- negacija () ni res, da... , ( , ) , ( , , ) , , - konjunkcija () ...in ...

... Izjavni izraz je tavtologija, e je resnina pri vseh naborih - inkluzivna disjunkcija ( ) ...ali ... vrednosti izjavnih spremenljivk, ki v njem nastopajo. - ekskluzivna disjunkcija ( ) ali ...ali ... (..., sicer) Izjavni izraz je protislovje, e je neresnien pri vseh naborih - ekvivalenca ( ) ... natanko takrat, ko ... vrednosti izjavnih spremenljivk, ki v njem nastopajo. - implikacija ( ) e ..., potem ... Izjavni izraz je nevtralen, e ni niti tavtologija niti protislovje. - Shefferjeva povezava () nand ni res, da ..., ali ni res, da ... - Lukasiewicz-Pierceova povezava () nor ni res, da ..., in ni res, da ... (niti... niti...)

Izjavni vezniki

Prednost povezav

Kako pokaemo, ali sta izjavna izraza A in B enakovredna ali ne? - s pomojo tabele, z uporabo izjavnega rauna.

A
0 0 1 1

B
0 1 0 1

A
1 1 0 0

A B
0 0 0 1

A B
0 1 1 1

AB
0 1 1 0

A B
1 0 0 1

A B
1 1 0 1

A B
1 1 1 0

A B
1 0 0 0

DNO (disjunktivna normalna oblika) je disjunkcija osnovnih konjunkcij (( p q ...) (...)) KNO (konjuktivna normalna oblika) je konjunkcija osnovnih disjunkcij (( p q ...) (...)) vsak izraz, ki ni protislovje, ima DNO; vsak izraz, ki ni tavtologija, ima KNO
Da se izraziti A tudi na tak nain, da pogledamo, kjer je A neresnien (1. vrstica, 3. vrstica,...)

p q
0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 1 1 0 0 1 1

r
0 1 0 1 0 1 0 1

A
0 1 0 1 1 1 0 1

A ~ ( p q r) ( p q r ) ( p q r )

primeri polnih naborov: {, , } , {, } , {, } , lastnosti negacije: {} , {} , {, } , {, 0} , {, ,1} p ~ p

Polni nabori izjavnih veznikov Izjavne enakovrednosti (zakoni)

Izjavna izraza A in B sta enakovredna, e imata pri vseh naborih vrednosti izjavnih spremenljivk enako vrednost (A~B). Izraza A in B sta enakovredna ntk je izraz A B tavtologija. Izraza A in B sta enakovredna ntk imata pri vseh naborih isto logino vrednost. To je ntk je A B pri vseh naborih resnien. To pa ntk je A B tavtologija.

{, } - dokai, da je poln nabor

- izberemo poljuben izjavni izraz A - ker je {, , } poln nabor, lahko izraz A enakovredno zapiemo z uporabo in B C ~ ( B C ) ~ ( B C ) - torej lahko A enakovredno zapiemo samo z in - tako smo dokazali, da je {, } poln nabor

{, } - dokai, da ni poln nabor

p

- bomo dokazali, da se ne da izraziti negacije - ne moremo zgraditi izjavnega izraza, ki bi bil enakovreden p

( ( p q ) r ) ( p q)
1 1
1 1

0
- posledica: e vsi vezniki v naboru ohranjajo isto logino vrednost (0 ali 1), potem taken nabor ni poln, saj ne moremo enakovredno zapisati negacije

Pravila sklepanja
- modus ponens (MP): A, A B = B - modus tollens (MT): A B, B = A - disjunktivni silogizem (DS): A B, A = B - hipotetini silogizem (HS): A B, B C = A C - poenostavitev (Po): A B = A - zdruitev (Zd): A, B = A B - pridruitev (Pr): A = A B

Kako pokazati, da sklep ni pravilen (preden gre dokazovat sklep, poglej, e obstaja protiprimer!!!!!!) - poiemo protiprimer, tj. nabor vrednosti izjavnih spremenljivk, pri katerem so vse predpostavke resnine, zakljuek pa ne

