CRNITE DUPKI Terminot crni dupki ima mnogu skoro poteklo.

Toj bil skovvan vo 1969 od amerikanskiot nau~nik Xon Viler kako grafi~ki opis na edna ideja {to se vra}a nazad najmalku dveste godini, od vremeto koga postoele dve teorii za svetlinata: edna koja Wutn ja pretpro~ital, bila deka taa e sostavena od ~esti~ki; drugata bila deka taa e sostavena od branovi. Nie sega znaeme deka i dvete teorii se to~ni. So duelniot bran / ~esti~ka na kvantnata mehanika, svetlinata mo`e da se smeta za bran iza ~esti~ka. So teorijata deka svetlinata e sostavena od branovi, ne be{e jasno kako taa bi odgovorila na gravitacijata. no ako svetlinata e sostavena od ~esti~ki, mo`e da se o~ekuva gravitacijata da vlijae na niv na ist na~in na koj {to vllijae na topovskite | ubriwa, raketite i planetite. Vo po~etokot lu|eto mislele deka ~esti~kite od svetlinata patuvaat beskone~no brzo, taka {to gravitacijata ne mo`e da gi uspori, no otkritieto na Remer deka svetlinata patuva so beskone~na brzina zna~elo deka gravitacijata No ovaa pretpostavka Xon Mi~el od Kembrix. vo 1983 vo - Filozovski transakcii na Kralskoto Dru{tvo vo London objavi natpis vo koj uka`a deka edna yvezda koja e dovolno masivna ikompaktna bi imala tolku golemo gravitaciono pole {to svetlinata ne bi ne bi mo`ela da izbega: sekoja svetlina emituvana od povr{inata na yvezdata bi bila povle~ena nanazad od gravitacionata na yvezdata pred taa da mo`e da ima golem broj kako ovaa.Iaako nie ne bi bile vo sostojba da gi vidime niv zatoa bi ja ~uvstvuvale nejzinata gravitaciona privle~nost. Takvi tela se onie koi sega gi narekuvame crni dupki, zatoa {to tie se ona {to sega se: crni praznini vo prostorot. Sli~na sugestija bila iznesena nekolku godini Mi~el. Dosta interesno e toa {to Laplas ova go vnel samo vo prvoto i vtoroto izdanie na svojata kniga - Sistemot na svetot -, a go isfrlil od podocne`nite izanija; mo`ebi toj zaklu~il deka toa e luda ideja.(Isto taka, teorijata za svetlinata kako ~esti~ka, ne bila ve}e omilena vo Devetnaesetiot vek;se ~inelo deka se mo`e da bide objasneto sobranovitata teorija, a spored branovata teorija ne bilo jasno dali gravitacijata bi vlijaela na svetlinata). mo`e da ima va`en efekt.

