ISTA ENERGIJA IZ GOZDA

KOTLI NA LESNO BIOMASO ZA CENTRALNO OGREVANJE

VODNIK

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI in MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO

ista energija iz gozda: Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje - vodnik Priujoa broura je bila izdana v okviru projekta Evropske unije INCO COPERNICUS "Demonstracijska vgradnja majhnih kotlov na lesno biomaso v Sloveniji in na Madarskem", ki sta ga podprla tudi Ministrstvo RS za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo. Projekt je vodilo dunajsko podjetje AR (Avstrija), v Sloveniji pa ga je izvajala Agencija za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane. Poleg broure je bila izdelana tudi zgibanka ista energija iz gozdov - Majhni kotli na lesno biomaso, organizirani dve nacionalni in ena mednarodna delavnica ter najpomembneje: izvedena demonstracijska vgradnja dveh kotlov na polena, tirih kotlov na lesno biomaso ter opravljene meritve emisij. Broura eli v prvi vrsti predstaviti, kako pristopiti k vgradnji kotla na lesno biomaso. Najprej so predstavljene osnove zgorevanja lesne biomase ter najpomembneji vplivni dejavniki. V nadaljevanju je opisan postopek vgradnje kotla in poudarjen tehnini vidik izbire ustreznega kotla. Kateri kotel je najbolji in kolikna je njegova cena, je namre vpraanje, ki ga veina kupcev prej ali slej zastavi. V nadaljevanju so predstavljeni protipoarni ukrepi, na koncu pa je dodanih e nekaj koristnih informacij, kot so: faktorji pretvorbe in kurilnosti ter spletni naslovi, kjer je mogoe najti informacije o lesni biomasi in dodatne povezave na druge spletne strani. Broura bo koristila vsem za nakup zainteresiranim investitorjem, energetskim svetovalcem, arhitektom in projektantom, kot tudi monterjem in prodajalcem ogrevalnih naprav, ki do sedaj o tem niso imeli dovolj informacij v slovenskem jeziku. Upamo, da bo broura prispevala k iri osveenosti in spodbudila tevilnejo vgradnjo ogrevalnih naprav na lesno biomaso. Avtorja: Darko Hrovatin, in. str. Lojze ubic, univ. dipl. in. grad. Agencija za prestrukturiranje energetike, d.o.o. Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana telefon: (01) 586 38 70 telefaks: (01) 586 38 79 elektronska pota: info@ape.si Strokovna recenzija: doc. dr. Vincenc Butala, univ. dipl. in. str. Matja Malovrh, univ. dipl. in. str. Lektoriranje: Patricija Avgutin Oblikovanje naslovnice in fotografija: Darko Hrovatin Slikovno gradivo: iz prospektov in katalogov razlinih proizvajalcev opreme Zalonik in izdajatelj: Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana Tisk: Tiskarna Joe Mokri, Ljubljana Naklada: 2000 izvodov Ljubljana, december 2000 Ministrstvo RS za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo ter Komisija Evropske unije oziroma kdorkoli v njihovem imenu: a) ne prevzemajo nobene odgovornosti glede podatkov ali stali, ki so opisana ali izhajajo iz te broure; b) ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice, ki bi nastale zaradi informacij, zapisanih v tej brouri. Stalia, navedena v tej brouri, niso nujno enaka staliem Ministrstev RS in Evropske komisije. Evropska komisija, 2000 Nadaljnja uporaba broure je dovoljena z navedbo vira.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 697.3(035) 662.71(035) HROVATIN, Darko Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje : ista energija iz gozda : vodnik / [avtorja Darko Hrovatin, Lojze ubic; fotografija Darko Hrovatin]. Ljubljana : Agencija za prestrukturiranje energetike, 2000 1. Gl. stv. nasl. 2. ubic, Lojze 110236160

KAZALO
Uvod ________________________________________________________________________________ 1 Osnove zgorevanja lesne biomase _______________________________________________________ 1 Faze zgorevanja _____________________________________________________________________ 1 Velikost goriva ______________________________________________________________________ 1 Vsebnost vlage _____________________________________________________________________ 2 Vsebnost pepela ____________________________________________________________________ 2 Hlapljive snovi ______________________________________________________________________ 2 Preseek zraka ______________________________________________________________________ 2 Emisije - vpliv na okolje ______________________________________________________________ 2 Postopek vgradnje kotla________________________________________________________________ 2 Odloitev glede vrste goriva___________________________________________________________ 2 Nartovanje ________________________________________________________________________ 3 Pridobitev upravnih dovoljenj _________________________________________________________ 3 Nabavljanje opreme in dobava _________________________________________________________ 4 Dejanska vgradnja ___________________________________________________________________ 4 Mesto postavitve, transport v kurilnico in montaa kotla _____________________________________ 4 Zvievanje povratne temperature_______________________________________________________ 5 Dovod zraka v kurilnico ______________________________________________________________ 5 Uporabno obmoje kotla in vodni prikljuki _______________________________________________ 5 Tehnini vidik izbIranja ustreznega kotla __________________________________________________ 5 Vrste malih kurilnih naprav____________________________________________________________ 5 Kotli z ronim nalaganjem ____________________________________________________________ 6 Kotli z avtomatskim doziranjem ________________________________________________________ 6 Kotli na polena z ronim nalaganjem____________________________________________________ 6 Priporoila za tehnino oceno kotla _____________________________________________________ 6 Regulacija moi kotla in procesa zgorevanja ______________________________________________ 8 Kotli, ki obratujejo pri nazivni moi (KNM) ______________________________________________ 8 Hranilnik toplote ________________________________________________________________ 9 Uplinjevalni kotli z regulacijo moi (KRM)_______________________________________________ 9 Uplinjevalni kotli z regulacijo moi in zgorevanja (KRMZ) _________________________________ 10 Posebne regulacije oz. izvedbe in dodatki _______________________________________________ 10 Monost predelave kotla za uporabo peletov_____________________________________________ 11 Kotli z nazivno mojo do 15 kW _______________________________________________________ 11 Stareji kotli na trdna goriva__________________________________________________________ 11 Kotli z avtomatskim doziranjem _______________________________________________________ 12 Glavni sestavni deli ________________________________________________________________ 12 Tipi kotlov________________________________________________________________________ 12 Sistemi za doziranje goriva __________________________________________________________ 13 Lesni sekanci _____________________________________________________________________ 14 Druge skupne znailnosti kotlov na lesno biomaso ______________________________________ 15 Kontrola in nadzor delovanja _________________________________________________________ 15 Vig ____________________________________________________________________________ 15 ienje kotla_____________________________________________________________________ 16 Temperaturno varovanje kotla ________________________________________________________ 16 Dimnini izhod ____________________________________________________________________ 17 Elektrini prikljuek ________________________________________________________________ 17 Prvi zagon _______________________________________________________________________ 17 Garancija ________________________________________________________________________ 17 Prodajna cena in dajatve ____________________________________________________________ 17 Dimnik____________________________________________________________________________ 17 Pravilen prikljuek kotla na dimnik _____________________________________________________ 18 Pravilno dimenzioniranje dimnika______________________________________________________ 18 Zahteve glede poarne varnosti_________________________________________________________ 18

Gradbeni protipoarni ukrepi _________________________________________________________ 18 Ukrepi proti povratnemu ognju _______________________________________________________ 19 Postavitev zalogovnika v kurilnico _____________________________________________________ 19 Postavitev zalogovnika izven kurilnice __________________________________________________ 19 Naprave z direktnim doziranjem goriva _________________________________________________ 19 Drugi protipoarni ukrepi ____________________________________________________________ 19 Faktorji za pretvorbo in kurilne vrednosti_________________________________________________ 20 Zanimive spletne strani _______________________________________________________________ 20 Koristne informacije __________________________________________________________________ 21 Literatura ___________________________________________________________________________ 22

ii

UVOD
Z rastjo cen nafte na svetovnih trgih, naraanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij zgorevanja goriv postaja lesna biomasa pomemben vir energije za ogrevanje objektov. Razlogi, ki govorijo temu v prid, so tevilni: lesna biomasa je obnovljivi vir energije, predstavlja neizkorien in dostopen domai vir energije, ne vsebuje vepla. Ve kot 54 % povrine Slovenije pokriva gozd. Izkorianje lesne biomase omogoa hkratno negovanje gozda, prispeva k uravnoteenosti CO2 bilance in s tem k zmanjevanju uinka tople grede in vpliva na ekoloko nenevaren transport na kratkih razdaljah. Dodana vrednost pri pripravi goriva ostane doma, domai vir energije predstavlja neobutljivost na svetovne energetske krize, itd.

svoje toplote prenesti na gorivo, zaradi zagotavljanja neprekinjenega zgorevanja. Pri tem je pomembno vedeti, da hlapljive substance goriva zgorevajo v obliki plamena, koksni preostanki (trdni delci) pa arijo. Pri zgorevanju lesne biomase se okrog 80 % energije sprosti, z zgorevanjem hlapljivih substanc goriva, preostali dele pa z arenjem oglja. V zgorevalnem prostoru je potrebno zagotoviti kakovostno meanje kisika z gorljivimi substancami goriva. Bolje, kot je meanje goriva in zraka, hitreje in popolneje je zgorevanje. e je gorivo v obliki plina, kot npr. zemeljski plin, lahko pripravimo optimalno meanico, saj imamo dve plinasti sestavini, ki ju lahko meamo med seboj v tono doloenem razmerju. Zgorevanje je zato zelo dobro, z dodajanjem ali odvzemanjem goriva pa je mogoe tudi spreminjati intenzivnost gorenja.

Polena, lesni sekanci in lesni peleti.

Kroni tok lesne biomase

Najnoveja dognanja omogoajo izdelavo tehnino dovrenih kotlov z visokim izkoristkom pretvorbe energije, nizkimi emisijami in visoko avtomatizacijo, ki z zastarelimi kombiniranimi kotli na trda goriva niso primerljivi. V tej brouri so predstavljeni manji kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje. Osredotoili smo se predvsem na tehnini vidik izbora ustreznega kotla, s strani posameznega kupca, zato je broura primerna za vse, ki se ukvarjajo z energetskim svetovanjem, za arhitekte in projektante, kot tudi za monterje in prodajalce ogrevalnih naprav. Nasvet pri odloanju za nakup in montao kotla pa bodo lahko v njej nali posamezniki, potencialni investitorji, z vsaj nekaj tehnine izobrazbe. Namen broure je prispevati k iri osveenosti zainteresiranih ljudi in spodbuditi tevilnejo vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso.

Za priblino enako zgorevanje lesne biomase, bi morali le-to zmleti v prah, ki bi sledil toku zraka, kar bi zagotavljalo dobro meanje in s tem zgorevanje, podobno zgorevanju plinastih goriv ali kurilnega olja. Proizvodnja lesnega prahu je, zaradi posebnih tehninih zahtev (suhost, istost lesne biomase, idr.), relativno draga, kar omejuje uporabo takega naina zgorevanja lesne biomase. V praksi se lesna biomasa tri v razlinih velikostih in oblikah, najpogosteje v obliki polen, sekancev, briketov in peletov. Zaradi vsega navedenega je tehnologija zgorevanja lesne biomase bolj zapletena kot npr. tehnologija zgorevanja zemeljskega plina ali kurilnega olja.

Faze zgorevanja
Pri procesu zgorevanja lesne biomase poznamo tri faze: suenje, uplinjanje in gorenje ter dogorevanje oglja. Ko se lesna biomasa segreva, zane vodna vlaga izparevati iz goriva. Sledi druga faza procesa zgorevanja, uplinjanje na povrini - piroliza, v notranjosti pa se temperatura goriva postopoma dviguje, kar povzroi izhlapevanje notranje vlage iz goriva. Ko se izparevanje vlage kona, se piroliza raziri v notranjost goriva. Proces zgorevanja je neprekinjen. Ostanek po uplinjanju imenujemo aree oglje, ki zgori v pepel.

OSNOVE ZGOREVANJA LESNE BIOMASE

Uinkovito in popolno zgorevanje je predpogoj za uporabo lesne biomase kot okoljsko zaelenega goriva. Poleg visokega izkoristka mora proces zgorevanja zagotavljati popolno odgorevanje lesne biomase, pri katerem ne nastajajo okolju nevarne spojine. Za kakovostno zgorevanje mora biti zagotovljena ustrezna meanica goriva in zraka (kisika), z monostjo nadzora, hkrati pa mora zgorevalni proces (plamen) v kuriu del

Velikost goriva
Veji je kos goriva, dalji je proces zgorevanja. Pri agovini je stik med gorivom in zrakom zelo dober. Ker je agovina drobna, potekajo faze zgorevanja hitreje in so med seboj teko loljive

(manji delci se hitreje osuijo, oddajo hlapljive sestavine in razpadejo), kar se odraa v veji intenzivnosti gorenja. Pri vejih kosih (polena) je potreben dalji as za proces zgorevanja. To pomeni, da velikost goriva pomembno vpliva na as in intenziteto gorenja.

biomase, izgubi pa 80 % njene tee. Vija vsebnost hlapljivih snovi pomeni, da moramo dovesti ve (primarnega) zraka v zgorevalno cono in tudi ve (sekundarnega) zraka v cono dogorevanja plinov.

