MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

SEKTOR ZA ISPITI

Skopje, 2005
ISPITNA
PROGRAMA

SMETKOVODSTVO

BRAZOVANIE
SREDNO STRU^NO

DR@AVNA MATURA I ZAVR[EN ISPIT

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
SEKTOR ZA ISPITI

ISPITNA PROGRAMA

SMETKOVODSTVO

DR@AVNA MATURA I ZAVR[EN ISPIT

Ispitnata programa po smetkovodstvo za dr`avna matura i zavr{en

ispit e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka
бр. 11-136/1 од 11.01.2006 година.
1. VOVED

So reformata na srednoto stru£no obrazovanie i obuka vo Republika Makedonija i novite nastavni planovi i programi,
vovedeni se novini koi rezultiraat so promeni vo na£inot na sledewe i ocenuvawe na postigawata na u£enicite i definirawe na
Koncepcija za matura i za zavr{en ispit vo stru£noto obrazovanie i obuka.
Osnovnata cel na ovie ispiti e:
- podigawe na kvalitetot na srednoto stru£no obrazovanie i obuka;
- sledewe i kontrola na realizacijata na nastavnite programi (zasnovani na obrazovnite standardi na dr`avno nivo);
- steknuvawe diploma za zavr{eno sredno stru£no obrazovanie (sertifikacija);
- selekcija za univerzitetskoto obrazovanie (za u£enicite koi go polagaat predmetot vo dr`avna matura) i
postsredno stru£no obrazovanie (za u£enicite koi go polagaat predmetot vo zavr{en ispit);
- transparentnost na ispitot - programata e javen dokument, dostapen na site zainteresirani subjekti i dava
informacii za obemot i sodr`inata na ispitot (informirawe na u~enicite, roditelite i obrazovnite
institucii za postigawata na u~enicite dobieni preku validni i verodostojni merewa).
Soglasno Koncepcijata za matura i za zavr{en ispit vo stru£noto obrazovanie i obuka predmetot smetkovodstvo spa|a vo
listata na nastavni predmeti za tretiot predmet od izborniot del na zavr{niot ispit {to se realizira spored novite nastavni
planovi i programi, kako i spored Koncepciskite osnovi za sredno obrazovanie od 1989 godina.
Zavr{niot ispit za predmetot smetkovodstvo se sproveduva na krajot od ~etirigodi{noto stru£no obrazovanie i obuka od
ekonomsko - pravnata i trgovskata struka za obrazovniot profil: ekonomski asistent i se polaga interno.
Ispitnata programa se temeli na izbrani programski podra£ja od nastavnite programi po predmetot smetkovodstvo za II i III
godina i izbornite programi za zavr{en ispit po predmetot smetkovodstvo III i IV godina.
So ovaa ispitna programa se utvrduvaat sodr`inata, organizacijata i na~inot na sproveduvaweto na zavr{niot ispit po
nastavniot predmet smetkovodstvo i o~ekuvanite efekti od nejzinoto sproveduvawe vo pravec na podobruvawe na kvalitetot na
stru~noto obrazovanie i obuka.
Ispitnata programa sodr`i:
1. Voved
2. Op{ta cel na ispitot
3. Sodr`ina na ispitot
4. Specifikaciska mre`a na ispitot
5. Opis na ispitot
6. Na~in na ocenuvawe.

1
2. OP[TA CEL NA ISPITOT

Celta na ispitot po predmetot smetkovodstvo e da se proveri:

- dali u~enikot ima steknato znaewa i sposobnosti koi }e mu ovozmo`at uspe{no da go prodol`i svoeto obrazovanie
vo postsrednoto obrazovanie;
- kolkavo e nivoto na podgotvenosta na u~enikot od oblasta na smetkovodstvoto za uspe{no da se vklu~i vo procesot na
rabotata;
- kolku e osposoben u~enikot da go primenuva steknatoto znaewe i sposobnostite vo sekojdnevniot `ivot.

Za da go polo`i ispitot po smetkovodstvo, u~enikot treba:

- da gi poznava osnovnite zakonski propisi i profesionalna regulativa (MSS);

- da gi prepoznava i primenuva oddelnite dokumenti;
- da definira i objasnuva poimi od oblasta na smetkovodstvoto;
- da gi razbira smetkovodstvenite nastani;
- da razlikuva vidovi tro{oci, prihodi i rashodi;
- da povrzuva konkreten problem;
- da gi identifikuva smetkite vo kni`eweto;
- da gi primenuva smetkite od analiti~ki smetkoven plan;
- da ima steknato sposobnosti za logi~ko razmisluvawe, re{avawe na problemi, analizira nafinansiski izve{tai i
donesuvawe na zaklu~oci;
- prakti~no da gi primenuva steknatite znaewa i sposobnosti.

