NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV (civilno procesno pravo)

8. len ZPP Katera dejstva se tejejo za dokazana, odloi sodie po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Pri ocenjevanju dejstev poznamo dva nasprotujoa si sistema. Razlikujeta se v dokaznem procesu, ki vodi do pravilno ali resnino ugotovljenih dejstev. Loimo: - sistem LEGALNEGA (ZAKONSKEGA) OCENJEVANJA DOKAZOV -sistem PROSTE PRESOJE DOKAZOV

SISTEM LEGALNEGA OCENJEVANJA DOKAZOV V sistemu legalnega ocenjevanja dokazov vsebuje zakon, ki ureja civilnopravni postopek tevilna tako imenovana dokazna pravila, ki vnaprej ocenjujejo vrednost doloenega dokaza. Tako npr. zakon o pravdnem postopku doloa v 224. lenu doloa, da listina, ki jo v predpisani obliki izda dravni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, druba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrevanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resninost tistega, kar se v njiju potrjuje ali doloa. V tem primeru je sodie vezano na formalna pravila, in ne ocenjuje prepriljivosti teh dejstev oziroma e sodie dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala. Torej na nek nain e na abstraktni ravni zakonodajalec doloa prepriljivosti, resninosti, vrednosti posameznih dokazil. Ugotavlja se (le) ali so dokazi v skladu z zakonskim vrednotenjem. Resnica, do katere se dokopljemo na tak nain pa je FORMALNA RESNICA. Primer 224. je v naem pravnem sistemu izjema, poleg tega pa je ta mono omiljena saj je omogoeno nasprotno dokazovanje v neresninost javne listine.

SISTEM PROSTE PRESOJE DOKAZOV V sistemu prostega presojanja dokazov je sodiu prepueno, da na podlagi ocenjavanja posaminega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega postopka sklepa, katera dejstva so resnina in katera ne. V tem primeru sodie ni vezano na posebna formalna dokazna pravila. Ustvarja si subjektivno sliko o objektivni realnosti. Sodie ugotavlja po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva je treba teti za resnina/dokazana. V tem primeru govorimo o sistemu iskanja MATERIALNE RESNICE.

Sodba in sklep II Ips 273/2002 (http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/8124/) V tej odkodninski pravdi zaradi zdravnike napake tonica (A) toi (B) in sicer v zahtevkih: -3,000.000 SIT odkodnine zaradi skaenosti -2,530.390 SIT zaradi izgubljenega dobika zaradi invalidske upokojitve (lucrum cessans) -50.000 SIT mesene rente -1,000.000 SIT zaradi teke invalidnosti tonice Sodie I. stopnje je razsodilo, da more toena stranka plaati tonici 700.000 SIT odkodnine za skaenost z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsoje na prvi stopnji, zavrnilo pa je vse ostale zahtevke. Sodie II. stopnje je pritobo toee stranke zavrnilo, pritobi toene pa delno ugodilo in tonici prisojeno odkodnino znialo na 400.000 SIT, v ostalem pa je tudi to pritobo zavrnilo.

Toea stranka je vloila revizijo zoper zavrnilni del (kar zadeva njeno pritobo) te sodbe zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.Toena stranka je predlagala v odgovoru na revizijo, naj jo sodie zavre ali zavrne. V izreku se Tonikova revizija zavre saj ni dovoljena (Revizija kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomono sodbo je dovoljena v premoenjskih sporih, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1,000.000 (drugi odstavek 367. lena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) Toniina revizija pa se zavrne, ker ni utemeljena. Odkodnine za skaenost sodie tonici ni odmerilo prenizko. Ko revizija povzema ugotovitve izvedenskih mnenj o razsenosti brazgotin, ki so ostale po operacijah, pozabi navesti, da je po teh mnenjih brazgotina na opaznem mestu (na meih) komaj vidna, in prezre, da brazgotina nad dimeljsko vezjo, ki poteka vzporedno z njo, ne more biti predmet tega postopka, saj je do reza, iz katerega izvira, prilo ob operaciji, v kateri je bila odstranjena gnojna bula. Ta se je pojavila pri tonici poprej in ni posledica kasneje storjene zdravnike napake.

Tudi glede odloitve o zahtevku za povrailo premoenjske kode reviziji ni mogoe pritrditi. Res sodie ni sprejelo vseh oziroma, natanneje, ni sprejelo nekaterih delov nekaterih mnenj, ker si je pa po opravljenem dokaznem postopku ustvarilo preprianje o kljunem vpraanju v tem delu spora med strankama - ali je obravnavana zdravnika napaka lahko vzrok za toniino upokojitev ali ne. To je storilo po naelu proste presoje dokazov (8. len ZPP) in tako sprejelo tista mnenja, ki so bila bolj prepriljiva. Mnenj, ki jih ni sprejelo, ni prezrlo, kot oita revizija, marve jih ni le sprejelo. Slednje je tudi korektno obrazloilo. e se torej ni oprlo na dele nekaterih mnenj, pojasnilo pa je, zakaj je tako ravnalo, ne more iti za kritev po 14. toki drugega odstavka 339. lena ZPP. Za takno kritev, kot to tudi skua prikazati revizija, seveda ne gre, e si izvedenska mnenja nasprotujejo med seboj, saj se navedena kritev lahko nanaa le na sodbo. (Kljub povedanemu naj bo pojasnjeno v zvezi z mnenjem medicinske fakultete z dne 20.10.1994, da iz njega sledi, da ni mogoe razloiti, zakaj je bila tonica upokojena, ker napaka ob operaciji, objektivno gledano, ni mogla biti vzrok za to, ampak so bile lahko taken vzrok le ginekoloke teave. Izvid invalidske komisije pa ni preprial komisije medicinske fakultete). Ugotovljeno je bilo namre, da med invalidsko upokojitvijo tonice in ravnanjem delavca toene stranke ni vzrone zveze in da nastala prizadetost ivca toniine leve noge ni (so)vplivala na njeno invalidsko upokojitev.

Predpostavke za odkodninsko odgovornost: -KODA -KODNO RAVNANJE -KRIVDA -VZRONA ZVEZA (med kodnim ravnanjem in nastalo kodo) Sodie je po naelu proste presoje dokazov spoznalo, da vzrona zveza ni bila dokazana oz. je kljub temu, da so bili dokazi pravilno posredovani, odloilo, da vzrona zveza ni bila dokazana. S tem pa je odpadla ena izmed kljunih predpostavk za odkodninsko odgovornost toene stranke.