Vsebnost vlage
Vsebnost vlage v gorivu zmanjuje njegovo energijsko vrednost, ki jo izraamo z zgorevalno toploto in kurilnostjo. Izraena je kot dele (v odstotkih) mase vode v skupni masi lesa in vode. Vsebnost vlage v gorivu pomembno vpliva na energijsko vrednost lesne biomase. Stopnja Sve les Gozdno suh les Zrano suh les Sobno suh les Absolutno suh les Vsebnost vlage (%) 40-60 30 15 8 0 Kurilnost (kWh/kg) 2,8-1,6 3,4 4,3 4,7 5,2

Preseek zraka
Teoretino zahteva popolno zgorevanje neke koliine goriva (t. i. stehiometrino zgorevanje) dovajanje ustrezne koliine zraka (kisika). To razmerje opisujemo s t. i. razmernikom zraka (lambda), ki ima vrednost 1. e dovedemo ve kisika, kot ga doloa razmernik zraka = 1, bo kisik prisoten tudi v dimnih plinih. V praksi bo zgorevanje vedno potekalo pri vejem od 1, ker je skoraj nemogoe dosei popolno zgorevanje pri stehiometrini koliini zraka. Na potrebni razmernik zraka vpliva predvsem vrsta goriva in konstrukcija kuria. Preseek zraka v procesih zgorevanja lahko merimo s posebno napravo, t. i. "lambda" sondo.

Suh les ima najvijo kurilnost, vlaen pa nijo kurilnost na enoto tee. Glede na to, se zgorevalne komore nartujejo in izdelujejo tako, da ustrezajo doloeni vlanosti goriva. Gorivo z vsebnostjo vlage nad 55-60 % ni primerno za kurjenje, saj z njim ne moremo zagotoviti neprekinjenega procesa zgorevanja. Vasih se namesto vsebnosti vlage uporablja tudi vlanost goriva (podana v %), ki je definirana kot razmerje med maso vode in maso (absolutno) suhe snovi.

Emisije - vpliv na okolje

Kemina sestava lesne biomase vpliva na koliino hlapljivih snovi, energijsko vsebnost in na kemine reakcije pri zgorevanju, fizikalne lastnosti pa na samo energijsko uinkovitost in potek zgorevanja. Pri zgorevanju lesne biomase nastaneta ogljikov dioksid (CO2) in voda, v obliki pare, ter drugi produkti, kot so npr. ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (CH), poliaromatini ogljikovodiki, NOX (predvsem kot NO2), idr. V dimnih plinih je zaradi razmernika zraka vejega od 1 prisoten tudi zrak. Neprava kombinacija goriva, vrste kotla in dovoda zraka povzroi nepopolno zgorevanje in posledino nezaelene uinke na okolje.

Vsebnost pepela
Pepel je produkt zgorevanja, nastala koliina pa je odvisna od vrste kurjene lesne biomase. Pri kurjenju v kurilnih napravah to zahteva ienje leteih delcev iz dimnih plinov ter ienje sten kotla. Pepel vsebuje tudi manje koliine soli in tekih kovin, ki jih rastlina absorbira med rastjo, vendar pa so koliine manje kot pri drugih trdnih gorivih. Ugodna lastnost pepela je zmonost hranjenja toplote. V peeh na lesno biomaso ustvari plast pepela na dnu grelno povrino, ki vzdruje toploto za konno izgorevanje oglja. Pri kotlih z reetko je pepel pomemben tudi zato, ker varuje reetko pred toploto plamena. Gorivo vsebuje tudi razne nezaelene neistoe, v obliki negorljivih snovi, ki so v lesni biomasi prisotne zaradi prsti in peska, ki ostaneta ob spravilu lesa v lubju. Te snovi po gorenju ostanejo v pepelu in poveujejo njegovo skupno koliino.

Plamen v zgorevalni komori kotla pri gorenju lesnih sekancev.

Hlapljive snovi
Drva in druga lesna biomasa vsebuje okrog 80 % (dele suhe snovi) hlapljivih snovi. To pomeni, da bo iz lesne biomase nastalo pri gorenju, iz njene tee, do 80 % plinov, preostanek pa se bo spremenil v oglje. To je razlog, zakaj se vrea oglja zdi lahka nasproti njeni prostornini. Oglje bolj ali manj ohrani prvotno prostornino svee lesne

Za dobro zgorevanje potrebujemo dovolj visoko temperaturo, doloeno dolino asa zgorevanja in pravo meanico goriva in zraka. To zagotavlja nizke emisije produktov nepopolnega zgorevanja (CO) in majhno koliino nezgorelega ogljika v pepelu, po drugi strani pa nastanek duikovih oksidov (NOX). Zaradi tega mora biti uporabljena tehnologija kompromis med obema monostima.

POSTOPEK VGRADNJE KOTLA Odloitev glede vrste goriva

Pred odloitvijo izbire kurilne naprave za centralni ogrevalni sistem je potrebno izbrati vrsto goriva, ki ga bomo uporabljali. Vedno je potrebno vgraditi v

objekt kurilno napravo, ki je prilagojena posamezni vrsti goriva, kar pomeni izbiro specialne kurilne naprave za izbrano vrsto goriva. Pri kurilnih napravah na lesno biomaso se moramo odloiti med vrstami lesne biomase: poleni, sekanci, peleti, agovino, idr.. Ob tem je potrebno upotevati razpololjivost, transport in ceno goriva. Pomembna je tudi samodejnost naprave glede posluevanja. Najbolje je, da drva pred uporabo dve leti skladiimo v pokritem prostoru, ki naj zadostuje za veletno porabo.

Tovornjak za dostavo peletov

Polena zahtevajo najve fizinega dela pri pripravi in nalaganju kotla, vendar po drugi strani ne potrebujemo posebnih strojev in orodja za pripravo, razen tistih, ki jih ima ponavadi vsaka kmetija (motorna aga, traktor s prikolico, sekira, idr.). Sam kotel zavzema manj prostora kot kotel na sekance ali pelete, predvideti pa moramo prostor za suenje in shranjevanje polen, ter za postavitev hranilnika toplote, ki je opisan v nadaljevanju. Les listavcev (bukev, hrast), ki je tri od iglastega, ima vejo kurilnost na prostorski meter kot les iglavcev (smreka, bor). To pomeni, da pri istem kotlu kurjenje trega lesa, pomeni tudi dalji as gorenja pri polni ali delni obremenitvi, ter zato tudi dalje asovne intervale med posameznimi nalaganji kot pri kurjenju mehkejega lesa. Kljub temu je tudi pri preteni uporabi bukovih in hrastovih drv priporoljiva uporaba smrekovega lesa, pri vigu ali dodajanju goriva na erjavico, ker s tem hitreje doseemo potrebno delovno temperaturo procesa zgorevanja. Praviloma pripravljamo zalogo drv iglavcev nasproti drvem listavcev, v razmerju od 1 : 5 do 1 : 8, kar pomeni priblino 1,5 do 2 m3 drv iglavcev na 10 m3 drv listavcev. Lesni sekanci nudijo viji nivo udobja pri posluevanju ogrevalnega sistema kot pa polena. V deelah, kjer ni ustreznih predpisov, ki podajajo kakovost lesnih sekancev (vlanost, dimenzijo, idr.), je ob nakupu na mestu posvetiti pozornost tudi kakovosti goriva. Za izdelavo sekancev potrebujemo poseben stroj - sekalnik. Izkunje kaejo, da nakup sekalnika samo za lastno uporabo (za individualni sistem) ni ekonomsko opraviljiv, zato je smiselno razmisliti o tem, da si sekalnik izposodimo, ali da nam nekdo, ki e ima tak sekalnik, naredi sekance iz lastne biomase, ter nenazadnje, da sekance kupimo pri doloenemu ponudniku. Pomemben dejavnik pri odloitvi za sekance je tudi razpololjivost prostora za postavitev zalogovnika in samodejne dozirne

naprave. Sekanci so podrobneje obravnavani v nadaljevanju. Lesni peleti nudijo najvijo stopnjo udobja pri posluevanju. To so epki iz stisnjenega lesnega prahu, premera okrog 6 mm in doline do 20 mm, katerih kurilna vrednost (na enoto prostornine) je vija kot pri sekancih. Zalogovnik za pelete zavzema precej manj prostora, mora pa biti zaiten proti zunanji vlagi (obutljivost na vlago). Peleti so bolj sipki kot sekanci, zato jih lahko prerpavamo po ceveh ter transportiramo v cisternah. Njihova slabost je predvsem vija cena. Peleti v Sloveniji e niso na voljo, vendar se e pojavljajo interesenti, ki bi jih eleli izdelovati. V tujini se je trg za pelete e razvil, kotle na pelete pa vse bolj in bolj vgrajujejo, predvsem ekoloko zavedna gospodinjstva, v bolj urbanih okoljih, kjer ni monosti za pripravo lastne biomase v energetske namene. Uporaba lastnih drv in delovne sile pri pripravi goriva, tako kot npr. pri polenih in sekancih, pri kurjenju s peleti ni ve mogoa, saj lahko naredijo pelete le v primerno opremljenem obratu za izdelavo peletov.

Nartovanje
Pri vgradnji kotlov na lesno biomaso je potrebno posebno pozornost posvetiti temeljitemu nartovanju celotnega ogrevalnega sistema. Predhodno dobro nartovanje je ceneje kot pa kasneje popravljanje oz. spreminjanje e narejenega. Pred samo odloitvijo o ogrevanju na lesno biomaso morajo biti doloene toplotne potrebe zgradbe tako, kot se to dela pri kotlih na fosilna goriva. Izraun toplotnih izgub izdela strokovnjak za ogrevalno tehniko, ki ima opravljen strokovni izpit. Na podlagi tega prerauna je dimenzioniran ogrevalni sistem. Pri obstojeih zgradbah se na podlagi tega prerauna doloi potrebno mo kotla, pri novih zgradbah pa je to osnova za dimenzioniranje celotnega ogrevalnega sistema (preraun in dimenzioniranje cevi ter radiatorjev, doloitev kotla, idr.). Navadno ne moremo kupiti kotla, ki bi imel tono izraunano zahtevano toplotno mo, zato - v nasprotju z dosedanjo prakso - izberimo kotel z manjo toplotno mojo. Kurilna naprava namre deluje optimalno pri svoji nazivni toplotni moi, tako z vidika energijskega izkoristka kakor emisijskih vrednosti. Poleg tega so emisije kotla nije, e ve asa deluje s polno kot z delno mojo, oziroma deluje dalji as z manj vklopi. Poleg navedenega je potrebno predvideti lokacijo kurilnice, dimnika in zalogovnika oziroma shrambe za gorivo ter prostorsko razmestitev posameznih naprav v njih, za kar potrebujemo nart ogrevalnega sistema.

Pridobitev upravnih dovoljenj

Pred vgradnjo kotla na lesno biomaso mora investitor pridobiti ustrezna upravna dovoljenja.

Pri novogradnjah mora investitor pravoasno predvideti uporabo kotla na lesno biomaso, da nartovalci to tudi upotevajo pri izdelavi narta, ki je osnova za pridobitev upravnih dovoljenj. Pri zamenjavi kotlov v e obstojeem objektu pa je potrebno pridobiti vsaj odlobo o priglasitvi del, e kotel ne posega bistveno v funkcionalnost in konstrukcijo zgradbe. Pri izgradnji zunanjega zalogovnika, mora investitor preveriti pri pristojni upravni enoti, katera dovoljenja potrebuje glede na tip zalogovnika, ki ga eli zgraditi. e je zunanji zalogovnik zidan in vejih dimenzij, boste najverjetneje morali pridobiti gradbeno dovoljenje. V vsakem primeru pa morata kurilnica in vgrajeni kotel ustrezati predpisom o poarni varnosti objekta.