2
3. SODR@INA NA ISPITOT

3.1. Specifikacija na podra~ja (sodr`inite) i sposobnostite

Vo ovaa programa se opfateni sodr`inite od predmetot Smetkovodstvo koi se zna~ajni za zaokru`uvawe na ~etiri-
godi{noto stru~noto obrazovanie. Tie sodr`ini se grupirani vo slednite podra~ja:

• P1. Bilans na sostojba

• P2. Nabavka
• P3. Tro{oci
• P4. Proda`ba
• P5. Finansiski izve{tai

Za da mo`e uspe{no da ги одговори dadenite ispitni zada~i u~enikot treba da gi poseduva slednite grupi na sposobnosti:

S1 - znaewe i razbirawe ( definira, prepoznava, identifikuva, objasnuva, razbira, klasificira, povrzuva, nabquduva,
iska`uva, sporeduva)
S2 - primena ( koristi dokumenti od praktikata, zakonski propisi, analiti~ko-sismetkoven plan; evidentira; razlikuva;
povrzuva; naveduva primer; poznava; klasificira; predstavuva; re{ava; dopolnuva; izgotvuva bilansi, grafikon na
rentabilnost, presmetki)
S3 - logi~no razmisluvawe i rasuduvawe (evidentira smetkovodstveni nastani, podreduva, proveruva, analizira,
sistematizira, povrzuva, generalizira, re{ava problemi i zaklu~uva)

3
3.2. Konkretizacija na celite (znaewata i sposobnostite) po podra~ja

Vo ovoj del se utvrdeni konkretnite znaewa i sposobnosti za oddelnite sodr`ini na programata rasporedeni po podra£ja:

PODRA^JE 1: BILANS NA SOSTOJBA

Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

1. Bilans na sostojba У~enikot treba:

• Sredstva, obvrski, kapital • da gi definira sredstvata, obvrskite i kapitalot;

• Smetkovodstveni nastani i
• smetki
• Knigovodstveni knigi
• da gi grupira sredstvata, obvrskite i kapitalot;
• da gi primeni znaewata za izrabotka na bilans na sostojba;
• da gi podreduva bilansnite pozicii spored zakonska regulative;
• da koristi Bilans na sostojba ({ema);
• da go prika`e kapitalot;
• da ja iska`e bilansnata ramnote`a;
• da otvori T-e smetki so nivnoto normalno saldo (debitno ili kreditno);
• da gi proceni podatocite.

4
PODRA^JE 2: NABAVKA NA TRGOVSKI STOKI
Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

1. Nabavka na trgovski stoki У~enikot treba:

• Smetkovodstvo vo trgovskata • da gi koristi znaewata za nabavka;

dejnost • da razlikuva dokumenti za nabavka;
• da koristi zakonski propisi;
• da vodi evidencija na nabavka vrz osnova na dokumenti;
• da potpolnuva finansova i materijalna kartica (vnesuva na T-e smetki);
• da ja razbira naplatata na obvrskata sprema dobavuva~ite preku obrazec PP-
30 i da prokni`i pla}awe na f-ra po izvod;
• da go razbira zna~eweto na smetkite;
• da go analizira debitnoto, kreditnoto saldo na smetkite;
• da go poznava davaweto na podatoci za sostojbata na zalihite vo magacin i
prodavnica (priem, izdavawe, sostojba).

PODRA^JE 3: TRO[OCI
Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

1. Tro{oci У~enikot treba:

• Evidencija na tro{ocite
• da gi definira tro{ocite;
• da go razbira zna~eweto na tro{ocite;
• da gi razlikuva vidovite na tro{oci;
• da gi prepoznava dokumentite za nastanati tro{oci;
• da gi evidentira tro{ocite za surovini i materijali, uslugite,
amortizacijata, nematerijalnite tro{oci i platite;
• da gi koristi smetkite od analiti~ki smetkoven plan;
• da gi razbira i primeni kriteriumite za alokacija na tro{ocite;
• da gi analizira tro{ocite od klasa 4;
• da utvrdi polna cena na чinewe.

