Ljubljana, 21. 1. 2013 Odgovor na javno pismo in zahtevo po opraviilu z dne 18. 1. 2013 Spotovani dr.

Lovro turm, predsednik Zbora za republiko, iskreno mi je al, da sva se zapletla v ta javni dialog. Kot sem izrecno izjavil v oddaji Pogledi Slovenije (pa tega niste citirali v svojem pismu), vae preteklo delo ustavnega sodnika ter mnoge strokovne in znanstvene razprave, ki ste jih objavili, spotujem in cenim. Z zadovoljstvom sem dvakrat (zadnji pred dobrim letom dni) sprejel tudi vae povabilo, da kot soavtor sodelujem pri prvem in drugem Komentarju ustave Republike Slovenije, ki ste ga uredili in izdali. Predvidevam, da takrat niste dvomili v mojo strokovnost in integriteto, sicer me k sodelovanju ne bi povabili. In jaz se ne bi odzval, e vaega dela ne bi cenil. Tudi ko ste pred leti na javni tribuni na Pravni fakulteti, takrat v vlogi ministra za pravosodje, zagovarjali drakonsko implementacijo EU Direktive o hrambi prometnih podatkov, ki je Slovenijo postavila ob bok Poljski in Romuniji po najbolj represivni zakonodaji na podroju posegov v komunikacijsko zasebnosti, sem vam izkazal dolno spotovanje, eprav sem menil, da ste s tem povsem obrnili hrbet lastnim mnenjem, ki ste jih na podroju varstva lovekovih pravic podpisovali kot ustavni sodnik, in sem bil kot pravnik ter dravljan zaskrbljen nad omejevanjem pravice do zasebnosti, ki jo je predlagala vlada, katere lan ste bili. Naj vam pojasnim okoliine moje izjave, glede katere zahtevate opraviilo: istega dne ste na novinarski konferenci Zbora za republiko izrazili ve oitkov na poroilo Komisije za prepreevanje korupcije (KPK) o premoenjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Izreene so bile za pravnika teke besede: nezakonitost, zavestno krenje zakona, neustavnost. S tem sem bil seznanjen zgolj prek medijev. Najprej in najbolj podrobno vas je povzel spletni portal Siol.net, ki je v okviru vaih izjav objavil tudi polno besedilo lena, ki naj bi bil podlaga vaim argumentom. Siol.net je objavil "stari" 13. len Zakona o integriteti in prepreevanju korupcije (ZIntPK), ki e ve kot leto dni ne velja. Zdelo se mi je nepojmljivo, da bi pravnik vaega kova spregledal dejstvo, da leta 2011 novelirani 13. len ZIntPK taksativno nateva postopke komisije, za katere se uporablja, in da je iz zakonskega teksta jasno razvidno, da nadzor nad premoenjskim stanjem v ta len ni vkljuen. Kot se mi je zdelo nepojmljivo, da je mogoe povsem spregledati dejstvo, da ZIntPK nadzor nad premoenjskim stanjem (vkljuno s pozivanjem zavezancev, obrnjenim dokaznim bremenom, obveanjem pristojnih institucij ter morebitne sankcije) ureja v specialnem poglavju (leni 4146 ZIntPK) ter da se tudi 52. len Poslovnika KPK, ki vsebuje pravila o predhodnem poiljanju osnutkov ugotovitev zavezancem, izrecno nanaa zgolj na primere ugotavljanja korupcije. e poenostavim: glede na neposrednost in odlonost oitka o nezakonitem ravnanju komisije v konkretnem primeru oitka, ki glede na dejansko in zakonsko stanje nima trdne podlage v ZIntPK in glede na poroanje o vai novinarski konferenci v medijih sem bil v resni dilemi, ali imamo pred omi isti zakon. Zato izjava, kot sem jo dal. Moje mnenje z vsebinskega vidika danes ni ni drugano. 13. len ZIntPK, ki ga selektivno uporabljate v svojih argumentih, opredeljuje postopke in akte, ki so pravno in po namenu drugani od poroila o ugotovljenem dejanskem stanju glede premoenjskega stanja doloenih zavezancev; slednje je rezultat postopka, urejenega v posebnih lenih zakona. Ta sklep izhaja iz jezikovne, sistemske in teleoloke pravne razlage omenjenega lena. Komisija je svoje delo v konkretnem primeru opravila skladno z zakonom in poslovnikom. Imate seveda vso pravico, da menite drugae in da to tudi javno poveste, pri emer pa glede na pravno in dejansko stanje vendarle moti odlonost vaih oitkov, podkrepljenih s citiranjem lena, ki v konkretnem primeru po razumevanju zakona s strani komisije ne pride v potev. Lahko pa se strinjam z vami, da je ZIntPK v mnogih tokah zakon, ki zahteva