Nabavljanje opreme in dobava

Pri nabavi opreme poskuamo najprej pridobiti im ve informacij (prospekti, naslovi proizvajalcev/zastopnikov opreme). Na podlagi pridobljenih informacij o opremi in reklamnem materialu naredimo predhodni izbor, kjer se odloimo za nekaj ponudnikov, od katerih zahtevamo ponudbo ali predraun na podlagi dejanskih podatkov, ki jim jih predhodno posredujemo (toplotne potrebe objekta, tloris kotlovnice in zalogovnika, morebitne potrebe in reitve glede priprave tople sanitarne vode, e obstojeih sistemih in povezavah, ki jih elimo ohraniti, nivoju avtomatizacije, ipd.). Poskuajmo pridobiti ponudbe vsaj od treh ponudnikov, da dobimo primerjavo v ceni in imamo vzvod za nianje cene pri elenem ponudniku. Iz ponudbe so razvidni tudi plailni pogoji, morebitni popusti, rok dobave in mesto prevzema. Poleg tega lahko ponudnik ponudi tudi prevoz in montao opreme. Iz skrbnosti priprave ponudbe je mogoe razbrati tudi odnos ponudnika do kupca. Zaradi navedenega je vasih teko neposredno primerjati prispele ponudbe in zato moramo skrbno premisliti, katerega ponudnika bomo izbrali. Priporoamo, da se pred odloitvijo posvetujete s strokovnjakom in si ogledate referenne kurilne naprave iz ojega kroga izbranih proizvajalcev, kjer se z lastniki oz. upravljavci pogovorimo o njihovih izkunjah. Po skrbnem premisleku s tehnine, ekonomske in drugih plati, se v konni fazi odloimo za nakup in opremo naroimo. Dobavljen kotel na polena je navadno v celoti sestavljen in pripravljen za montao, kotel na sekance oz. na pelete pa je najpogosteje, zaradi lajega transporta, dobavljen v ve delih. V tem primeru kotel dokonno sestavi monter v kotlovnici. Dobava mora v vsakem primeru obsegati vse funkcionalne dele, kot so predvideni po ponudbi/predraunu oz. raunu.

izvajajmo sami in jo raje prepustimo monterju ogrevalnih naprav, ki je za to strokovno usposobljen. Lahko jo izvri pooblaeni monter proizvajalca kotla, ki pozna kotel in natanno ve, kako razreiti morebitne probleme, poleg tega pa lahko po konani vgradnji tudi sam izvede prvi zagon kotla in na kratko poui lastnika o uporabi kotla. Vgradnjo lahko izvri tudi katerikoli drugi monter ogrevalnih naprav, saj morajo biti kotlu, poleg navodil v slovenskem jeziku, za uporabo priloena tudi navodila za vgradnjo. Prvi zagon kotla mora navadno izvesti pooblaena oseba proizvajalca kotla, drugae lahko proizvajalec, ob morebitnih napakah, ne prizna garancije za opremo. Pred vgradnjo nujno preverite prostorske monosti vgradnje kotla in dozirne naprave (velikost kurilnice, zalogovnika, irino stopnic in vrat, transportno pot, idr.). Preverite tudi monost vgradnje kurilne naprave v blinjem gospodarskem poslopju, z izgradnjo mini daljinskega ogrevanja v stanovanjsko zgradbo, saj je to lahko v veliko primerih ugodneje kot postavitev v sami stanovanjski zgradbi. Mesto postavitve, transport v kurilnico in montaa kotla V kotlovnici mora biti dovolj mona razsvetljava. Predmete, ki jih ne potrebujemo za delovanje in vzdrevanje kotla, ne smemo shranjevati v kotlovnici. Mesto postavitve kotla mora biti ravno. Za neovirano posluevanje in vzdrevanje kotla je potrebno zagotoviti, vsaj na eni strani kotla, prehod irine vsaj 80 cm. Predvideti moramo tudi ustrezno stran odpiranja vratc in drugih istilnih odprtin. Kotle na polena lahko navadno vgradimo kar na mesto starega kotla, saj so njihove dimenzije podobne kotlom na trdna goriva ali kombiniranim kotlom. Pri kotlih na sekance in na pelete je potrebno zgraditi zalogovnik oziroma preurediti doloen prostor v ta namen. Ti kotli imajo dozirno napravo, zato zavzamejo ve prostora, kar je potrebno upotevati e pri nartovanju. Orientacijska velikost same kurilnice za kotle na lesno biomaso, toplotne moi do 50 kW, je 8 m2, za veje (do 120 kW) pa 12 m2. Kotel najlaje prenesemo v kotlovnico z dvigalom ali z viliarjem na transportni paleti, pri emer kotla ne smemo prevrniti. V ozkih in ravnih prostorih, lahko kotel premikamo po valjih ali na dovolj monem voziku. Pri prenaanju ez stopnice odvijemo vrata in odstranimo izolacijo kotla (prepreitev pokodb, laji kotel). Paziti moramo, da ne pokodujemo zgorevalne komore, ki je iz krhkega, ognje odpornega, materiala, in da ne pokodujemo talnih oblog. Po ponovni namestitvi vrat na kotel, moramo preveriti njihovo tesnost. Montao kotla izvri monter ogrevalnih naprav, zato jo bomo v nadaljevanju samo na kratko opisali. Kotel najprej vodoravno postavi na mesto, kjer bo poslej stal. Pri kotlih na sekance in pelete

Dejanska vgradnja
Ko je kotel in ostala oprema nabavljena, lahko pristopi investitor k vgradnji. Vgradnje ne

vstavi in tesno privije dovajalni pol in nato namesti retorto. Zatem vstavi gorilno komoro in jo zatesni. V naslednji fazi montira dozirno napravo v zalogovniku ali sam zalogovnik. Nato vgradi in prikljui stikalno omarico ter prikljui vse elektrine naprave. Vse sestavne dele nato monter dokonno privije in po potrebi zatesni. Po montai in cevni prikljuitvi na ogrevalni sistem, je naprava pripravljena za prvi zagon. Zvievanje povratne temperature Temperatura povratne vode ne sme, med delovanjem kotla, pasti pod 60C, sicer pride do kondenzacije dimnih plinov, ki poslabajo delovanje in zmanjujejo ivljenjsko dobo (korozija - navadno je proizvajalec ne prizna kot kodo, katero pokriva garancija). Vgraditi moramo sistem za zvievanje temperature povratne vode in stremeti k temu, da kotel im prej dosee eleno minimalno obratovalno temperaturo (70C-80C).

proces in za zadrevanje oseb v kotlovnici (po potrebi). Izkustveno pravilo pravi, da naj ima odprtina za dovod zraka minimalno specifino povrino, 5 cm2/kW nazivne toplotne moi kurilne naprave, oziroma najmanj 250 cm2 svetlega preseka (premer 18 cm), ter naj lei im bolj pri tleh prostora. e ima odprtina mreo, mora biti njen bruto presek ustrezno veji. Uporabno obmoje kotla in vodni prikljuki Kotli na lesno biomaso so predvideni za delovanje s temperaturami predtoka vode (voda iz kotla v sistem) do 100C, oziroma do 120C, odvisno od tipa ogrevalnega sistema (npr. sistem z ekspanzijsko posodo, odprt ali zaprt sistem). Vsi kotli za zgorevanje trdnih goriv in za delovanje v zaprtem sistemu z membransko ekspanzijsko posodo morajo imeti vgrajeno termino varovanje: prenosnik toplote (v spiralo zavita bakrena cev, pri boljih je narebrena), prikljuen na vodovodno omreje s terminim varnostnim izpustom (ventilom). Ta ukrep slui prepreevanju pregrevanja vode v kotlu. Vodovodni prikljuek mora ustrezati lokalnim predpisom, prikljuki za ogrevalni sistem pa so standardnih dimenzij.

Avtomatski mealni ventil za vzdrevanje konstantne temperature kotla.

V ta namen se uporablja termostatski ventil, ki vzdruje minimalno temperaturo kotla. Dovod zraka v kurilnico Pri vgradnji kurilnih naprav je treba upotevati gradbene zahteve za kotlovnico ter zahteve za prezraevanje, ki jih predpisujejo ustrezni tehnini predpisi. Zagotovljen mora biti zadosten dovod sveega zraka, ki je potreben za zgorevalni

TEHNINI VIDIK IZBIRANJA USTREZNEGA KOTLA Vrste malih kurilnih naprav

Najbolje je, da odloitev o ogrevalnem sistemu sprejmete e med nartovanjem zgradbe, zato da lahko predvidite izgradnjo deponije za gorivo in prostora za dozirno napravo, mesto postavitve kotla in drugega potrebnega prostora. Kljub temu pa je najvekrat potrebno prilagoditi kotel in druge
1 - Varnostni odvod toplote 2 - Sesalni ventilator 3 - Lambda sonda 4 - Roica za ienje 5 - istilna odprtina 6 - Predtok 7 - Elektronsko krmiljenje 8 - Krmilna zaslon 9 - Izolirana vrata 10 - Odses dimnih plinov 11 - Toplotno obstojna obloga 12 - Vrata polnilne odprtine 13 - Zalogovnik 14 - Odprtina za vig 15 - Vrata zgorevalne komore 16 - Zgorevalna komora 17 - Izravnalni podstavki 18 - Dovod sekund. zraka 19 - Predal za pepel 20 - Turbulatorji 21 - Izpust 22 - Povratek 23 - Reetka 24 - Dovod primarnega zraka 25 - Toplotna izolacija 26 - Temperaturno tipalo

Kotel s prezraevanim kuriem z ronim nalaganjem polen

naprave e obstojei lokaciji. Glede na razlina goriva lahko izbirate med tremi razlinimi tipi kotlov. Kotli z ronim nalaganjem V kotle s prezraevanim kuriem na polena se rono poloijo polena na erjavico v zalogovnik. Ventilator posesa (sesalni ventilator) ali potisne (tlani ventilator) nastale pline skozi odprtino v zgorevalno komoro, ki se nahaja neposredno pod ali zraven zalogovnika. S pomojo sekundarnega zraka, ki ga tu dodajamo, ti plini dokonno izgorijo. Toplota se iz nastalih dimnih plinov v toplotnem prenosniku prenese na grelno vodo, ki jo vodimo v ogrevalni sistem. Cena kotla s prezraevanim kuriem na polena nove generacije je nad 800.000 SIT. Izdelujejo jih v velikosti od 15 do 80 kW toplotne moi. Izkoristek takega kotla lahko znatno poveamo, e vgradimo tudi hranilnik toplote za ogrevalno vodo. Kotli z avtomatskim doziranjem V kotlih na sekance z avtomatskim doziranjem se uporabljajo kot gorivo lesni sekanci, ki so shranjeni v zalogovniku in ga s pomojo polnilne naprave in podajalnega pola dovajamo v kotel. Napajalna naprava je opremljena tudi z varnostnim sistemom, ki prepreuje povratni udar plamena v polnilno napravo in zalogovnik.

Drugi tip so kaminske pei, kjer gorivo avtomatsko dovajamo neposredno v zgorevalni prostor. Uporabljajo se preteno za ogrevanje prostora, v katerem se nahajajo, eprav lahko z vgrajenim ustreznim prenosnikom toplote ogrevajo tudi druge prostore ali sanitarno vodo. Cena kotla na pelete z avtomatsko dozirno napravo za uporabo v centralnem ogrevanju je praviloma nad 1.100.000 SIT, kaminske pei na pelete pa nad 400.000 SIT. Kaminske pei na pelete, ki se dobijo na triu, imajo toplotno mo med 5 in 12 kW, kotle na pelete z avtomatsko dozirno napravo pa izdelujejo za toplotne moi od 15 kW in ve.

Kotel na pelete z avtomatsko dozirno napravo.

Kotli na polena z ronim nalaganjem

Priporoila za tehnino oceno kotla Pri kurjenju lesa je potrebno upotevati Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, t. 73/94, 51/98), ki dovoljuje kurjenje naravnega lesa in lesa, ki ni obdelan z zaitnimi sredstvi ali drugimi nevarnimi snovmi (barve, laki, ipd.). Uinkovito skladienje polen pomeni, da so le ta razagana na dolino, ki gre v pe in razcepljena. Tako doseemo vejo produktivnost in s tem manj dela, kot e bi najprej pripravili metrska polena (okrogla ali razklana), ki bi jih nato pred kurjenjem morali e seagati na primerno dolino. Poleg tega pa kraja dolina drv omogoa, skupaj z odprtimi notranjimi povrinami cepanice, optimalno suenje (cepanica naj ne presega premera 15 cm). Pri pripravi in skladienju polen je pomembna njihova maksimalna dolina, ki gre v kotel. V veini kotlov lahko kurimo do 50 cm dolga polena, v nekatere kotle malo vejih moi pa lahko naloimo tudi polena doline do 100 ali celo 120 cm. Zalogovnik mora biti vedno malo veji, da lahko sprejme tudi malo dalje kose drv, ki vedno nastanejo pri netonem aganju. Skupaj z ustrezno velikostjo polnilne odprtine in vrat je tako kurjenje/nalaganje precej poenostavljeno. Kljub temu pa je pri nekaterih kotlih polnilna odprtina zelo majhna in rob te odprtine zelo oddaljen od dna zalogovnika, kar oteuje nalaganje polen, pri razmeroma praznem, e delujoem kotlu pa obstaja nevarnost, da se pri dodajanju goriva opeemo. Za nemoteno izgorevanje moramo drva tesno zloiti, kar so nekateri proizvajalci reili z

Kotel na lesne sekance z avtomatskim doziranjem.

Cena kotla na sekance z avtomatsko dozirno napravo, varnostno in kontrolno napravo ter avtomatskim vigom, je praviloma nad 2.000.000 SIT. Proizvajalci ponujajo na triu kotle nazivne toplotne moi 15 kW ali ve. Toplotna mo navzgor ni omejena (npr. za uporabo v eno-, dvo- ali vedruinskih hiah, kmetijah), saj take kotle izdelujejo tudi za uporabo v sistemih daljinskega ogrevanja, kjer toplotne moi segajo tudi do nekaj MW. Na triu sta na voljo dva tipa kotlov na pelete. Prvi, ki so podobni kotlom na sekance z avtomatskim doziranjem, se uporabljajo kot kotli za centralno ogrevanje in so opremljeni z zalogovnikom ali polnilnim sistemom. Prednost peletov v primerjavi z lesnimi sekanci je v tem, da so peleti bolj homogeno gorivo, njihova kurilnost glede na teo in volumen je veja, zaradi esar je lahko zalogovnik tudi do 4-krat manji. Po drugi strani pa je zelo pomembno, da so peleti shranjeni v suhem prostoru, drugae se navlaijo in razpadejo.