Vsu{nost, ne e soodvetno svetlinata da se tretira kako topovsko |ule vo Wutnovata teorija za gravitacija bide}i brzinata na svelinata e utvrdena.(Topovskoto | ule isfrleno nagore od zemjata }e bide usporeno od gravitacijata, }e zastane i }e padne nazad; fotonot, me|utoa, mora da prodol`i nagore so konstantna brzina. Kako toga{ mo`e Wutnovata gravitacija da vlijae na svvetlinata?). Konzistenata teorija kako gravitacijata vlijae vrz svetlinata ne se pojavi se dodeka An{tajn ne go iznese op{tiot relativitet vo1915 godina. Duri i toga{ pretstoelo u{te mnogu vreme pred implikaciite za masivni yvezdi da bidat razbrani. Da se razbere kako bi mo`elo da se formira crna dupka, potrebno ni e prvo da go razbereme `ivotniot ciklus na edna yvezda. yvezdata se formira koga golema koli~ina gas (glavno vodorod) da klapsira vnatre vo sebe {to se dol`i na nejzinata gravitaciona privle~nost. Koga taa se sobira atomite na gasot se sudiraat eden so drug se po~esto i po~esto i pri se pgolemii brzini - gasot se zagreva. Gasot }e bide tolku topol {to atomite na vodorodot se sudiraat tie pove}e ne se odbivaat eden od drug, no namesto toa se soidenuvaat za da sozdadat helium. Toplinata oslobodena pri ovaa reakcija, sli~no kako pri kontrolna eksplozija na vodorodna bomba, e ona {to pravi yvezdata da sveti. Ovaa dodatna toplina isto taka go zgolemuva pritisokot na gasot dodeka toj ne e dovolen za da ja uramnote`i gravitacionata privle~nost, a gasot prestanuva da se sobira. Toa e malku nalik na balon - postoi ramnote`a na pritisokot vnatre, koj se obiduva da balonot da se {iri i napregnatosta na gumata, koja se obiduva da go napravi balonot pomal. Yve zdite }e ostanat vaka stabilni dolgo vreme, so toplinata od neuklerni reakcii koi ja uramnote`uvaat gravitacionat privle~nos. Me| utoa, na yvezdata }e i go snema vodorodot i drugite nekluarni goriva. Paradoksalno, so kolku pove}e gorivo zapo~nuva yvezdata, tolku pobrzo i go snemuva. Ova e poradi toa kolku {to e pomasivna yvezdata, tolku i e potrebno da bide potopla da ja uramnote`i svojata gravitaciona privle~nost. A kolku e potopla, tolku pobrzo }e go iskoristi svoeto gorivo. na{eto Sonce najverojatno ima dovolno gorivo za drugi pet iljadi milioni godini, no pomasivnite yvezdi mo`at da go koristat samo sto milioni godini, mnogu pomalku od vekot na vselenata. koga na yvezdata i snemuva gorivo, taa po~nuva da se ladi i da se sobira. [to mo`e da i se slu~i toga{ be{e za prvpat razbrano kon krajot na

1920 - te. Vo 1928 godina eden indiski diplomec, Subramanian ~andrazekar, otplovil kon Anglija za da studira vo Kembrix so britanskiot asteonom ser Artur Edington, eksperet za op{t relativitet (Spored nekoi prikazni, nekoj novinar mu rekol na Edington vo ranite 1920 - ti deka slu{nal oti ima trojca na ssvetot koi go razbiraat op{tiot relativitet. Edington napravil pauza, a potoa odgovoril, - Se obiduvam da se setam koj e tretiot. - ) Za vreme na patuvaweto od Indija ~andazekar ja razrabotl temata kolku golema mo`e da bide edna yvezda, a sepak dda se noi sebesi nasproti sproti svojata gravitacija otkako go iskoristila seto svoe gorivo. Idejata bila slednava: kola yvezdara stanuva mala, materijalnite ~esti~ki doa|aat mnogu blisku ena do druga, pa taka spored principot n aisklu~uvawe na Pauli, tie mora da imaat mnogu razli~ni brzini. Ova gi tera da se odale~uvaat edna od druga i toa pravi yvezdata da se {iri.Poradi toa yvezdata mo`e da ostane pri konstanten radius so balans me|u privle~nosta na gravitacijata i odbivnosta koja {to poteknuva od principot na isklu~uvawe, bila uravno te`ena od toplinata. ^andrazekar sfatil, me|utoa, deka ima granica na odbivnosta {to ja obezbeduva principot na isklu~uvawe.Teorijata na relavitetot ja ograni~uva maksimalnata razlika vo brzinite na materijalnite ~esti~ki vo yvezdata do brzinata na svetlinata. Ova zna~i deka koga yvezdata }e stane dovolno gusta, odbivnosta koja poteknuva od principot na isklu~uvawe }e bide pomala od privle~nosta na gravitacijata. ^andrazekar presmetal deka ladna yvezda so masa pogolema eden ipol pati pogolema od masata na Sonceto ne }e mo`e da se nosi sebesi nasproti sopstvenata gravitacija. (Ovaa masa e poznata kako ^andrazakarova granica). Do sli~no otkritie se dojde nekade vo istoto vreme od strana na ruskiot nau~nik Lev Davidivi~ Landau. Ova sodr`e{e seriozni sredstva za kone~nata sudbina na masivnite yvezdi. Ako masata na yvezdata e pomala od ^andrazekarovata granica, Taa mo`e da go sopre sobiraweto i da se smiri vo mo`na finalna pozicija kako - belo xuxe - so radius od nekolku iljadi milji i gustina od stotina toni na kuben in~. Edna od prvite otkrieni e yvezdata {to kru`i okulu Sirius, najsvetlata yvezda na no}noto nebo. Landau uka`a deka postoi druga mo`na krajna sostojba za edna yvezda, isto taka so ograni~ena masa, edna{ ili dvapati polema od masata na Sonceto, no mnogu pomala duri i od

