t.e. koeficientot e 50:1000, {to mo`e da se oceni kako zadovolitelno nivo na efikasnost. Adekvatnost na koristite. Najvisokoto nivo na propi{ana pomo{ po semejstvo (pet~leno) iznesuva 4.200 denari mese~no (okolu 65$ ili 15$ po ~len), taka {to toa ni oddaleku ne obezbeduva napu{tawe na nivoto na siroma{tijata. Vo sistemot se ve}e vneseni nekoi elementi za izbegnuvawe na stimulatorite na rizi~nosta. Taka, socijalnata pomo{ mo`e da se dobiva vo period od maksimum 5 godini, so {to se motivira vra}aweto na korisnicite vo normalno vrabotuvawe. Od druga strana, pomo{ta voop{to ne e vo tolkav iznos koj bi predizvikal efekt na istisnuvawe na ostanatite potencijalni merki vo ramkite na sistemot. Poseben problem pretstavuva golemiot broj na vraboteni koi so meseci ne zemaat plata. Toa se lica koi, so ogled na visinata na nivnite primawa, ne mo`at da stanat korisnici na socijalna pomo{, dodeka, vsu{nost, poradi lo{ata sostojba na nivnite pretprijatija, nivnite vistinski prihodi se i pod nivoto na socijalnata pomo{. Vo poslednive dve-tri godini promenite vo re`imot na distribucijata na socijalnata pomo{ odea vo nasoka na zaostruvawe na uslovite za dobivawe na socijalnata pomo{, so cel da se namali brojot na korisnicite na pomo{, kako i da se motiviraat istite pove}e da se anga`iraat vo sopstvenoto vrabotuvawe. Me|utoa, sostojbite vo ekonomijata i na pazarot na raborna sila se dvi`ea vo sprotivna nasoka od o~ekuvawata. Ova posebno se odnesuva na ekstremno kriznata 2001 god., a delumno i 2002 god., koga se o~ekuva zakrepnuvawe od {okot koj bezbednosnata kriza vo Republika Makedonija go predizvika na bezbednosen, ekonomski i socijalen plan. Ottamu, vreme e da se preispita opravdanosta na odredbite vo Odlukata na vladata za sukcesivno namaluvawe na iznosot na socijalnata pomo{ so istekot na opredelen vremenski period od nejzinoto koristewe. Vakvata odredba ima svoja smisla vo normalni okolnosti na stabilnost vo ekonomijta, ekonomski raste` i otvorawe na novi rabotni mesta. Prilikite vo zemjata vo izminatite 18 meseci (od po~etokot na 2001) ne bea pogodni za vodewe na eden vakov vid politika. Potpiraweto isklu~ivo na socijalnite transferi ne }e mo`e pozna~ajno da pomogne vo namaluvaweto na siroma{tijata, osobeno poradi faktot {to

nejzinite pri~ini ne se od privremen, tuku od strukturen karakter. Iako ovoj sistem na merki mora da prodol`i da funkcionira, zatoa {to dava odredeni rezultati, te`i{teto na merkite treba da bide nadvor od sferata na ~istata socijala i vo komplementarnost so drugite merki koi se prezemaat, posebno onie vo sferata na ekonomijata. 3.3. Izbor na optimalen miks na merki na socijalnata za{tita So ogled na ograni~enosta na resursite, kako i karakterot na siroma{tijata vo na{ata zemja, bi mo`ele da se predlo`at odreden broj re{enija i intervencii so koi bi se popolnile nekoi od prazninite vo sistemot za za{tita na socijalno zagrozenite lica. Voobi~aeno, ovie merki se grupiraat vo tri osnovni domeni: A) Pazar na rabotna sila. Prviot segment vo koj se poso~uva potrebata od promeni, vo nasoka na reformirawe na sistemot na socijalna za{tita, pretstavuva pazarot na rabotna sila. Vo ovoj domen, naj~esto se predlagaat re{enija koi se vo nasoka na zgolemuvawe na fleksibilnosta na ovoj pazar, pomo{ za nevrabotenite, decentralizirano kolektivno dogovarawe, poniski minimalni plati, aktivni programi na pazarot na trudot i sl. Ovie merki se del od posebna glava vo ovoj dokument, kade {to }e im bide posveteno soodvetno vnimanie. B) Reformi na penziskiot sistem. So ogled na problemite vo koi zapadnaa penziskite sistemi vo pove}e zemji vo svetot vo poslednava decenija, programite za nivno reformirawe dobija zna~itelna popularnost. So ovie reformi se nastojuva da se obezbedi finansiskata odr`livost na sistemot, glavno preku voveduvawe na penziski sistem na pove}e stolbovi. Strategijata za reforma na penziskiot sistem vo Makedonija ve}e e zavr{ena, a primenata na noviot sistem vo koj se inkorporirani site pozna~ajni preporaki, se o~ekuva da zapo~ne ve}e ovaa godina. V) Socijalna za{tita. Iako dolunavedenite merki nemaat karakter isklu~ivo na merki na socijalnata za{tita, vo prodol`enie mo`at da se spomnat slednive intervencii kako mo`nosti za namaluvawe na socijalniot rizik: 1) Mo`nostite za promeni direktno vo sistemot na socijalna za{tita se mo{ne ograni~eni poradi limitiranite finansiski mo`nosti. Ottuka, nekoi mo`nosti za podobruvawe na socijalnata polo`ba na ovie lica bi mo`ele da se najdat vo odredeni strani~ni olesnuvawa, kako {to se besplatna zdravstvena za{tita za primatelite na socijalna pomo{8, besplatno obrazovanie za nivnite deca, podobruvawe na informiraweto na siroma{nite za mo`nostite za vrabotuvawe, pomo{ vo u~ili{en materijal i stipendii, adaptacija na nekoi objekti vo domovi za smestuvawe i ishrana na stanbeno neobezbedenite lica i sl. 2) Naturalni transferi. Iako se predvideni so Zakonot za socijalna za{tita, ovoj vid na pomo{ re~isi voo{to ne e za`ivean, osven preku aktivnostite na humanitarnite organizacii. Naturalnite transferi vo oblik na osnovnite `ivotni namirnici, pred s#, prehranbeni, ili vo oblik na elektri~na energija, voda, greewe i sl., nosat pove}ekratna korist. Prvo,