Kaminska pe na pelete.

domiljeno uporabo dveh polnilnih odprtin ali pa z zelo veliko odprtino in nizko postavljenim spodnjim robom odprtine. e posebej zanimiva je reitev s poevno odprtino, na sprednji vrhnji strani kotla s pokrovom, ki se odpira poevno navzgor, s pomojo plinskega blailnika (kot pri avtomobilskem pokrovu prtljanika). Udobno polnjenje kotla je e predvsem pri zimskem nepretrganem delovanju prednost, ki je ne smemo podcenjevati. Prostornina zalogovnika je ena najbolj pomembnih dimenzij uplinjevalnega kotla na polena, saj vpliva na trajanje gorenja in s tem na veje udobje ogrevanja. Ta podatek je v prospektih proizvajalcev lahko zavajajo in protisloven, zato moramo biti e posebej pozorni, da se navedeni podatki o trajanju gorenja pri polni ali delni obremenitvi najvekrat nanaajo na raunske vrednosti ali preizkusne vrednosti pri idealnih pogojih, ki jih v praksi praviloma ne moremo dosei. Zaradi tega je pred nakupom priporoljivo zahtevati poroilo o preizkuanju kotla. Primer prerauna za dimenzioniranje naprave: a) Energetska vsebnost ene polnitve goriva
Volumen zalogovnika x Faktor izkoristka prostora x Polna gostota x Kurilnost x Izkoristek ( 80 %) Energetska vsebnost ene polnitve goriva 150 0,6 0,8 2,4 0,8 138 l kg/l kWh/kg kWh

re. Poleg tega tudi maksimalne doline zalogovnika ne moremo napolniti tako, da ne bi nastopile teave z zapiranjem vrat, nenazadnje pa je potrebno omogoiti tudi doloen pretok zraka skozi polnitev, da poteka uplinjanje lesa optimalno. Trajanje gorenja pri polovini obremenitvi ni vedno dvakrat dalje kot pri polni obremenitvi. Razlog za to je, da se morajo pri hladnem zagonu kotla vsi deli, ki so v stiku z ognjem, segreti na delovno temperaturo. ele ko uplinjanje lesa poteka stabilno - tj. ko se da popolnoma regulirati (praviloma po 20 do 40 minutah, odvisno od tipa kotla in kvalitete goriva), lahko kotel preklopimo na delovanje z delno mojo. Regulacijska elektronika mora biti sposobna zaznati ta trenutek in izvesti preklop. Pri kotlu, moi 25-30 kW in s prostornino zalogovnika manjo od 100 l, je tudi pri bukovih drveh, skoraj nemogoe, da bi trajalo gorenje ve kot 5 ur, ker je v zalogovniku na voljo premalo goriva. Zaradi navedenega morate biti pri nakupu pozorni na to, da izberete model, ki ima dovolj velik zalogovnik. Naslednja tabela prikazuje orientacijske vrednosti trajanja gorenja:
Izkoristek kotla (%) Prostornina zalogovnika (l) Obremenitev Nazivna mo kotla (kW)

b) Trajanje gorenja pri eni polnitvi goriva

Energetska vsebnost ene polnitve 138 kWh 138 kWh / Mo kotla = Trajanje gorenja 5,3 ure 10,6 ure

30 26

140 150

les listavcev les listavcev

89 86

polna 50 % polna 50 %

5 10,75 5 10

/ /

26 kW (polna obr.) 13 kW (delna obr.)

= =

Zmanjanje prostornine zalogovnika, z uporabo razmerja med polnim lesom in zloenimi poleni (kot v gozdarstvu), je nujno zato, ker nikoli ne moremo drv zloiti tako, da ne bi bilo med njimi

Dober kotel na polena mora imeti izkoristek najmanj 80 %. Ta meja je pri veini sodobnih kotlov doseena in pri nekaterih tudi znatno preseena. S tem v zvezi je pomembna tudi debelina toplotne izolacije kotla, ki zmanjuje sevalne izgube kotla in pridobljeno toploto z najmanjimi monimi izgubami usmeri v ogrevalni sistem. Najviji doseeni izkoristki kotlov moi od

Trajanje gorenja (h)

Gorivo

15-40 kW na testiranjih dosegajo 91-92 %. Nekateri proizvajalci v prospektih navajajo tehnini izkoristek zgorevanja, ki ni odvisen od kotla. To je zavajajoe, ker ta vrednost podaja le stopnjo izkorienosti v kotlu sproene koliine toplote, v razmerju z energetsko vsebnostjo goriva. V nasprotju s tem, podaja izkoristek kotla razmerje med koristno koliino toplote (predtok grelne vode) in energetsko vsebnostjo vloenega goriva. V njem so vkljuene vse izgube kotla (sevalne izgube, izgube odpadnih plinov, idr.) in je zaradi tega tudi niji kot tehnini izkoristek zgorevanja, je pa za primerjavo med kotli neprimerno bolj objektiven. Tehnino dosegljivi izkoristek kotla, na mestu postavitve, je poleg tega odvisen tudi od lastnosti dimnika. Veliko kotlov na polena omogoa regulacijo temperature dimnih plinov, s spreminjanjem poti dimnih plinov, skozi toplotni prenosnik. im veja je turbulenca dimnih plinov v konvektivnem delu, oziroma v prenosniku toplote (povzroena z vgrajenimi turbulatorji), tem bolj se ohlade. im nija je temperatura dimnih plinov, tem veji je izkoritek kotla. Po drugi strani pa, im hladneji so dimni plini, tem vija je nevarnost kondenzacije vodne pare v dimniku, zaradi znianja temperature dimnih plinov pod temperaturo rosia vode. Nastavitev kotla, z namenom doseganja optimalne temperature dimnih plinov, mora izvesti za to usposobljen strokovnjak. Objektivna primerjava izkoristkov kotlov razlinih proizvajalcev je mogoa le na ustreznih preizkuevaliih pri enakih pogojih. Dimenzije kotla so pomembne takrat, ko moramo pri transportu kotla do mesta postavitve premagati npr. ozka vrata ali kaken drug ozek/nizek prehod. Podatki v tabelah se navadno nanaajo na za delovanje pripravljeno napravo, to je vkljuno z vsemi napravami in izolacijo, redko pa so navedene tudi mere golega kotla. Paziti moramo torej na transportno irino kotla, ki naj bo pod 80 cm (predvsem pri demontai izolacije).

za prijaznost uporabe kotla pri nalaganju goriva. Kotel s tlanim ventilatorjem mora imeti, zaradi nadtlaka v kuriu, stalne varnostne mehanizme proti uhajanju dima, e posebej pri odprtih vratih ob nalaganju goriva. Pri kotlu s sesalnim ventilatorjem je v kuriu podtlak, s imer so tveganja uhajanja dima v veliki meri odpravljena. Priporoljivo je, da odpiramo zalogovnik le pri popolno zgorelem gorivu. Pri nalaganju goriva velja, da je potrebno pri tlanem ventilatorju izkljuiti ventilator (za sprostitev nadtlaka) in odpreti odprtino, ki vodi naravnost k dimniku, pri sesalnem ventilatorju pa nastaviti ventilator na maksimalno mo, za odvod dimnih plinov. Kot najbolja se je do sedaj izkazala reitev s kombinacijo sesalnega ventilatorja, z dodatno odvajalno odprtino, neposredno nad odprtino za polnjenje goriva kotla ter avtomatska zapora kanalov primarnega zraka, tako da sesalni ventilator lahko sesa svei zrak v kotel le skozi odprto polnilno odprtino. Pri izpadu odjema toplote, izpadu elektrinega toka, ali kakni drugi napaki, mora biti kotel varovan pred pokodbami, ki jih lahko povzroi poveana temperatura vode v kotlu (vrela voda in/ali para), z varnostnim prenosnikom toplote in sistemom odvoda toplote, emur pravimo temperaturno varovalo. S stalia varnosti obratovanja kotla je to pomembno in sodi v osnovno opremo kotla. Regulacija moi kotla in procesa zgorevanja Proizvajalci intenzivno razvijajo razline tipe regulacij kotla, ki lahko krmilijo mo kotla in proces zgorevanja v kotlu. Cilj tega razvoja je zagotavljanje in doseganje visoke kakovosti zgorevanja v vseh razmerah. Pri tem morajo biti upotevane vse motilne veliine med obratovanjem kotla (razlina vlanost goriva in s tem kurilnost, prehod na obratovanje iz polne na delno toplotno mo, pri znianju toplotnih potreb, spreminjanje temperatur v zgorevalni komori in s tem nepopolno zgorevanje piroliznih plinov, varno krmiljenje zgorevanja v zaetni fazi do vzpostavitve uplinjanja, hladen ali topel zagon, vzdrevanje erjavice po konanju gorenja, idr.). Glede na to loimo 3 razline skupine kotlov na polena: kotli, ki obratujejo pri nazivni moi (KNM), kotli z regulacijo zmogljivosti (KRZ) in kotli z regulacijo moi kotla in procesa zgorevanja (KRMZ). Kotli, ki obratujejo pri nazivni moi (KNM) KNM po vigu zagotavljajo nemoteno dogorevanje pri nazivni moi in najvejem monem oddajanju toplote. S pomojo njihovih, praviloma e fiksno nastavljenih ali rono nastavljivih, loput za primarni in sekundarni zrak doseemo dobro in kvalitetno zgorevanje lesnih plinov. Ker ni mogoe regulirati-zmanjati oddaje toplote, je pri teh kotlih znailno, da predvsem v prehodnih obdobjih

Sesalni ventilator z vrtljivim dimninim prikljukom ter tlani ventilator.

V vseh uplinjevalnih kotlih je za potreben vlek vgrajen ventilator. Stabilen tok zraka, tudi pri slabih razmerah v dimniku brez zadostnega vleka, zagotavlja dobro uplinjanje lesa. Razlikujemo tlane in sesalne ventilatorje. Tlani ventilator povzroa nadtlak v kotlu in je vgrajen na prednji strani kotla. Nasprotno, sesalni ventilator, vgrajen na dimninem izhodu, povzroa podtlak v kotlu. Razlika med namestitvijo ventilatorja je odloilna

(pomlad, jesen) proizvedejo ve toplote, kot je njena poraba za ogrevanje in/ali za pripravo tople sanitarne vode v bojlerju. Zaradi tega je nujna vzporedna vgradnja velikega hranilnika toplote (vroega ogrevalnega medija), ki shrani preseno toploto. Kombinacija KNM in velikega hranilnika toplote je z energijskega stalia pomembna. Na triu je veliko KNM tevilnih proizvajalcev in ti imajo praviloma najbolje razmerje stroki : koristi napram drugim kotlom. Vendar so z vidika regulacije moi in zgorevalnega procesa relativno enostavni, saj na spremenjene pogoje zgorevanja ti kotli ne morejo reagirati. Za to so potrebni senzorji, ki kontrolirajo proces zgorevanja in lahko vplivajo na regulatorje, to pa imajo kotli z regulacijo moi in zgorevanja. Hranilnik toplote Hranilnik toplote (HT) je v bistvu izoliran vodni rezervoar, ki lahko prevzame preseno toploto iz kotla. Slui za ogrevanje stanovanjskih prostorov po konanju gorenja v kotlu. V praksi to pomeni, da lahko npr. pri enkratnem kurjenju na dan e po koncu gorenja v kotlu ve ur ogrevamo stanovanje s toplo vodo iz HT. S tem znatno poveamo skupni izkoristek ogrevanja.

ogrevamo vodo v bojlerju z elektrinim grelnikom ali da segrevamo vodo v bojlerju s pomojo tople vode v HT kot pozimi. Prednost prve monosti je, da ni potrebno kuriti kotla pri poletnih zunanjih temperaturah, slabost pa, da zaradi toplotnega mosta med obema rezervoarjema elektrino segreta voda v bojlerju nepotrebno greje tudi vodo v HT (400 - 700 l) pri emer se temperatura vode v bojlerju zelo hitro nia. Tople vode v HT za ogrevanje prostorov poleti ne rabimo in zato pomeni to nepotrebne izgube energije. Prednost drugega naina je, da imamo na voljo veliko rezervo energije za vednevno pripravo TSV, slabost pa je nujno kurjenje kotla pri vijih zunanjih temperaturah. Opisane slabosti KHT med poletnim obratovanjem odpravimo s vkljuitvijo KHT v solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode in za predgretje ogrevalne vode, kjer je priporoljivo imeti velik HT, ki omogoa stratifikacijo vode, da lahko znatne koliine sonne energije poleti sploh lahko izkoristimo. Tako se slabost velikega KHT poleti spremeni v prednost samo z vkljuitvijo ustrezno dimenzioniranega solarnega sistema. Pri tem je potrebno paziti na regulacijsko - tehnino razdelitev sistema, ko je temperatura v hranilniku toplote veja od temperature medija, ki pride iz sprejemnikov sonne energije (S sprejemniki naj bi medij v hranilniku segrevali in ne obratno!). KHT tako pri kotlu kot pri solarnem sistemu zagotavlja brezvrtinno temperaturno plastovito razporejanje ogrevalne vode (stratifikacijo). To je dokaj teko, zato najdemo pri tevilnih proizvajalcih raznovrstne reitve.
a)
Ogrevanje prostorov in priprava tople Povratek sanitartne vode

b)
Ogrevanje prostorov in priprava tople sanitartne vode

Navadni in kombinirani hranilnik toplote.