5
PODRA^JE 4: PRODA@BA
Sodr`ina
1. Proda`ba
• Proda`ba na stoki na golemo i
malo
• Proda`ba na gotovi proizvodi
• Evidencija na gotovinski i
bezgotovinski platen promet
PODRA^JE 5: FINANSISKI IZVE[TAI
Sodr`ina
1. Finansiski izve{tai
• Prihodi i rashodi
• Utvrduvawe i raspredelba na
фinansiskiot rezultat
• Bilans na uspeh
• Analiza na finansiskite
izve{tai
Znaewa i sposobnosti
У~enikot treba:
• da gi prepoznava dokumentiте za proda`ba na golemo i malo;
• da go definira dnevniot pazar;
• da gi koristi znaewata, postapkite (tehnikite) za evidencija so primena na
smetki od smetkovniot plan;
• da ja razbere su{tinata na evidentiraweto;
• da vodi evidencija za naplata na pobaruvawata i pla}awe spored izvod;
• da ja iska`e i presmeta obvrskata po DDV i pla}awe pri proda`ba na malo;
• da ja razbira su{tinata na prihodnite i rashodnite smetki;
• da gi analizira smetkite pri evidencija na proda`ba.
Znaewa i sposobnosti
У~enikot treba:
• da го definira поимот prihodi / rashodi spored MSS;
• da razlikuva prihodni i rashodni smetki;
• da gi identifikuva, povrzuva i grupira dadenite prihodni i rashodni smetki;
• da sostavuva Bilans na uspeh;
• da primenuva zakonski propisi i MSS;
• da go utvrduva rezultatot od raboteweto (iska`uva dobivka ili zaguba);
• da gi analizira rezultatite od raboteweto;
• da napravi horizontalna i vertikalna analiza;
• da vr{i presmetka i procenka na pokazatelite na raboteweto;
• da izgotvuva grafikon na rentabilnost.
6
4. SPECIFIKACISKA MRE@A NA ISPITOT

Vo slednava {ema e dadena procentualnata zastapenost na podra~jata (temite) i sposobnostite vo testot po smetkovodstvo.
Brojot na ispitni pra{awa od sekoe podra~je, koi vklu~uvaat i odredena grupa sposobnosti }e bide soodveten na nivnata
procentualna zastapenost vo odnos na vkupniot broj ispitni zada~i koi }e gi sodr`i testot.

PODRA^JA
SPOSOBNOSTI ZASTAPENOST
P1 P2 P3 P4 P-5 (%)

S1 30 - 40
S2 40 - 50
S3 10 - 20
ZASTAPENOST 100%
(%) 15-20 15-20 15 - 20 15 - 20 20-30

С1 - Зnaewe i razbirawe
С2 - Primena na znaewata
С3 - Analiza i evalvacija

P1. Bilans na sostojba

P2. Nabavka
P3. Tro{oci
P4. Proda`ba
P5. Finansiski izve{tai

7
5. OPIS NA ISPITOT

Zavr{niot ispitot po predmetot smetkovodstvo e pismen i se sostoi vo re{avawe na test.

Vremetraeweto na ispitot po smetkovodstvo e 120 minuti i se sproveduva bez pauza.

Testot sodr`i okolu 40 ispitni zada~i.

Vo strukturata na testot se zastapeni ispitni zada~i:

- so pove}ekraten izbor (zaokru`uvawe na eden to~en odgovor od ponudenite);

- so dopolnuvawe;
- so re{avawe problemi i objasnuvawe.

8
6. NA^IN NA OCENUVAWE

Vkupniot broj bodovi {to mo`at da se osvojat na ispitot e okolu 100.

To~niot odgovor na zada~ite so pove}ekraten izbor (vo koi se bara u~enikot da izbere eden od odgovorite {to se
ponudeni) se ocenuva so 1 bod. Dokolku to~no gi re{i site zada~i od ovoj tip, u~enikot mo`e da osvoi maksimum 20 boda.

To~niot odgovor vo zada~ite dopolnuvawe (na koi se bara direkten kratok odgovor), se ocenuva do 2 boda za to~en termin.
So to~noto re{avawe na vakvite zada~i u~enikot mo`e da osvoi okolu 30 bodoa.

Zada~ite na koi se bara da se poka`e kako se re{ava nekoj prakti£en problem zavisno od brojot na barawata se ocenuvaat
do 10 boda za sekoj od dadenite 5 problemi.

Na vakvite zada~i, ako to~no gi re{i, u~enikot mo`e da osvoi maksimum 50 boda.

Proverkata i ocenuvaweto se izveduva interno od strana na u£ili{ni predmetni komisii, vrz osnova na odnapred
izgotveni kriteriumi.