1. VOVED Elektri~nata energija pretstavuva osnoven vid na energija i preduslov za razvoj na stopanstvoto na sekoja zemja.

So cel da se obezbedi dovolno koli~estvo na kvalitetna elektri~na energija na potro{uva~ite od site kategorii, potrebno e da se izgradat mnogu hidro, termo ili nuklearni elektrani, istite da se povrzat preku iljadnici kilometri na visokonaponski vodovi so potro{uva~kite podra~ja i so pomo{ na transformatorski stanici i distributivna mre`a na sreden i nizok napon da se dovede energijata na sekoj potro{uva~. So cel da se obezbedi neprekinatost vo snabduvaweto i proizvodsvoto na elektri~na energija so {to e mo`no pomalku tro{oci, elektranite, prenosnata mre`a i transformatorskite stanici se povrzuvaat vo edinstven elektroenergetski sistem (EES) na regionalno nivo, vo ramkite na edna dr`ava kako i pome|u pove}e dr`avi. Sovremeniot razvoj na edno dru{tvo, negovata industrija, kako i stopanstvoto voop{to baziran e na elektri~nata energija. Osnovno barawe, pokraj dovolna koli~ina raspolo`liva energija i kvaliteten napon, e neprekinatost vo snabduvaweto. Vo sovremenata industrija i kratkotrajnite prekini vo napojuvaweto mo`at da predizvikaat dolgotrajni zastoi vo proizvodstvoto i golemi materijalni {teti. I pokraj pravilnoto proektirawe i dimenzionirawe na izolacijata i ostanatite parametri na delovite od elektroenergetskiot sistem, kako i vnimatelnata izgradba i redovnoto odr`uvawe, vo pogonot mora da se vodi smetka za mo`nosta na pojava na gre{ki na prakti~no sekoj element od sistemot. Izolacijata na uredite vo postrojkite od ekonomski pri~ini ne mo`e da se dimenzionira kako bi izdr`ala ogromni elektri~ni napregawa koi ponekoga{ mo`at da se pojavat, na primer pri atmosferski praznewa i direkten udar na grom. Zaradi mehani~ki, termi~ki, i hemiski vlijanija, izolacijata e pokraj drugoto, izlo`ena na stareewe, taka da so tekot na vremeto gi gubi svoite izolacioni svojstva pri {to mo`e da dojde do probivawe pri naponi ne mnogu pogolemi od normalnite. Pokraj toa postojat niza vlijanija koi mo`at da dovedat do gre{ka, kako {to se na primer, gre{ki vo materijalite od koi se napraveni uredite, premostuvawe na izolacijata na dalekuvodite so granki ili drugi predmeti koi gi nanesuva veterot pri nevreme, valkawe na povr{inata na izolacijata od jaki aerozagaduva~i, pukawe na provodnite ja`iwa na dalekuvodite ili konzolnite nosa~i kaj stolbovite poradi dodaten tovar od sneg ili led, ru{ewe na stolbovite od dalekuvodite poradi jako nevreme, lizgawe na terenot i poplavi, o{tetuvawe na kablite pri zemjani raboti, premostuvawe na izolacijata od ptici ili `ivotni koi vlegle vo postrojkite, pogre{na manipulacija vo postrojkite od strana na ~ove~ki faktor itn.

Pojavata na defekti na izolacijata vo pogolem broj na slu~ai predizvikuva kusa vrska koja pretstavuva naj~est i najopasen oblik na gre{ka, so site nejzini nezgodni posledici: jako razoruvawe na mestoto na gre{kata zaradi dejstvuvawe na elektri~en lak so golemi strui na kusa vrska (i do 50 kA) izraziti padovi na napon na golemo podra~je koi go popre~uvaat normalnoto rabotewe na potro{uva~ite ili predizvikuvaat nivno ispa|awe od pogon mehani~ko i termi~ko napregawe na neo{teteniot del od sistemot niz koj protekuvaat golemi strui na kusa vrska negativno vlijanie vrz stabilnosta na rabotata na povrzaniot EES. Osven gre{ki, vo pogonot se javuvaat i opasni sostojbi za rabota na poedinite elementi na sistemot koi bi dovele do gre{ka dokolku pravovremeno ne se prezemat soodvetni merki. Takvi opasni sostojbi se na primer: nenormalno visoki naponi koi gi napregnuvaat i zagrozuvaat izolacionite uredi preniski naponi koi ja ote`nuvaat ili potpolno ja onevozmo`uvaat normalnata rabota na potro{uva~ite pregolemi strui zaradi preoptovaruvawe ili gre{ki vo sistemot na ladewe i poradi toa pregolemi temperaturi na elementite na EES nesimetri~no optovaruvawe na generatorite, pregolem broj na vrte`i. Nekoi vidovi na gre{ki i opasni pogonski sostojbi, uredite vo postrojkite mo`at da gi izdr`at i podolgo vreme (na pr. zemjospoevi, preopteretuvawa i sl.). Karakterot na pogolemiot broj gre{ki e naprotiv takov da bara {to e mo`no pobrzo isklu~uvawe na o{teteniot objekt od sistemot, zatoa {to vo sprotivno za mnogu kratko vreme od samo nekolku sekundi bi do{lo do te{ko razoruvawe na skapoceni uredi (na pr. kusi vrski vo generatorite, transformatorite i motorite). So mnogu brzo isklu~uvawe na o{teteniot objekt i negovo oddeluvawe od ostanatiot zdrav sistem mo`e da se izbegne te{ko razoruvawe na mestoto na gre{ka, a osven toa, i da se namali nezgodnoto vlijanie vrz rabotata na ostanatiot del od sistemot. So pravovremeno signalizirawe, isklu~uvawe od pogon ili prevzemawe na drugi potrebni merki vo slu~aj na pojava na opasna pogonska sostojba, se spre~uva pojavata na gre{ka i site propratni posledici. Jasno e deka pogonskiot personal vo elektranite i transformatorskite stanici ne e vo sostojba da za vreme od nekolku delovi od sekunda utvrdi kade e nastanata gre{kata, da go isklu~i o{teteniot objekt od mre`a i da gi preveme neophodnite merki za