Osnovno vodilo pri izbiri prostornine hranilnika tople vode je, da naj bo ta najmanj 50 l/kW nazivne toplotne moi kotla, kar pomeni, da lahko hranilnik toplote prevzame veji del energije ene polnitve goriva (nad 75 %). Kombinirani hranilnik toplote (KHT) je rezervoar, v katerem je integriran e en manji rezervoar - bojler, namenjen za pripravo tople sanitarne vode (TSV). Oba rezervoarja sta med seboj loena s toplotno prevodno ploevino. S tem je omogoen zelo dober prehod toplote iz vode v HT na TSV v bojlerju, odpade pa tudi instalacija loenih bojlerjev v kopalnici in kuhinji. Stroki vgradnje sistema ogrevanja in priprave TSV s KHT naj bi bili niji napram loenim sistemom. Specifina konstrukcija in dobra toplotna prehodnost med rezervoarjema omogoata v asu ogrevanja (pozimi) v KHT hkratno pripravo toplote za ogrevanje prostorov in TSV. Ta prednost KHT pozimi je na drugi strani tudi njegova najveja slabost poleti. e elimo v neogrevalni sezoni pripravljati toplo sanitarno vodo s KHT, imamo na voljo dve monosti: da

Kotel na polena: delovanje s polno mojo

Presena toplota

Hranilnik toplote se polni

Kotel na polena: gorenje zakljueno

Hranilnik toplote pokriva toplotne potrebe Povratek

Povratek

Delovanje hranilnika toplote.

Uplinjevalni kotli z regulacijo moi (KRM) Pri KRM se oddaja toplote regulira v odvisnosti od dovedene koliine zgorevalnega zraka (kisika). Gre za nadaljnji razvoj KNM z loeno regulacijo ventilatorja, deloma podprto z regulacijo primarnega zraka. eprav je tudi pri tem tipu kotlov zgorevanje z nazivno mojo zaradi nijih emisijskih vrednosti zaeleno (hranilnik toplote), lahko s pomojo regulacije ventilatorja za vlek v odvisnosti od odjema toplote v sistemu v doloeni meri reguliramo intenzivnost zgorevalnega procesa (mo). Ob e zadovoljivi kvaliteti dimnih plinov s tem tudi podaljamo as zgorevanja. Regulacija ventilatorja je navadno avtomatska (start - stop) s pomojo vodnih termostatov. Ker pri tem ne gre za pravo regulacijo zgorevanja, ostaja pri teh kotlih pri obratovanju z delno mojo,

pri spreminjajoi se vlanosti goriva in razmerah v erjavici (nastajanje votlin) ter s tem spreminjajoih se temperaturah gorenja, razmerje med primarnim in sekundarnim zrakom konstantno, s imer nevarnost izloanja lindre in katrana zaradi nepopolnega zgorevanja piroliznih plinov naraa. Rono reguliranje kotla zaradi kratkotrajno spremenjenega stanja zgorevanja je v tem primeru praktino nemogoe. Uplinjevalni kotli z regulacijo moi in zgorevanja (KRMZ) KRMZ predstavljajo do sedaj najvijo stopnjo razvoja zgorevanja kosovne lesne biomase. Regulacija moi kotla, v odvisnosti od porabe proizvedene toplote, se vri s spreminjanjem vrtljajev ventilatorja, kar vpliva na dovod primarnega zraka. Elektronska regulacija je sposobna zaznati v kotlu spremenjena stanja zgorevanja in nanje ustrezno vplivati. Temperaturno tipalo, nameeno neposredno za zgorevalno komoro, v dimninem prikljuku, za merjenje vsebnosti kisika v dimnih plinih, t. i. lambda sonda, zazna spremembo vsebnosti kisika v dimnih plinih. Glede na to (po potrebi) avtomatsko vpliva na spremembo dovedene koliine primarnega in sekundarnega zraka.

zmanjanje moi kotla in njegovo delovanje na delni obremenitvi (do 50 %, dalji as gorenja). o Krmiljenje kotla, ki na eljo uporabnika, in ko je doseeno stabilno uplinjanje v kotlu, neodvisno od temperature v HT zmanja mo kotla in intenzivnost zgorevanja. To monost pride prav v asu, ko je potreba po ogrevanju prostorov manja, kot je nazivna mo kotla in ko HT ni, ali ga noemo uporabljati. Povezava s HT in bojlerjem: ta regulacija skrbi pri segreti vodi v HT, da ta voda ogreje vodo v bojlerju (pogoj: temperatura v HT mora biti veja od temperature v bojlerju). S tem omogoimo pripravo TSV tudi v asu, ko v kotlu ni zgorevalnega procesa. Praviloma v bojlerju vgrajeni elektrini grelec uporabimo samo takrat, ko je v HT voda premrzla, oz. ko kotel ni v obratovanju (npr. poleti). Povezava regulacije kotla na lesno biomaso z regulacijo oljnega/plinskega kotla: omogoa avtomatski zagon oljnega/plinskega kotla v primeru, ko je proces zgorevanja v kotlu na lesno biomaso konan in ko v HT ni ve toplote, objektu pa moramo e dovajati toploto. Poletno obratovanje: v neogrevalni sezoni, ko kotel ne obratuje, omogoa avtomatika obasni redni zagon rpalk v sistemu (npr. vsak prvi ali drugi teden) za nekaj minut, da onemogoi morebitne okvare kot posledico daljega mirovanja sistema.

Lambda sonda

Vgrajena lambda sonda omogoa tudi v nepriakovani okoliinah relativno kakovostno zgorevanje. Kotli s to sondo ustrezajo strojim tehninim predpisom mejnih emisijskih vrednosti. KRMZ, s svojo avtomatsko regulacijo in doseenim udobjem posluevanja, so se v veliki meri pribliali cilju razvoja sodobnih kotlov na lesno biomaso, ki ga nazorno predstavlja slogan "NALOITI LES - PRIGATI - POZABITI". Posebne regulacije oz. izvedbe in dodatki Sem sodijo dodatni elementi krmiljenja kotla in druge vgrajene cevne povezave ter armature (ventili, rpalke, idr.), ki so potrebne za izvajanje pomonih nalog, kot npr.: Prednostni vklop bojlerja: zagotavlja prednostno oskrbo toplote bojlerju pred oskrbo ogrevanih prostorov in hranilnika tople vode pri doloeni potrebi. Krmiljenje HT: zagotavlja preusmeritev preseno pridobljene toplote kotla po pokritju vseh potreb ogrevanih prostorov in priprave TSV (bojler) v HT. Regulacija kotla pri delni obremenitvi: o Krmiljenje kotla, ki po pokritju vseh toplotnih potreb objekta in po doseeni prednastavljeni temperaturi v HT (npr. 10 K pod temperaturo predtoka) omogoi

Elektronska regulacijska enota s prikazovalnikom

Regulacija temperature predtoka: ta regulacija skrbi, da kotel spusti toplo vodo v sistem ele, ko se sam ogreje na dovolj visoko prednastavljeno minimalno temperaturo. Vianje temperature povratka: slui za vzdrevanje enakomerne temperature povratne vode iz ogrevalnege sistema v kotel (po potrebi tudi s primeavanjem vroe kotlovske vode iz predtoka v preve ohlajeno vodo povratka). Namen te monosti pri regulaciji je zmanjati vpliva velikih sprememb temperature v kotlu na proces uplinjanja in ohlajevanje dimnih plinov. e temperatura pade pod temperaturo rosia vode, lahko vodna para v dimnih plinih kondenzira, v prenosniku toplote v kotlu, in pride do nastajanja snovi, ki so agresivne na telo kotla (ve stavkov). Poviana temperatura povratne vode tako nenazadnje zagotavlja tudi daljo ivljenjsko dobo kotla. Predmontaa razdelilnorpalnega sistema: h kotlu sodi predmontiran in povezan rezdelilnorpalni sistem, ki ga sestavlja sistem za vianje temperature povratne vode, kot tudi

10

prikljuki za ogrevanje objekta, ogrevalni krog za HT ter (po potrebi) ogrevalni krog za bojler. Nastavek za polnilni jaek: s pomojo tega nastavka poveamo zalogovnik kotla za 50100 %, s imer podaljamo as ogrevanja zgradbe. Polnilni pokrov: dodatna polnilna odprtina za optimalno polnjenje kotla z grobimi sekanci. Nastavek za oljni kotel: pri kombiniranem ogrevanju na drva/kurilno olje z loenimi kotli lahko kotel na kurilno olje vgradimo nad veji kotel na lesno biomaso. Kljub temu so predpisani loeni prikljuki na dimno cev za kotel na lesno biomaso (npr.: premer dimne cevi 15-18 cm), kot tudi za kotel na kurilno olje (npr.: premer dimne cevi 10-12 cm).

bi uporabniki takih kurilnih naprav imeli monost, da po potrebi in z bistveno nijimi stroki kot do sedaj pripravijo/nastavijo obstojei kotel na avtomatsko delovanje, bi najverjetneje ostali zvesti lesni biomasi kot pa, da bi se odloili za drug vir energije. Kotli z nazivno mojo do 15 kW Kakovostna toplotna izolacija stavb in drugi ukrepi za manjo izgubo toplote stavb ustvarjajo pogoje za t. i. nizkoenergijske hie. Ti objekti potrebujejo kotle manjih toplotnih moi. V tujini je opaziti rahlo poveano povpraevanje po kotlih na polena z nazivno mojo pod 15 kW. V nekaterih dravah zakonodaja za te kotle ne zahteva ve podrobnih testiranj glede emisij in drugih lastnosti, zaradi esar mora biti investitor previden pri nakupu. Konstrukcije takih kotlov na polena so zelo razline. Del proizvajalcev ponuja, v tem razredu toplotne moi, kakovostne kotle za uplinjanje lesne biomase, z loeno zgorevalno komoro in ventilatorjem, pri emer je ob razmeroma velikem zalogovniku, ali z regulacijo moi in zgorevanja do moi 5 kW, mogoe dosei razmeroma dolge ase gorenja. Druga skupina proizvajalcev ponuja kotle z zgornjim odgorevanjem, od katerih imajo samo nekateri vgrajen ventilator. Pri teh proizvodih je kljub loenemu sekundarnemu dovodu zraka njihova konstrukcija taka, da izgorevanje ne poteka tako kot pri uplinjevalnih kotlih. Razen nekaterih izjem, gre v glavnem za kotle, ki vedno delujejo s polno mojo. Stareji kotli na trdna goriva V Sloveniji je v uporabi veliko starejih kotlov na trdna goriva ter kombiniranih kotlov na trdna goriva in kurilno olje/plin, ki obratujejo z razlinimi gorivi od premoga, drv, odpadkov, idr. Zaradi njihove nizke cene in enostavnosti posluevanja, kakor tudi monosti menjave goriva pri kombiniranih kotlih, se e vedno vgrajujejo. V vseh lahko kurimo tudi lesno biomaso, vendar z razlinimi energijskim in ekolokim uinkom. Za izboljanje teh uinkov tudi pri njih, kot pri vseh kotlih na polena, zelo priporoamo vgradnjo hranilnika toplote. V tem primeru delujejo ti kotli podobno kot posebni kotli na polena (v smislu uporabe goriva), ki delujejo z nazivno mojo. Nastavitev regulacije je navadno rona, paziti pa je treba, da nastavimo termostat za reguliranje dovoda zgorevalnega zraka tako, da onemogoa segrevanje vode v kotlu nad temperaturo vrelia. Za tako predelavo je primerneji in varneji odprt ogrevalni sistem z visokoleeo, odprto raztezno posodo, saj kljub vsem previdnostnim ukrepom in pravilno narejenim predelavam, lahko pride do napak pri delovanju sistema in voda v njem zavre in pride do pokodb, ki so pri odprtem sistemu navadno bolj omejene kot pri sistemu z zaprto ekspanzijsko posodo. Svetujemo, da tako predelavo izvede za to usposobljen strokovnjak.