obezbedena e pravilna naso~enost na sredstvata odvoeni za socijalna pomo{, za razlika od pari~nite transferi koi korisnikot samostojno izbira za {to }e gi upotrebi. Vtoro, se dava mo`nost za pogolema iskoristenost na doma{nite proizvodstveni kapaciteti. Pri toa, poradi opasnosta od korupcija, posebno vnimanie bi trebalo da se obrne na nadzorot vrz sproveduvaweto na javnite tenderi za nabavka na dobrata za raspredelba. 3) Javni raboti. Ve}e postojat odredeni pozitivni iskustva vo vrska so javnite raboti koi dosega se sproveduvani vo Republika Makedonija (ureduvawe na rekreativni povr{ini, izgradba na komunalni objekti i sl.). Sepak so ogled na faktot {to nivniot dosega{en obem ne mo`e da se oceni kako zadovolitelen, po`elno e da se vovedat odredeni pottiknuvawa, a ako treba i da se zadol`at op{tinite da prezemaat vakvi aktivnosti. Pri toa primarno e da se obezbedi prioritet pri vrabotuvaweto za socijalno zagrozenite lica. Od osobena va`nost e da se posveti osobeno vnimanie na podignuvaweto na obrazovnoto nivo na vrabotenite vo administracijata vo edinicite na lokalnata samouprava, so {to tie bi steknale i znaewa potrebni za iniciraweto i organiziraweto na aktivnostite od ovoj tip. 4) Mali kreditni linii za doma}instvata. I vo pogled na ovoj instrument vo na{ata zemja postojat skromni, no pozitivni iskustva (proektot PRIZMA). Se raboti za obezbeduvawe na mali kreditni linii (na primer, od Svetska banka) so koi bi im se pomognalo na siroma{nite doma}instva da zapo~nat svoja semejna stopanska aktivnost, so {to bi se osposobile samostojno da zarabotuvaat vo idnina. Ova osobeno se odnesuva na onie regioni kade {to dojde do propa|awe na pove}e pretprijatija od oddelni industriski granki od koi se izdr`uva{e golem del od naselenieto, pri {to se oslobodi rabotna sila so solidna kvalifikuvanost i iskustvo (tekstil, ko`a, prehranbena industrija). Ovie programi bi trebalo da se koordiniraat so aktivnostite na Agencijata za razvoj na mali i sredni pretprijatija. 5) Edukacija na majkite i kontrola na ra|aweto. So ogled na faktot {to siroma{tijata e tesno povrzana so nivoto na obrazovanie i goleminata na semejstvata, korisno bi bilo prezemaweto merki za obrazovanie na `enite vo nasoka na pogolema kontrola na ra|aweto, osobeno dokolku ne postojat uslovi za izdr`uvawe na pove}e~leni semejstva. 6) Poddr{ka na nevladiniot sektor vo pru`aweto pomo{ na siroma{nite lica. Vo posledno vreme zna~itelno e zgolemen brojot na nevladinite i volonterski organizacii koi paralelno so instituciite na dr`avata realiziraat programi za socijalna za{tita na naselenieto. So svojata aktivnost na ovoj plan se istaknuvaat organizaciite za pomo{ na invalidi I hendikepirani lica, koi go pomagaat procesot na obrazovanieto, snabduvaweto so pomagala, informacii i soveti za invalidnite lica i nivnite semejstva, sproveduvaat aktivnosti za adaptacija na rabotnoto mesto za invalidnite lica i sl.; potoa, organizaciite na `enite; nevladinite organizacii koi se bavat so problemite na decata; dru{tvata za borba protiv narkomanijata, alkoholizmot, pu{eweto, sidata i sl.; grupite za samopomo{ i dr. Aktivnosta na NVO se sproveduva spored ko nkretna programa-proekt, naso~ena kon potesno podra~je na dejnsot, na posebni problemi ili celni grupi. Nivniot metod na aktivnost

vklu~uva raznovidni oblici na rabota i komunikacija: po telefon, so doma{na poseta, sovetuvawa, rabotilnici, predavawa, akcioni istra`uvawa i dr.

Sodr`ina:
. Sega{nite sostojbi na poleto na socijalnata

za{tita vo Republika Makedonija Sistemot na socijalna za{tita vo Republika Makedonija

Podelba na nadle`nostite okolu socijalnata za{tita

pome|u razli~nite nivoa na dr`avnata uprava

. Preporaki za podobruvawe na sistemot na

socijalna za{tita vo Republika Makedonija Ocenka na postojniot sistem na socijalna za{tita Izbor na optimalen miks na merki na socijalnata za{tita

Koristena literatura:

google prebaruvac
www.ngocenters.org.mk

www.finance.gov.mk