ograni~uvawe na posledicite od gre{kata. Site ovie raboti treba da se napravat avtomatski, so dejstvuvawe na razni za{titni relejni uredi i uredi na lokalnata avtomatika vo elektroenergetskite postrojki(EEP). Spored toa, zada~ata na relejnata za{tita na EEP e trajno nadzirawe na karakteristi~nite elektri~ni ili drugi golemini (na pr. struja, napon, temperatura i sl.) na {titeniot objekt i da vo slu~aj na pojava na gre{ka ili opasna pogonska sostojba avtomatski gi prevzeme site neophodni merki za izbegnuvawe na gre{kata, odnosno sveduvawe na minimum na posledicite pri nejzinoto pojavuvawe, kako i izvestuvawe na personalot za nastanatata sostojba. So obzir na mnogu golemata vrednost na {titenite uredi, kako i na zna~eweto na normalnoto snabduvawe na potro{uva~ite so elektri~na energija, relejnata za{tita kako del od avtomatikata na sistemot za proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~nata energija ima mnogu zna~ajna uloga vo negovata rabota. 2 ZA[TITNI RELEJNI UREDI Osnoven element na za{titnite relejni uredi e rejelot. Toa e ured koj trajno kontrolira odredena elektri~na ili mehani~ka golemina, pa pri odnapred odredena vrednost predizvikuva nagla promena vo eden ili pove}e signalni ili strujni krugovi. Kontroliranata golemina mo`e da bide elektri~na (struja, napon, mo}nost, otpor, frekvencija) ili neelektri~na (temperatura, pritisok, broj na vrte`i i sl.). Naglata promena vo komandnite i signalnite krugovi koga kontroliranata golemina ke premine ili padne pod nagodenata vrednost, obi~no se otslikuva vo otvorawe i zatvorawe na kontaktite preku koi se davaat potrebnite nalozi i signalizacii. Kaj stati~kite (beskontaktni relei) efektot e ist: koga kontroliranata golemina ja nadmine nagodenata, se slu~uva bitna promena vo krugot na koj dejstvuva relejot. Vo odnos na svojot sostav, releite mo`at da se pretstavat kako uredi koi imaat: meren ~len, koj e priklu~en na kontroliranata golemina i nejzinite promeni vo odgovara~ki oblik gi prenesuva na sistemot za sporedba. Kaj elektromehani~kite relei elektri~nite golemini se transformiraat vo mehani~ka sila ili moment, dodeka kaj stati~kite se pretvaraat vo soodveten elektri~en oblik (na pr. ispravena struja ili napon na odredeno nivo ) i kako takvi se prenesuvaat na ~lenot za sporedba sporedben ~len, koj ja sporeduva prilagodenata kontrolirana golemina so nagodenata. Koga kontroliranata golemina }e ja nadmine nagodenata, doa|a do aktivirawe na izvr{niot ~len izvr{en ~len, koj so svoeto aktivirawe predizvikuva momentna ili, posle izvesno vremensko odlo`uvawe, nagla promena vo komandnite i signalnite krugovi (davawe nalog

za isklu~uvawe na prekinuva~, sopirawe na turbina, aktivirawe na alarm i sl.). Postojat pove}e na~ini za klasifikacija na za{titnite relei. Spored principot na dejstvuvawe (izvedbata na merniot ~len) gi razlikuvame slednive relei: elektromagnetski relei: dejstvuvaat na princip na dejstvo na magneten fluks niz solenoid niz ~ii namotki protekuva struja, vrz feromagneten del (podvi`na kotva) indukcioni relei: dejstvuvaat na osnova na zaemno dejstvo na naizmeni~no magnetno pole vo solenoid niz ~ii namotki protekuva struja i strujata inducirana vo vrtlivi aluminiumski ili bakarni diskovi ili barabani elektrodinami~ki relei: dejstvuvaat na osnova na zaemno dejstvo na magnetskite poliwa na podvi`en i nepodvi`en solenoid niz ~ii namotki protekuva struja magnetoelektri~ni (galvanometarski) relei: dejstvuvaat na osnova na zaemno dejstvo na magnetskite poliwa na permanenten magnet i solenoid niz ~ii namotki protekuva struja termi~ki relei: dejstvuvaat na osnova na vitkawe na bimetalna lenta, istegnuvawe na materijali ili drugi pojavi vrzani za temperaturni promeni