Armature in mealni ventil z motornim pogonom

Te dodatke proizvajalec ponuja kot opcijo k osnovnemu kotlu in je zanje potrebno doplailo, kar povea ceno celotnega sistema za ogrevanje s kotlom na lesno biomaso. Monter ogrevalnih naprav mora pred prvim zagonom ogrevalnega sistema spojiti in naravnati celotno regulacijo (kotlovsko regulacijo in ostale posebne regulacije ter pomone proizvajalce toplote), za nemoteno skladno obratovanje sistema. Monost predelave kotla za uporabo peletov Zaradi svojih lastnosti (velikost, visoka kurilnost na enoto prostornine, idr.) so lesni peleti zelo primerni za avtomatsko doziranje v kurilne naprave na lesno biomaso. Cena dozirne naprave za pelete je v primerjavi z dozirno napravo za sekance zelo majhna, zato je tudi cena celotne kurilne naprave ugodneja. Monost predelave kotla na polena za avtomatsko uporabo peletov je lahko za doloene investitorje zelo zanimiva. Npr. investitorji, stareji lastniki gozdov, ki so sedaj e povsem sposobni sami pripravljati polena iz svojega gozda, elijo imeti v prihodnosti na voljo monost predelave kotla na polena za avtomatsko uporabo peletov, e mogoe neko sami ne bi bili zmoni pripravljati goriva. Med drugim je to tudi razlog, da veliko investitorjev vgrajuje poleg kotla na polena tudi klasini kotel na kurilno olje ali plin, ki pa vkljuno z ustreznim rezervoarjem za gorivo pripelje do zelo velikih strokov ogrevalnega sistema. To potem mnoge potencialne investitorje odvrne od vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso. Medtem ko veliko proizvajalcev kotlov na pelete ponuja monost enostavne predelave na uporabo polen, pa so obratne monosti, razen izjem, e redke. Zaradi tega predstavlja to podroje monost nadaljnjega razvoja kotlov na polena. e

11

Znailnosti HT so podrobneje opisane pri kotlih na polena.

ima bojler za toplo vodo prostornino vsaj 500 l. Glavni sestavni deli Kotel na sekance sestavljajo: transportni pol s pogonskim motorjem, z zobnikim predlejem in uleajenjem, vmesni jaek z varnostno pripravo proti povratnemu udaru plamena/gorenju (loputa ali predalno kolo). Dovajanje goriva poteka preko dozirnega pola, ki ga poganja elektromotor, kotel na lesne sekance z integriranim gorilnikom (gorilno retorto) ter prenosnikom toplote, kjer poteka zgorevanje in prenos toplote na ogrevalni medij. Celotno napravo krmili in regulira krmilna naprava s pripadajoo elektroniko, stikali, asovnimi preklopniki in termostati. K natetim glavnim elementom sodi e naprava za iznos goriva iz zalogovnika ali kompaktni zalogovnik. Kotli na pelete so po osnovnem delovanju in sestavnih delih zelo podobni kotlom na sekance. Glavne razlike so opazne predvsem pri gorilniku in dozirni napravi. Tipi kotlov V glavnem loimo dva tipa kotlov glede na nain zgorevanja: Zgorevanje z vrivanjem goriva: kurie je obloeno s amotom in ima lastno reetko, postavljeno pod prenosnikom toplote. V zgorevalno komoro s strani dovajamo sekance, kjer s pomojo primarnega in predgretega sekundarnega zraka zgorijo. Zgorevanje v retorti: sistem je podoben

Kotli z avtomatskim doziranjem

Kotli z avtomatskim doziranjem na lesne sekance ali na pelete so najbolj izpopolnjen nain za pridobivanje toplote iz lesne biomase. Danes so e tako izpopolnjeni, da se lahko enakovredno primerjajo s kurilnimi napravami na fosilna goriva tako po tehnoloki plati kakor v udobju posluevanja, ki ga nudijo s popolnoma avtomatskim nainom delovanja. Gorivo - sekanci ali peleti - se iz zalogovnika, s pomojo polnilne naprave ter preko sistema proti povratnemu udaru plamena (gorenju), natanno dozirajo v zgorevalno komoro. Koliino goriva kontrolira kotlovska regulacija glede na trenutne toplotne potrebe. Zgorevanje poteka s pomojo dovedenega primarnega in sekundarnega zraka, pri emer mora biti zagotovljen zadosten as zadrevanja gorljivih plinov v vroi zgorevalni coni. Kotel slui tudi kot prenosnik toplote in loevalnik leteega pepela. Najpomembneje veliine pri regulaciji kotla so temperatura vode v kotlu in dimnih plinov, nivo goriva v gorilniku (tipalo) ter koliina zraka (lambda sonda) pri regulaciji zgorevanja. Avtomatski, neprekinjen dovod goriva omogoa enakomeren in dober izkoristek ter dobro zvezno regulacijo moi (do 30 % nazivne moi) zgorevalnega procesa dejanskim toplotnim potrebam. Priprava tople sanitarne vode v neogrevalni sezoni je z avtomatskim vigom pri kotlih z avtomatskim doziranjem enostavna, eprav je priporoljivo, da

Glavni sestavni deli kotla na sekance (pelete)

12

prejnjemu, le da ima namesto reetke zgorevalno retorto, ki je iz toplotno obstojnega jekla ali amota, narejena v obliki kronika s primarnim dovodom zraka. Nad retorto je cevni obro za dovod sekundarnega zraka, ki omogoa pravilno dogorevanje. Oba navedena sistema zgorevanja sta primerna le za fine sekance (do 3,5 cm doline), z najvejo vsebnostjo vlage do 35 %, ter za pelete.

(kamnom ali opeko), akumulirajo toploto ter tako dalji as oddajajo toploto. Najbolj primerne so za vgradnjo v stanovanjih ali pisarnah, v katerih ni centralnega ogrevanja. Kamini na pelete z vgrajenim prenosnikom toplote so lahko tudi optimalno dopolnilno ogrevanje za nizkoenergijske hie z visokim nivojem solarnih dobitkov. Sistemi za doziranje goriva Sekanci ali peleti so shranjeni v dnevnih, tedenskih ali vejih zalogovnikih. S pomojo dozirne naprave jih transportiramo v kotel na sekance ali pelete. Za kotle na sekance obstajata dva tipa dozirne naprave: Kompaktna dozirna naprava s tedenskim zalogovnikom, ki ima najvejo prostornino 1,5 m3 in je lahko postavljen v kurilnici. Tak zalogovnik moramo polniti najmanj vsakih 10 dni ali pogosteje, zaradi esar je okrnjeno udobje posluevanja. Dozirna naprava s kolesom z vzmetno roko pri dnu mesenega ali letnega zalogovnika. Ta transportni sistem se je izkazal kot zelo zanesljiv, vzdrljiv, ter za vzdrevanje nezahteven. Najbolj primeren je za zalogovnik s kvadratnim ali okroglim tlorisom premera 3-5 m ter prostornine 20-50 m3. To dozirno napravo lahko predelamo tudi za uporabo peletov. Tudi za kotle na pelete obstajata v osnovi dva tipa dozirnih naprav: Sesalni sistem: s pomojo sesalnega pnevmatskega sistema transportiramo pelete iz zalogovnika preko cevnega sistema v vmesni zbiralnik, ki se nahaja na ali ob kotlu, in lahko vsebuje enodnevno zalogo goriva. Iz vmesnega zbiralnika poteka preko naprave proti povratnemu gorenju doziranje peletov v zgorevalno komoro. Tak sistem je e posebej primeren, ko sta kurilnica in zalogovnik prostorsko oddaljena drug od drugega. Sistem s poli: iz zalogovnika transportiramo pelete, s pomojo transportnega pola v kurilnico, ter nato preko kolenskega ali pregibnega, prilagodljivega pola v kotel. Peleti tako preko naprave proti povratnemu udaru plamena (gorenju) pridejo do dozirnega pola v gorilnik. Ta sistem je primeren predvsem za pravokotne zalogovnike, ki leijo poleg kurilnice. Bolje dozirne naprave imajo pole z ojaanimi zaetnimi deli roba navoja ter tesno pokrito odprtino, ki omogoa ienje v primeru zagozditev. Do njih pride, ko pol zagrabi dalje in tanje kose lesa ter razne smeti (negorljive ali veje predmete, npr. eblje, idr.), ki se ne bi smele nahajati med sekanci. Krmiljenje pri kakovostnejih kotlih poskua v teh primerih samodejno reiti teavo tako, da vekrat poene pol v smeri nazaj - naprej. ele ko mu to ne uspe, javi napako na prikazovalniku.

Tipi kuri: zgorevanje a) v retorti b) z vrivanjem in c) v predkuriu.

Za vlaneje gorivo je primeren drugaen sistem: Zgorevanje v predkuriu: bistvena razlika, od prej omenjenih sistemov, je v krajevni loitvi procesa zgorevanja od prenosa toplote na medij. V amotiranem predkuriu sekanci, ob dovodu primarnega in sekundarnega zraka, zgorijo, pri emer ima zraven postavljeni kotel le funkcijo prenosnika toplote. Ker lahko v takem predkuriu doseemo tudi vije temperature (okrog 1.000C), lahko v njem seigamo tudi sekance z vsebnostjo vlage do 55 % ter, glede na zasnovo in velikost dozirne naprave, doline do 6 cm. Naeloma lahko v kotlih na sekance kurimo tudi pelete. e kurimo izkljuno pelete, mora kotel na sekance predhodno nastaviti pooblaeni strokovnjak proizvajalca. Ker imajo peleti pri enaki prostornini vejo kurilno vrednost, je treba ponovno nastaviti celotni dovod zraka, tipalo za nivo goriva v kuriu ter krmiljenje celotne naprave (tudi dozirne naprave).

Dozirna naprava s kolesom z vzmetno roko

V zadnjem asu se na trgu pojavljajo majhne avtomatske kurilne naprave na pelete (kamini). Z njimi imamo monost avtomatiziranega kurjenja lesne biomase tudi pri manjih toplotnih moeh (od 2 kW naprej pri delni moi). Te naprave lahko, pri napolnjenem zalogovniku in delni toplotni moi, gorijo tudi do dva tedna in lahko, e so obloene s keramiko ali drugim masivnim materialom

13

Lesni sekanci V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili lesne sekance, saj je njihova ira uporaba v energijske namene v blinji prihodnosti najbolj obetajoa. Sekanci so zdrobljen les, doline od 5 do 50 mm v smeri vlaken. Izdelamo jih lahko iz celih dreves vkljuno, z vejami, vrhovi in drugimi ostanki pri drvarjenju. agarski sekanci so stranski proizvod pri aganju hlodov, pripravljeni iz krajnikov, odelkov, ipd. Zahtevana vrsta sekancev je odvisna od tipa ogrevalnega sistema. V Sloveniji e nimamo sistema za opis kakovosti in velikosti, ki bi natanno definiral sekance kot gorivo. V EU je v pripravi standard za trdna goriva, ki bo definiral in standardiziral tudi metode merjenja in opise kvalitete sekancev. Pri slednjem gre v glavnem za klasifikacijo po zrnatosti (fini, grobi, zelo grobi sekanci), veji kosi namre lahko pri avtomatskem doziranju povzroijo zastoj pola in vsebnosti vlage. Vsebnost vlage v sekancih, narejenih iz sestavnih delov celih debel, je odvisna od metode proizvodnje in se giblje okrog 50-60 % celotne tee, e pa lesno biomaso suimo na zraku za 3-6 mesecev, se vsebnost vlage zmanja na okrog 35-45 %. Manji kotli na sekance lahko uporabljajo sekance z vlanostjo med 20 in 50 % (odvisno od tipa in proizvajalca). Poleg tega so med sekance lahko primeani tudi kamenje, zemlja in pesek, ki poveajo vsebnost pepela. Slednja zavisi pri celih drevesih od drevesne vrste ter od kvalitete listja/iglic, vej in debla. Naravna vsebnost pepela v listju/iglicah lahko presee 5 % tee suhe snovi, v vejah in lubju dosee okrog 3 % ter v deblu okrog 0,6 %. Pripravljena drva za majhne kotle imajo vsebnost pepela okrog 1-2 % tee suhe snovi. Sekanci se poleg iz naravnega lesa lahko pripravijo tudi iz drugih surovin, npr. lesnih odpadkov iz lesnopredelovalne industrije, gradbenih lesnih odpadkov, lesne embalae (palet), itd. Pomembno opozorilo: zakonsko je prepovedano kurjenje lesnih odpadkov, ki vsebujejo razna barvila, zaitna sredstva, ipd. Lesni odpadki so e dovolj suhi, saj so navadno iz lesa, ki je e preel fazo suenja, in so zaradi tega primerni za kurjenje. Uporaba gozdnih sekancev kot goriva je velikega pomena za gozdarstvo, ker njihova proizvodnja in prodaja omogoata nujno negovanje gozda (redenje dreves, zamenjava drevesnih vrst, ienje gozdarskih ostankov). Lesno biomaso pripravimo na tak nain, da so iz nje pripravljeni sekanci kar najbolj mogoe suhi. Vsebnost vlage v drevesih je najnija med januarjem in marcem, zato je v tem asu tudi smiselna priprava lesne biomase za sekance oziroma posek dreves. S tem tudi omejimo tveganje infekcije tora z gobo Heterobasidion annosum, ki se lahko iz korenin stora raziri na ostala drevesa v gozdu. Posekana drevesa pustimo ez poletje v gozdu. S tem doseemo osuitev lesne strukture do mere, ki povzroi odpad listov/iglic in manjih vejic pred izdelavo

sekancev. S tem zmanjamo vsebnost vlage v sekancih od 50-55 % na okrog 35-45 % in doseemo, da veina hranilnih snovi, vsebovanih v iglicah/listih in majhnih vejah, ostane v gozdu. S tem nainom, da drevesa posekamo v zaetku leta in sekance pripravimo v jeseni, pa obstaja doloeno tveganje, da mehki les drevesa napadejo insekti. Zaradi tega je potrebno na rizinih obmojih drevesa pogosto kontrolirati. e so drevesa e preve prizadeta, lahko iz njih v relativno kratkem asu pripravimo sekance. Vejim napadom insektov se izognemo tudi tako, da drevesa poloimo v senco preostalih dreves, kjer so ivljenjski pogoji za insekte slabi. Pripravo sekancev moramo planirati, tako da najvejo mono koliino odpadkov poloimo v bliino dostopa sekalnika. Pri pripravi hlodov je potrebno posvetiti pozornost, da s stroji ne vozimo prek odpadnih vej in vrhov, saj bi jih polomili in s tem oteili vnos v sekalnik ter vejo vsebnost smeti (kamnov, zemlje in peska) v sekancih.