( p q ) (r s), (r q) =
1

0 0

0 0 1

0
1

p =1 q=0 r =1 s=0

- idempotentnost: p p ~ p p p ~ p - asociativnost: ( p q) r ~ p (q r ) ( p q) r ~ p (q r ) ( p q) r ~ p (q r ) - komutativnost: pq ~ q p pq ~ q p - kontrapozicija: p q q p - distributivnost: p (q r ) ~ ( p q) ( p r ) p (q r ) ~ ( p q) ( p r ) - De Morganova zakona: ( p q ) ~ p q ( p q ) ~ p q - absorbcija: p ( p q) ~ p p ( p q) ~ p - lastnosti resnice in lai (1 in 0): 1 ~ 0 0 ~ 1 p 0 ~ p p 0 ~ 0 p 1 ~ 1 p 1 ~ p p p 1 p p 1 p p ~ 1 p p ~ 0 p 0 p 0 p 1 p 1 1 1 p p - lastnosti implikacije: p q ~ p q ( p q ) ~ p q - lastnosti ekvivalence: p q ~ ( p q ) ( q p ) p q ~ ( p q ) ( p q ) ( p q ) ~ p q - zveze med loginimi povezavami: p q ~ p q p q ~ ( p q ) ( p q ) p q ~ ( p q ) p q ~ ( p q ) *A ~ A A A B ~ ( A B) ~ ( A B) ( A B) A B ~ ( A B )
- analiza primerov (AP): A, B1 = C in A, B2 = C natanko takrat, ko A, B1 B2 = C Dokaz: Pokaimo, da velja: A ( B1 B2 ) C ( A B1 C ) ( A B2 C ) A ( B1 B2 ) C ( A ( B1 B2 ) C ) A (B1 B2 ) C ~ (A B1 C ) (A B2 C ) (( A B1 ) C ) (( A B2 ) C ) ( A B1 C ) ( A B2 C )

- dokaz s protislovjem (Reductio ad absurdum - RA): A = B natanko takrat, ko A, B = 0

( p q ) ( r s ) , s q t , t
1. 2.

= p r ~ ( p r )

( p q) (r s)
sqt t pr p pq q r rs s sq

- pogojni sklep (PS): 3. A = B C natanko takrat, ko A, B = C 4.1. p ( q r ) , r = p q 4.2. 1. p ( q r ) pred. 4.3. 2. pred. r 4.4. 3.1. p pred. PS 4.5. 3.2. q r MP (1., 3.1.) 4.6. 3.3. q DS (2., 3.2.) 4.7. 3. PS (3.1., 3.3.) pq 4.8.

pred. pred. pred. pred. RA Po (4.1.) Po (1.) MP (4.2., 4.3.) Po (4.1.) Po (1.) MP (4.5., 4.6.) Zd (4.4., 4.7.) MP (2., 4.8.) Zd (3., 4.9.) RA (4.1.,4.10.)

4.9. t 4.10. t t ~ 0 4. ( p r )

- kvantifikatorji: ~ x : P ( x ) x : P( x) x za vsak x ... x obstaja tak x, da ... ~ x : P( x) x : P( x) R( Janez, Micka ) Janez ima rad Mikcko. ~ yx : P( x, y ) xy : P( x, y ) x : R( x, Micka ) Nekdo ima rad Micko. x : R( Micka, x) Micka ima rada vsakogar. ~ yx : P( x, y ) xy : P( x, y ) - doseg kvantifikatorja je najmanja izjavna formula x : ( P( x) Q ( x) ) ~ x : P( x) x : Q ( x) neposredno desno v svojem obsegu x : R( x) y : S ( x, y ) x : T ( x) x : ( P ( x ) Q ( x ) ) ~ x : P ( x ) x : Q ( x ) - spremenljivke: x, y, z,...; konstante: a, b, c,...; (oboje so termi) predikatne rke: P, Q, R,...; izjavni vezniki: , ,...; kvantifikatorja : , ; - osem monih zaprtij: xy : R( x, y ) x : x ima rad vsakogar. doseg kvantifikatorja:

Predikati

Enakovredne izjavne sheme/formule

Naj K oznauje kvantifikator ali , potem, e x ne nastopa prosto v P, velja: P Kx : Q( x) ~ Kx : ( P Q( x) ) P Kx : Q( x) ~ Kx : ( P Q( x) ) in, e y ne nastopa prosto v P(x), velja e: K1 x : P( x ) K 2 x : Q( x) ~ K1 xK 2 y : ( P ( x) Q( y ) ) K1 x : P( x ) K 2 x : Q( x) ~ K1 xK 2 y : ( P ( x) Q( y ) )

Izbrana oblika izjavnih shem

Vsak ima rad vsakogar. yx : R( x, y ) y : vsakdo ima rad y-ona. Vsi imajo radi vsakogar. xy : R( x, y ) yx : R( x, y ) xy : R( x, y ) yx : R( x, y ) xy : R( x, y ) yx : R( x, y ) x : x ima nekoga rad.

x : R ( x) y : S ( x, y ) x : T ( x )

poimenovanje spremenljivk xy P( x, y ) xQ ( x, y ) yR ( x, y ) S ( y ) ~

~ u w P (u , w) xQ( x, w) zR (u , z ) S ( y )

Nekdo ima rad vse.

Prenexna normalna oblika - vsako formulo lahko enakovredno zapiemo tako, Vsakdo ima koga (vsak svojega) rad. da se kvantifikatorji nahajajo samo na zaetku - postopek: preimenujemo spremenljivke, znebimo se in , y : nekdo ima rad y-ona. raje uporabimo ,,, izvleemo kvantifikatorje na zaetek z uporabo Vsakega ima nekdo rad. predikatnega rauna x : x ima rad vse. xP ( x) xQ( x) ~ x ( P ( x) xQ( x) ) ~x ( P ( x) yQ( y ) ) ~xy ( P ( x) Q( y ) )
xA( x) xB( x ) D ( x) xD( x) ~ yA( y ) zB( z ) D( x ) wD ( w) ~ ~ ( yA( y ) zB( z ) ) ( D( x) wD( w) ) ~ ( yA( y ) zB( z ) ) ( D ( x) wD( w) ) ~ ~ ( yA( y ) zB( z ) ) ( D( x) wD( w) ) ~ ( yA( y ) zB( z ) ) ( D( x ) wD ( w) ) ~ ~ yz ( A( y ) B( z ) ) w ( D( x ) D( w) ) ~ yzw ( ( A( y ) B( z ) ) ( D( x) D( w) ) ) enakost in vsebovanost A = B x ( x A x B ) A B x ( x A x B ) A B A B A B
lastnosti komplementa ( Ac )c = A ( A B)c = Ac B c ( A B)c = Ac B c A \ B = A Bc A B B c Ac A B = A B c B Ac

y : vsi imajo radi y-ona. Vsi imajo radi nekoga (vsi istega). x : x ima nekoga rad. Nekdo ima nekoga rad. y : nekdo ima rad y-ona. Nekdo ima nekoga rad.

) (

Mnoice
x A A B ( A = B) A B x : ( x A x B ) ( x A)

A B ( A B ) ( A = B ) 0A A A - operacije z mnoicami: c - prednost operacij: ,(, \), (, +) * Ac = S \ A = x | x A, x S x A+ B x A xB

A A = B ( A B ) ( B A) A A ( A B) ( B C) A C e A B in B C , potem A C - lastnosti: ( A B ) ( B C ) A C A B x : ( x B x A ) Lastnosti operacij z mnoicami - idempotentnost:

univerzalna mnoica in komplement - univerzalna mnoica, oznaimo jo z S, ustreza podroju pogovora v predikatnem raunu - vse obravnavane mnoice so vsebovane v univerzalni mnoici S - univerzalna mnoica ni natanno doloena, nanjo smemo gledati kot peskovnik, v katerem se lahko igramo brez strahu in teav. V teave lahko zaidemo, ko prestopimo meje peskovnika - komplement mnoice A, oznaimo ga z Ac , definiramo kot Ac = S \ A