2.1- : a) , b) , c) , d) , e) , f)

stati~ki relei: kaj koi se koristat poluprovodni~ki ili beskontaktni magnetski elementi, a dejstvuvaat na osnova

na komparirawe ili drug oblik na obrabotka na elektri~nite signali mikroprocesorski (numeri~ki) relei: kaj koi se koristi mikroprocesor, pri {to kompjuterski preku softverska alatka se nagoduva i prati kontroliranata golemina, a dobienite rezultati preku komunikaciona vrska (paralelen port) se prenesuvaat od kompjuterot na relejot adaptivni relei koi pretstavuvaat najvisok stepen na dostignuvawe i kvalitet vo relejnata za{tita. Namesto podatoci za presmetki se definira algoritam za presmetka na nagoduvaweto, dodeka potrebnite podatoci se obezbeduvaat so SCADA (Supervisory Control And Data Acquisition) sistemot. Na toj na~in vo zavisnost od aktuelniot raboten re`im i potrebata na pogonot mo`e da se obezbedi nagoduvawe koe e optimalno za toj re`im. Spored vidot na kontroliranata golemina, razlikuvame: strujni relei: dejstvuvaat koga strujata }e ja premine nagodenata vrednost (prekustrujni) ili padne pod nagodenata vrednost (podstrujni) naponski relei: dejstvuvaat koga naponot }e ja premine (nadnaponski) ili padne pod (podnaponski) nagodenata vrednost relei na na mo}nost: dejstvuvaat na nasokata na mo}nosta (naso~eni) ili na nejziniot iznos (relei na mo}nost vo potesna smisla) impedansni relei: dejstvuvaat koga impedansata na {titeniot objekt padne pod nagodenata vrednost frekventni relei: dejstvuvaat na porastot na frekvencijata nad (nadfrekventni) ili padot na frekvencijata pod (podfrekventni) nagodenata vrednost termi~ki relei: dejstvuvaat koga temperaturata na {titeniot objekt porasne nad nagodenata vrednost mehani~ki relei: dejstvuvaat koga mehani~ki kontroliranata golemina (pritisok, broj na vrte`i, brzina na struewe, promena na procep i sl.) }e ja nadmine ili padne pod nagodenata vrednost. Spored na~inot na priklu~uvawe na releite na kontroliranata golemina, releite se delat na primarni i sekundarni. relei direktno se priklu~uvaat na polniot iznos na kontroliranata golemina relei se priklu~uvaat na reducirani sekundarni strui i naponi preku merni transformatori ili soodvetni pretvoruva~i.

Vremenskite i pomo{nite relei pretstavuvaat posebna grupa na relei. Tie ne dejstvuvaat na odredena elektri~na ili mehani~ka golemina koja se javuva pri gre{ka , tuku imaat pomo{na dejnost: relei imaat zada~a da go usporat momentnoto dejstvuvawe na za{titniot relej koga e toa potrebno poradi postignuvawe na selektivnost ili izbegnuvawe na nepotrebno dejstvuvawe kaj kratkotrajni i neopasni promeni na kontroliranata golemina relei se upotrebuvaat za poja~uvawe na slabite impulsi koi gi davaat preciznite za{titni relei, koi ne se vo sostojba direkno da dejstvuvaat na izvr{uvaweto na potrebnite nalozi, za istovremeno komanduvawe so pove}e nezavisni elektri~ni krugovi, za potrebite na signalizacijata i za drugi pomo{ni potrebi. Pod sistem na za{tita se podrazbira sistemot od za{titni relejni uredi i site ostanati pomo{ni uredi od koi zavisi ispravnoto dejstvuvawe i izvr{uvawe na site potrebni raboti vo slu~aj na pojava na gre{ka ili opasna pogonska sostojba. Vo pomo{ni uredi spa|aat:

.2.1

merni transformatori ili drugi pretvoruva~i preku koi se dobivaat informacii za sostojbata na {titeniot objekt uredi i krugovi na pomo{en ednosmeren ili naizmeni~en napon potreben za napojuvawe na za{titnite relei i izvr{uvwe na nivnite nalozi krugovi za izvr{uvawe na nalozite (isklu~uvawe na uredi i prekinuva~, stopirawe na turbini i sl.) ostanati pomo{ni uredi, na pr. uredi za visokofrekventno ili radio povrzuvawe pome|u oddale~enite za{titni uredi, uredi za spre~uvawe na nepo`elnite dejstvuvawa itn. Pri proektiraweto, izvedbata odr`uvawe na za{titata mora da se posveti podednakvo vlijanie na celiot sistem na za{tita ili za{titen lanec, bidej}i ispravnoto dejstvuvawe podednakvo zavisi od sekoj element na sistemot.
i podocne{noto ()