Nekaj primerov postavitve zalogovnika in kurilnice.

Sekance pripravljamo s sekalniki, teh je ve vrst, najpogosteji so kot traktorski prikljuek. Ti so najbolj primerni za pripravo manjih in srednjih koliin sekancev. Glede na nain sekanja jih lahko razdelimo v tri razline skupine: kolutni, bobnasti in vijani sekalniki, ki se med seboj razlikujejo le po nainu sekanja. Sekalnik ima dovodno odprtino s hidravlinimi valji, ki zagrabijo hlod in ga potisnejo v sekalnik. Vsi sekalniki so opremljeni z ventilatorjem, ki odpihuje sekance iz ohija sekalnika skozi nakladalno cev v shrambo (keson, zalogovnik, kontejner, ipd.). Skladienje sekancev je pomemben del celotne distribucije in je nujno zaradi ve razlogov: poraba se med letom mono spreminja, v doloenih obdobjih jih ni mogoe izdelovati in ez poletje se jih lahko proizvede ve, kot se jih porabi. Najbolje je, da se sekance pripravi takrat, ko jih rabimo. Vasih pa se skladienju sekancev v gozdu ne moremo izogniti. Mesto za skladienje v gozdu mora biti pazljivo izbrano. Biti mora blizu poti, ki

14

so za transportna vozila prevozne vse leto. Lei naj vije od nivoja ceste, da voda iz cestia ne odteka v kup s sekanci. Tla pod sekanci naj bodo brez torov, vejih kamnov in ostankov. Kup naj bo im veji, tako da zmanjamo izgubo sekancev na dnu kupa, na najmanjo mono mero, vendar ne viji od 7 do 8 m, zaradi monosti samoviga v kupu. e sekance skladiimo ve kot dva tedna, moramo kup pokriti z nepremoljivo ponjavo. V srediu tako pokritega kupa poteka suenje sekancev, izhlapela vlaga pa se nabira v zunanjih plasteh kupa, zaradi esar postanejo ti sekanci bolj vlani. e sekance skladiimo tudi z namenom zmanjanja njihove vlanosti, potem jih moramo skladiiti pod streho. Preizkusi so pokazali, da lahko s od 4- do 6-mesenim skladienjem pod streho zmanjamo vsebnost vlage s priblino 45 % na 25-30 %. V primeru zunanjega skladienja brez pokritja, vsebnost vlage v sekancih narase, pri skladienju pod nepremoljivimi ponjavami pa celotna vsebnost vlage tako skladienih sekancev ostane nespremenjena. Prodaja lesnih sekancev za kurjenje zahteva merjenje koliine (tee ali prostornine) z namenom doloitve cene, ki pa je najbolj odvisna od kurilne vrednosti in kvalitete, slednja pa od razporeditve velikosti, vsebnosti vlage in neisto (prst, kamenje, itd.). V praksi povezujemo kvaliteto sekancev z njihovimi lastnostmi pri ravnanju in zgorevanju: kot trenja, kot drsenja in nagnjenost k tvorjenju mostov. Kvaliteta ima pomemben vpliv na izkoristek zgorevanja in na vsebnost kodljivih snovi v dimu in pepelu. Vrsto goriva, ki ga je dovoljeno kuriti v kotlih, predpisuje v Sloveniji Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, t. 73/94 in 51/98), standardov, ki bi predpisovali kvaliteto lesnih sekancev, pa pri nas e nimamo.

Pokazatelji morajo informirati uporabnika, hkrati pa naj ga ne bi, zaradi svoje kompliciranosti, zmedli ali zavedli. Dober prikazovalnik prikazuje hkrati najve 2 do 3 parametre in v posebnih primerih e prikaz motenj, napak ali posebnih situacij (npr. izpad lambda sonde, kotlovske rpalke ali ventilatorja, izklop v sili, problemi pri zagonu, ipd.). Od dobrega krmiljenja pri kakovostnejih kotlih priakujemo popolnoma avtomatsko krmiljenje obratovanja (princip "Naloiti - Startati - Pozabiti"). Vig Kotle z ronim nalaganjem se najpogosteje priiga rono, kotle z avtomatskim doziranjem pa z avtomatskim vigalnim sistemom. Pri kotlih na polena je potrebno paziti na doloene zahteve glede naina nalaganja goriva (droban in lahko gorljiv material spodaj, veja in debeleja polena na vrhu), s imer doseemo, da se proces zgorevanja enakomerno razvije in se veja polena zanesljivo vgejo.

Dobro zloena polena v zalogovniku.

Druge skupne znailnosti kotlov na lesno biomaso

Kontrola in nadzor delovanja

Primer dobrega prikazovalnika

Pokazatelji, ki informirajo uporabnika o stanju in delovanju naprave, oz. o problemih ali napakah, so lahko le navadni termometri ali pa zaslonski prikaz. Slednji lahko prikae ve sistemskih informacij na istem ekranu (npr. temperaturo vode v kotlu, temperaturo dimnih plinov na razlinih mestih, vsebnost kisika v dimnih plinih, ipd.).

Pri tem so izkunje najbolje vodilo. Da bi to delo uporabniku kotla kar najbolj olajali, so konstruktorji razvili dve razlini strategiji: vgradnjo avtomatske vigalne naprave, s predhodno izbiro asa, pri emer se predhodno napolnjeni kotel na polena vkljui ob nastavljenem asu, s pomojo vroega zraka; ter dolgotrajno vzdrevanje erjavice v kotlu na polena, s pomojo elektronske regulacije, ki lahko tudi do 10 ur po konanem delovanju vge novo gorivo. Tak sistem omogoa, da pozimi, pri obiajnem dvakratnem nalaganju na dan, rono priiganje odpade. Obe monosti imata prednosti in slabosti. Avtomatski vig pogojuje doloene minimalne zahteve za kvalitetno zloitev goriva. S tesnim polaganjem polen se izognemo vejim zranim prostorom in s tem omogoimo vroemu zraku dostop do povrine goriva. Vigalni kanal za vroi zrak je obutljiv na zamaitve (lesni pepel oz. zogleneli lesni ostanki), zato ga je treba pogosto istiti. Avtomatsko vzdrevanje erjavice je na drugi strani kompromis med udobnostjo posluevanja in okoljevarstvenimi zahtevami. Za vzdrevanje erjavice moramo popolno in isto zgorevanje goriva zadrevati tako, da se pri padajoi temperaturi (zgorevanja ali vode v kotlu) ventilator pri prednastavljeni vrednosti, ko je uplinjanje goriva preteno zakljueno in je dno zalogovnika pokrito samo e z areimi ostanki oglja, ustavi. Hkrati se avtomatsko zapre dovod

15

primarnega in deloma sekundarnega zraka. e je nastavljena toka previsoka (pri e razmeroma debeli plasti erjavice), uplinjanje lesa e ni ustavljeno in nastajajo nezgorjeni ogljikovodiki, katran in ogljikov monoksid. V zgorevalni komori ne prihaja ve do popolne oksidacije lesnih plinov, zato so emisije kotla slabe. Ker ima v tem primeru vzdrevanje erjavice prednost pred kvaliteto dimnih plinov, je celo regulacija z lambda sondo neuinkovita. Zaradi tega morate biti, pri navedenih podatkih v prospektih, o asu vzdrevanja erjavice tudi do 10 ali ve ur po izkljuitvi ventilatorja, previdni. Poleg tega je v erjavici e vedno vezana doloena koliina energije lesa, ki je ne moremo ve uporabiti za samo ogrevanje prostorov. Nekateri kotli imajo monost, da vzdrevanje erjavice e pri samem zagonu kotla izkljuimo (pogosto uporabljan izraz v prospektih: uporaba preostale toplote). Poudarimo naj, da je celotno nastavitev kotla, vkljuno z regulacijo za vzdrevanje erjavice, najbolje prepustiti izkuenemu pooblaenemu strokovnjaku proizvajalca.

Turbulatorji s sistemom za ienje toplotnega prenosnika.

Dva primera avtomatske vigalne naprave.

ienje kotla Dostopnost do povrin prenosnika toplote je pri kotlih na lesno biomaso pomembno, saj mora biti omogoeno ienje. Pri tem moramo e posebej paziti na naslednje: Pred nakupom je treba bodoe mesto postavitve kotla tono doloiti, da ne nastopijo teave glede stranskih odprtin za ienje prenosnika toplote, lovilca leteega pepela ter strani odpiranja vratc zalogovnika in zgorevalne komore. Omogoeno mora biti lahko ienje prenosnika toplote s krtakami oziroma strgali njihova optimalna dostopnost je pri veini kotlov zagotovljena iz zgornje ali sprednje strani. Odpadli pepel iz prenosnika toplote naj se zbira v prilagojenem zbiralniku, pri emer ne sme onesnaiti drugih elementov kotla (npr. zgorevalno komoro). e zbiralnika ni, je to pomanjkljivost, saj je lastnik prisiljen uporabiti zasilne reitve. Orodje za ienje mora biti priloeno kotlu. V primeru, da je mehansko ienje, zaradi nedostopnih povrin v prenosniku toplote, oteeno, pripada h kotlu tudi laji industrijski sesalnik za prah (Orodje je navadno zastonj. Proizvajalec, ki ponuja istilno orodje kot pribor za doplailo, s tem napeljuje kupca k izpustitvi nakupa pribora, kar je narobe.).

Najbolj elegantno reitev ienja povrin prenosnika toplote predstavljajo pomini turbulatorji. To so ikane, ki se tesno prilegajo stenam prenosnika toplote in ki skrbijo za vejo turbulentnost pretoka dimnih plinov, z namenom boljega oddajanja njihove toplote na ogrevalni medij. Na turbulatorjih se nalaga preteni del leteih delcev. Pomini turbulatorji se lahko vzdolno premikajo, s pomojo zunaj kotla nameene roice in brez odpiranja istilnih odprtin omogoajo ienje prenosnika toplote. Najbolj pogosti so turbulatorji v obliki vzmeti, ki so primerni za cevne prenosnike toplote, moni pa so tudi turbulatorji za ploate prenosnike toplote. Hitro ienje povrin prenosnika toplote je s tem teoretino vedno mogoe in ponuja najbolje monosti za dober prehod toplote iz dimnih plinov na kotlovsko vodo in s tem visok izkoristek naprave. Najmoderneji kotli imajo avtomatsko ienje prenosnika toplote, s pomojo elektronsko krmiljenih elektromotornih pogonov. Proizvajalci ponujajo te dodatke v glavnem le kot opcijo z doplailom. Za ienje so najprimerneji prenosniki z vertikalno postavljenimi, okroglimi cevmi. Manj ugodni so z vertikalnimi ploatimi prehodi, eprav nekateri proizvajalci ponujajo sisteme za ienje tudi takih prenosnih povrin. Pri kotlih z vodoravno leeimi cevmi se na prenosne povrine bolj intenzivno odlaga pepel in saje, sistem za ienje od zunaj pa je teko narediti, zato jih pri modernih kotlih na lesno biomaso sreamo redko. Temperaturno varovanje kotla

Narebreni varnostni toplotni prenosnik.