belo xuxe. Ovie yvezdi bi se odr`uvale pove}e so otporot na principot na isklu~uvaweto me|u protonite i neutronite, otkolku me|u elektronite. Poradi toa tie bile nare~eni neutronski yvezdi. tie bi imale radius od samo deset milji ili taka ne{to i gustinata od stotina milioni toni na kuben in~. Vo vremeto koga prvpat bea predvideni, nemalo na~in neutronskite yvezdi da bidat nabquduvani. Tie vsu{nost i mnogu podocna se u{te ne bile otkrieni. Yvezdi so masi nad ^endrekarovata granica, od druga strana, imaat golem problem koga im snemuva gorivo. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da eksplodiraat ili da uspeat da isfrlat dovolno materija za da ja namalat svojata masa pod granicata i taka da izbegnat katastrofalen gravitacionen kolaps, no be{e te{ko da se veruva deka ova sekoga{ se slu~uva, bez ogled kolku e golema yvezdata. Kako bi znaela deka treba da izgubi te`ina? Duri i ako sekoja yvezda usoee da izgubi dovolno masa za da izbegne kolaps, {to bi se slu~ilo ako mu dodadete pove}e masa na beloto xuxe ili na neutronskata yvezda za da ja pomine granicata? Bi kolapsilare li tie od golema gustina? Edinggtpn bil {okiran od toa svedstvie i odbil da veruva vo rezultatot na ^andrazekar. Edington misle{e deka ednostavno ne bi bilo vozmo`no yvezda da mo`e da kolapsira od nekoja to~ka. Ova blo gledi{teto i na pove}eto nau~nici: Samiot An{tajn napi{al vo koj pvrde{e deka yvezdite ene bi se sobirale do nulta golemina. Neprijatelstvoto na drugite nau~nici, osobenoo na Edington, negoviot porane{en u~itel i vode~ki avtoritet za stukturata na yvezdite, go uubeduvaa ^andrezekar da ja napu{ti ovaa linija na rabota i da se svrti kon drugi problrmi vo astronomijata, kako {to e dvi`eweto na yvezdenite jata. Me|utoa, koga ja dobi Nobrlovata nagrada vo 1983 godina, taa mu be{e dodelena barem delumno, za negoviot ran trud za grani~nata masa na ladnite yvezdi. ^andrazekar deka principot na isklu~uvawe ne mo`e da go spre~i kalapsot na yvezda pomasivna od ^andrazekarovat granica, no problemot da se razbere {to }e i se slu~i na takva yvezda, spored op{tiot relativitet, be{e re{en od mladiot Amerikanec, Robert Openhajner vo1939 godina. Me|utoa negoviot rezultat poka`a deka ne bi imalo posledici {to mo`at da se nabquduvaat i {to bi mo`ele da bidat otkrieni so toga{niot teleskop. Toga{ nastapi vtorata svetska vojna i samiot Openhajmer be{e vovle~en vo proektot za atomska bomba. Po vojnata, na gravitacioniot kolaps be{e

prili~no zaboraveno, bide}i pove}eto nau~nii se zanimavaa so ona {to se sllu~uva na skalata na atomot i negovoto jdro.