dopolnitve. Sam sem to vekrat javno izjavil. Celo v odloitvi komisije, ki se je nanaala na vas osebno kot nekdanjega ministra za pravosodje v primeru neizroitve D.P., je komisija pritrdila nekaterim vaim pripombam glede zakona. Takrat ste kot obravnavana oseba javno napovedali tudi razpravo o ustavnosti zakona, do esar po nam znanih podatkih e ni prilo (prav tako nismo bili obveeni, da bi zoper odloitev komisije sproili kakno pravno sredstvo (upravni spor, civilna toba ipd.). No, na koncu bo kot kae o zadevi glede premoenjskega stanja odloilo sodie (redno in verjetno tudi ustavno) predvidevam, da bo dobilo na mizo tudi vae pomisleke v zvezi s 13. lenom in ustavnostjo ZIntPK kot celoto. Uporaba pravnih sredstev zoper odloitve oziroma ugotovitve institucij pravne drave je obiajna, ustavna in demokratina pot za razliko od ponievanj, podtikanj in osebnih diskreditacij nadzornih institucij ter ljudi, ki vodijo takne institucije. Prosim, da razumete, da ne morem pristati na rokohitrske in po moji oceni neutemeljene ocene nezakonitosti dela komisije, ki ste jih izrekli kot predsednik Zbora za republiko, v okviru katerega so vai kolegi za isto mizo izrekli tudi nedostojne in neprimerne besede, ki diskreditirajo dravni organ in njegove predstavnike. Poroilo, za katerega menite, da je nezakonito (da o drugih oitkih niti ne govorim), ni nastalo v vakumu. Je plod dela strokovnih slub na komisiji in je bilo soglasno sprejeto na trilanskem senatu, v katerem je poleg mene e e govorimo samo o pravnikih tudi dr. Liljana Selinek, avtorica ve znanstvenih in strokovnih lankov in knjig s podroja kazenskega prava in gospodarske kriminalitete. Vsi trije lani senata smo bili na to mesto imenovani po posebnem transparentnem postopku, ki je eden najbolj zahtevnih, rigoroznih in nepolitinih v Republiki Sloveniji (izbirna komisija je bila sestavljena iz predstavnikov sodstva, uradnikega sveta, civilne drube, takratne parlamentarne opozicije in akademske stroke).

Spotovani dr. turm, al mi je, e sem se preve neposredno odzval na vae besede. Ne morem pa se vam, iz vseh razlogov, ki jih navajam v tem odgovoru, za to opraviiti. Diskusije, ki je sicer legitimna, nisem zael jaz. Jo pa moram jaz zakljuiti. Zato ker ni primerno, da si kot predstojnik organa, katerega obravnavana oseba ste bili v eni izmed zadev tudi vi, javno dopisujem z vami in navsezadnje tudi zato, ker ne vem, ali si dopisujem s priznanim pravnim strokovnjakom, ali z delom medijev, ki ponavljajo vae besede, ali s predsednikom Zbora za republiko, iz katerega se je v zadnjih dneh zoper eno od institucij pravne drave izreklo veliko neresninih in (tudi osebno) aljivih trditev in ki poziva ljudi na javne tribune z naslovi Je Komisija za prepreevanje korupcije izvor in orodje umazane politine korupcije? (iz napovednika blinjega sreanja Zbora za republiko v Mariboru). Se vam, dr. turm, to zdi dostojen odnos katerekoli civilnodrubene ali politine organizacije do institucij pravne drave? Bo naslednji pisalo Je sodie / policija / raunsko sodie / davna uprava / dravno toilstvo / / izvor in orodje umazane politine korupcije? S tem, ko s strani najveje vladne stranke, njenih predstavnikov in mnenjskih voditeljev v obliki Zbora za republiko, opazujemo intenzivne osebne napade pod mejo dostojnosti in racionalnosti, se vsem ostalim nadzornim in preiskovalnim organom, tudi sodiem, poilja jasen signal, kaj jih aka, e si drznejo opraviti svoje delo, ki se dotakne napanih. Tak umazan politino-kulturni boj teko celo gledam, kaj ele v njem sodelujem. Sem iz neke druge generacije. V Sloveniji se okoli poroila KPK spet kae slepa pega intelektualne potenosti. In e tovrstna intelektualna, politina, pravna in etina nepotenost prevladajo, bom opraviilo dolan in to svojim otrokom ter javnosti, ker nisem znal bolje opraviti svojega mandata predsednika Komisije za prepreevanje korupcije v drubi, ki je politino, vrednostno in pravno izpraznjena ter sprta. Nisem pa dolan opraviila posameznim politikom in njihovim civilnodrubenim podpornikom.

Naj zakljuim s starim anglekim pregovorom: e dejstva govorijo proti tebi, se sklicuj na pravo; e pravo govori proti tebi, se sklicuj na dejstva; e je oboje proti tebi, priznaj in sprejmi odgovornost. al smo Slovenci temu dodali e razen, e si politik potem se sklicuj na politino zaroto in z namenom unienja nasprotnika angairaj vse svoje somiljenike.

S spotovanjem, Goran Klemeni Predsednik Komisije za prepreevanje korupcije