A A = A A A = A - komutativnost: A B = B A A B = B A A+ B = B + A - asociativnost: A ( B C ) = ( A B ) C A ( B C ) = ( A B ) C ( A + B) + C = A + (B + C ) - distributivnost: A ( B C ) = ( A B) ( A C ) A ( B C ) = ( A B) ( A C ) C ( A + B) = (C A) + (C B) - absorbcija: A( A B) = A A( A B) = A - lastnosti 0 (prazna mnoica) in S (univerzalna mnoica): A 0 = A A S = S A 0 = 0 A S = A - lastnosti dopolnitve ( c je komplement): A Ac = S A Ac = 0 - De Morganova zakona: A+ A = 0
c

x A ( x, y ) = (u , v) ( x = u ) ( y = v ) vstavimo v urejen par ( x, y ) y B ( x, y ) = {{ x} , { x, y}} ( x1 ,..., xn ) = ( y1 ,..., yn ) i 1..n : xi = yi zgled: A = {a, b} B = {1, 2, 3} A B = {(a,1), ( a, 2), (a, 3), (b,1), (b, 2), (b, 3)} - lastnosti: A ( B C ) = ( A B ) ( A C ) ( A B) C = ( A C ) ( B C ) A (B C ) = ( A B ) ( A C ) A (B \ C ) = ( A B ) \ ( A C ) ( A B ) (C D ) = ( A C ) ( B D ) = ( A D ) ( B C ) *e izberemo A = B A (C D) = ( A C ) ( A D ) e izberemo C = D ( A B ) C = ( A C ) ( B C ) ( A B ) (C D) ( A C ) ( B D ) A B = 0 A = 0 B = 0 ( A B) C = A ( B C ) A C B D A B C D A B C D A B 0 A C B D A B = B A 0 A = B

Kartezini produkt:

A + Bc = S

(A )
c

=A

X A = {( x , , x ) : x A , i 1..n}
i =1 i 1 n i i

A B = {( x, y ) : x A y B}

= Ac B c ( A B ) = Ac B c - kontrapozicija: A B ~ B c Ac A + B ( A \ B ) ( B \ A) A + B = ( A B ) \ ( B A) - razlika mnoic: * A \ B = A Bc A + A = 0 A + B = B + A A + ( B + C ) = ( A + B) + C - simetrina razlika: A + B = A\ B B \ A = ( A B ) \ ( A B ) - lastnosti vsebovanosti: A B A B = B ~ A B = A ~ A \ B = 0

c

( A B)

A+ 0 = A A+ B = 0 A = B

e A B, potem A C B C ; e A B, potem A C B C A B A, B A B - zveze z vsebovanostjo : A B ~ A B = B ~ A B = A ~ B c Ac ~ A \ B = 0

- potenno mnoico mnoice A imenujemo mnoico vseh njenih podmnoic - e je A konna mnoica z n elementi, ima P ( A) 2n elementov P ( A) = { x : x A} P ({a, b, c}) = 0 , {a} , {b} , {c} , {a, b} , {a, c} , {b, c} , {a, b, c}

Potenna mnoica

en zgled: A = {a, b, c} B = {1, 2} A B = {( a,1) , ( a, 2 ) , ( b,1) , ( b, 2 ) , ( c,1) , ( c, 2 )}

B

- lastnosti: P ( A) P ( B ) = P( A B )

P ( A) P ( B ) = P( A B )

A B P ( A) P ( B )

* P = {} P {} = {, {}} P {1, 2,3} = {, {1} , {2} , {3} , {1, 2} , {1,3} , {2,3} , {1, 2,3}} {}
A = [1, 2 ]

AB

(a, b)

3 2 1
A

B = [1, 3 ]