Vgraditev varnostnega toplotnega prenosnika je opcija, ki jo izberemo pri naroilu, za kotle na polena, ki niso povezani s hranilnikom toplote, pa velja, da morajo tak prenosnik obvezno imeti. V Sloveniji, sicer o tem nimamo ustreznega predpisa, je pa to iz varnostnih razlogov priporoljivo. Njegova naloga je, da v primeru pregretja kotla, odvede odveno toploto iz kotla v okolico (kanalizacijo). Ob prekoraitvi temperature vode v kotlu, pri okrog 105C se odpre ventil, ki v prenosnik toplote toliko asa dovaja vodo iz

16

vodovodnega omreja, da temperatura vode v kotlu pade na 90C. S tem se preprei morebitne pokodbe kotla. Dimnini izhod Dimnini izhod se skoraj pri vseh kotlih nahaja na zgornji ali zadnji strani kotla. S tem je omogoena razmeroma enostavna prikljuitev na dimnini prikljuek s strani ali od zadaj. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi premine (vrtljive) dimnine izhode, ki so praviloma kombinirani z zunanjim sesalnim ventilatorjem. Elektrini prikljuek Dobavljen kotel je e v celoti opremljen z elektrinimi vodniki in ostalo opremo. Investitor mora v kotlovnici ob mestu postavitve kotla poskrbeti za ustrezen elektrini prikljuek. Pri kotlih na polena obiajno zadostuje navadni dvofazni prikljuek z napetostjo 230 V, pri kotlih na sekance pa je, zaradi pogona avtomatske dozirne naprave, potreben trofazni prikljuek 400 V z ninim in ozemljitvenim vodnikom. Izdelavo elektrine napeljave prepustite za to usposobljenemu strokovnjaku, ki mora to narediti po ustreznih predpisih in za to tudi odgovarjati. Prvi zagon Prvi zagon oz. zaetek obratovanja izvede pooblaena oseba proizvajalca kotla in navadno vkljuuje nastavitev, preizkus in kontrolo celotne naprave, toplotni preizkus, s pomojo merilnih instrumentov in priuitev upravljavca oziroma uporabnika. Nastavitev mora biti izvedena pri kurjenju z gorivom, ki bo najve uporabljano, oziroma je bilo navedeno pri naroilu kotla. Pri toplotnem preizkusu se testirajo tudi vse varnostne in druge funkcije. O prvem zagonu monter sestavi zapisnik, ki ga ob prevzemu stranka podpie. Garancija Vsi proizvajalci morajo omogoiti zakonsko doloen minimalni garancijski rok. V praksi pa je garancija skoraj vedno razdeljena. Medtem ko je za osnovno telo kotla garancijski rok 2 leti skoraj pravilo (Nekateri proizvajalci ponujajo celo 10letno garancijo na telo kotla!), pa je za elektrine/elektronske dele in kotlovske elemente, ki so izpostavljeni ognju, garancijski rok od 1 leta naprej (tudi do 5 let). Ravno relativno tesno asovno odmerjena omejitev brezplane zamenjave elektronskih elementov, ki so za delovanje regulacije zmogljivosti in zgorevanja nujno potrebni, lahko postane pri okvari za lastnika kotla zelo draga. Veliko proizvajalcev se hoe izogniti obveznostim, e posebej tedaj, ko pokvarjeno elektronsko krmiljenje ne more odpraviti mehanskih kod, oziroma jih celo povzroi in sporoila o napakah preprosto ignorira. Zaradi tega se je treba pred nakupom

natanno pozanimati o garancijskih pogojih in njihovih omejitvah. Prodajna cena in dajatve Pred nakupom kotla, e posebej drajega, se je treba pozanimati o integriranih posebnih regulacijah, oz. izvedbah in dodatkih, ki omogoijo primerjavo z drugimi tipi kotlov. Integrirane dodatne funkcije krmiljenja, z razmeroma irokim spektrom regulacijskih monosti, praviloma zniujejo stroke celotnega ogrevalnega sistema, saj ni treba kupiti dodatnih regulacijskih elementov. Da bi mogli ugotoviti vse morebitne popuste razlinih proizvajalcev oziroma dobaviteljev, je dobro, da pridobimo ve razlinih ponudb za izbrani model kotla. Vsakovrstna doplaila, ki zadevajo doloen kotel, morajo biti nateta v ponudbi pod opombami. Pri iskanju ponudb in pred naroilom kotla je priporoljivo vpraati ponudnika o morebitnih popustih in ugodnostih, ki jih lahko ponudijo, ter se pozanimati o monosti pridobitve raznih finannih podpor (ugodni krediti, davne olajave, nepovratne spodbude). Pri primerjavi cen pazimo, da primerjamo enako opremljene kotle (avtomatski vig, iznos pepela, regulacija ogrevanja, pripravljenost naprave za obratovanje, montaa, prvi zagon, garancija, vzdrevanje, itd.). Po pojasnilu dolob Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, t. 89/98), s strani Davne uprave RS - Davnega urada Ljubljana, se od vgraditve kotlov na lesno biomaso za centralno ogrevanje objektov obraunava in plauje davek na dodano vrednost (DDV), po stopnji 8 % v primerih, ko gre za vgraditev kotlov v stanovanjske objekte. V primeru vgraditve kotlov v poslovne objekte se obraunava in plauje DDV po sploni stopnji 19 %. Pri uvozu navedenih kotlov pa gre za promet blaga, ki je obdaven s splono 19 % davno stopnjo. Pri tem je treba plaati tudi carino, ki je odvisna od drave uvoza. Za kotle, ki so proizvedeni in imajo sestavne dele s poreklom iz drav Evropske unije, pri uvozu velja 0 % carinska stopnja.

Dimnik
Dimnik je naprava, ki je za kurilno napravo zelo pomembna. Nobena kurilna naprava ne more pravilno delovati in dosegati dobre rezultate (izkoristek, emisije) brez ustreznega dimnika. Z njim tvori funkcionalno celoto, zato morata biti skladna, da doseemo gospodarno obratovanje kotla brez napak. Pomembno je, da za vsak tip kotla zagotovimo minimalni potrebni vlek v dimniku. Pogoji za dober vlek v dimniku so: majhne toplotne izgube (dobra toplotna izolacija dimnika) prepreuje hitro ohlajevanje dimnih plinov, gladke notranje stene dimnika - prepreujejo nastajanje turbulenc v toku dimnih plinov in tesnost dimnika prepreuje vstop nezaelenega zraka (zmanjan

17

vlek, nezaelena dodatna ohladitev dimnih plinov). Za dobro izolacijo je potrebno poskrbeti e posebej pri prosto stojeih dimnikih. Pravilen prikljuek kotla na dimnik Kotel prikljuimo na dimnik, po monosti s im krajim veznim kosom cevi, ki je nameena pod kotom med 30 in 45 v primerjavi z dimnikom. e je le mogoe, naj bo najveja dolina povezovalnega kosa 1m, povezava pa naj bo izvedena z enim fazonskim kosom, ker vsak naslednji fazonski kos poveuje izgubo tlaka (tlani upor) v dimni cevi. e je zaradi vgradnje potrebno vgraditi dalji povezovalni kos, ga je treba zadostno toplotno izolirati. V nadaljevanju so nateta e druga koristna priporoila za prikljuitev kotla na dimnik. Ta so: Povezovalni kos cevi ne sme moliti v notranjost dimnika. e ima dimnini prikljuek na kotlu veji premer kot dimna cev, mora biti povezovalni kos tako narejen, da se mu zvezno zmanjuje premer od enega konca proti drugemu (konusna izvedba). Cevno koleno lahko uporabimo tudi namesto cevnega zgiba, pri emer ne sme biti radij kolena manji od premera cevi. Mesto prikljuitve na dimnik mora biti skrbno zatesnjeno. Dimnik naj bo navpien, raven in brez raznih krivin (e posebej pri prizidkih in nadgradnjah). Vsa istilna vratca in merilne odprtine v dimniku morajo biti tesno zaprte. Zaradi prepreitve vdora nezaelenega zraka, lahko na en dimnik prikljuite samo eno kurilno napravo za centralno ogrevanje na trdna goriva. Pravilno dimenzioniranje dimnika Dimnik mora biti nartovan (preraunan, dimenzioniran) za predvideno gorivo (kurilno napravo) in doloene obremenitve in je v skladu z gradbenim dovoljenjem za doloeno zgradbo. Za neoporeno delovanje kotla in dimnika so zelo pomembne tudi drugi dejavniki: lega hie (v zaitenih legah, ali pri razlinih viinah zgradb nastanejo padajoi vetrovi ali obmoja z zajeznim tlakom), lega dimnika na strehi (zgornja odprtina dimnika mora leati najmanj 0,5 m nad najvijim robom strehe z naklonom vejim od 20 oziroma najmanj 1,0 m razdalje od povrine strehe, ki je nagnjena 20 ali manj) ter oblikovanje izhodne odprtine dimnika (dekorativni nastavek navadno povzroa zastoje in vrtince, ki prepreujejo nemoten pretok dimnih plinov v tok vetra). Izkustveno pravilo je tudi, da naj znaa svetla irina dimnika (svetli premer oziroma najmanja razdalja med stranicami) pri kurjenju lesa najmanj 14 cm, pri kotlih na pelete, 16 cm pri kotlih na sekance in 18 cm pri kotlih na polena (vrednosti so za najmanje naprave). V praksi se pogosto

izkae, da se v dimniku trajno ali obasno (zaradi spremembe vremena, sunkovitega vetra, idr.) pojavlja previsok potisni tlak (povratni udarni val vetra). Pri vejih presekih dimnika z vgradnjo omejevalnika tlaka omogoimo skoraj konstantne pogoje zgorevanja, kar se v konni fazi pokae na izboljanem izkoristku. Dimnik naj bo izoliran, s imer lahko doseemo nije temperature dimnih plinov in s tem bolji izkoristek kotla. Priporoamo, da e v fazi nartovanja ogrevalnega sistema in/ali objekta sodeluje tudi strokovnjak za izgradnjo dimnikov. Pred uporabo dimnika moramo pridobiti tudi soglasje dimnikarske slube.

ZAHTEVE GLEDE POARNE VARNOSTI

Pri vgradnji kotla na lesno biomaso, velja za kotel na sekance in kotel potrebno upotevati osnovne zagotovitev poarne varnosti, ki so standardom. e posebej to na pelete, je zahteve za predpisane s

Gradbeni protipoarni ukrepi

Prostor, kjer se nahaja kurie, kurilnica, mora imeti ognjeodporne stene (90 min.) in stropove (60 min.). Pristopi k tem prostorom iz drugih prostorov, e posebej pa iz skladia goriva (npr. drvarnice), morajo biti izvedeni na ognjezaviralni nain (30 min.), samozapiralni, v smeri izhoda zapirajoi in s protipoarnimi vrati. Vrata in lopute v zidovih in stropovih med kurilnico in skladiem goriva, oziroma prostori, kjer se nahaja gorivo, morajo biti ognjeodporne (90 min.) oziroma (60 min.), ali pa izvedene z dvema (30 min.) zakljukoma z zapornico. Vrata, ki vodijo na prosto, so lahko od vseh vrat najmanj ognjeodporna. e obstaja nevarnost, da se ogenj skozi izhod, ki vodi na prosto, lahko raziri na tam nahajajoe razne lesne opae, lesene strene konstrukcije, skladia, ipd., morajo biti taki izhodi izvedeni na ognjezavirajo nain, samozapirajo in s protipoarnimi vrati (30 min.). Okna v kurilnici morajo imeti najmanj oieno steklo (Gzasteklitev), e obstaja nevarnost, da se ogenj raziri na prosto. Prezraevalne in odzraevalne odprtine morajo imeti predvidene goste reetke. Navpini in poevni nakladalni jaki, ki vodijo iz skladia goriva v zalogovnik, skozi tamkaj nahajajoe prostore (etae), morajo biti zgrajeni ognjeodporno in zaprti z ognjeodpornimi zapirali. V objektih za kmetijsko rabo, v katerih je v podstrenih prostorih spravljen letni pridelek, lahko skladiimo tudi sekance, ko se odprtina nakladalnega jaka ali cevi nahaja vsaj v minimalno ognjezaviralnem prostoru.

18

Ukrepi proti povratnemu ognju

Postavitev zalogovnika v kurilnico Kapaciteta zalogovnika lahko znaa najve 1,5 m3. Zalogovnik mora biti zgrajen iz negorljivega materiala. Pokrov zalogovnika se mora tesno zapirati, morebitna polnilna cev pa mora imeti zaporno loputo.

v transportni napravi tudi pri mehanskem odvzemu goriva iz skladia ali zalogovnika, ki je na prostem ali v blinjem pomonem/ nestanovanjskem objektu.

Drugi protipoarni ukrepi

Transportne naprave za gorivo naj bodo tesne in naj ne dovoljujejo dostop zraka skozi netesne spoje v konstrukciji. Zalogovniki pri kompaktnih napravah morajo imeti tesen pokrov, ki prepreuje povratni tok dimnih plinov (sponke na pokrovu polnilne odprtine), v primeru ko druge priprave ne doseejo enakega uinka. Mehanske polnilne naprave iz skladia goriva, kot tudi dozirne naprave za gorivo v kurie, morajo biti vgrajene tako, da preko pogona (elektromotorji vkljuno z instalacijo) ne predstavljajo nevarnosti za nastanek gorenja, oziroma so nameene na mestih, ki niso neposredno ogroena zaradi ognja. V kurilnici ne smemo hraniti, razen goriva v zalogovniku, nobenega gorljivega materiala (dodatnega goriva, ipd.). Pepel moramo hraniti v tesno zaprtih posodah, dokler ne zagotovimo naina za njegovo varno odstranitev. Okna, ki so zastekljena z mrenim steklom, morajo biti med obratovanjem naprav zaprta. Pokrove in lopute zalogovnika, oziroma polnilnega jaka ali cevi, moramo po konanem polnjenju tesno zapreti. Dovoljene so tudi drugane izvedbe od opisanih, e je pri tem enakovredno zagotovljena protipoarna varnost. e hranimo sekance v kaah oziroma zgradbah, ki so do tedaj sluile skladienju gorljivih pridelkov (npr. slami, senu, ipd.), ni potrebno, glede protipoarne zaite, imeti posebnega dovoljenja, ker bi to morali imeti e za prejnji material. V primeru, da gre za adaptacijo kaknih drugih prostorov, pa je potrebno pridobiti ustrezna upravna dovoljenja glede spremembe namembnosti oziroma protipoarne zaite. Pri bolj pranatih gorivih, kjer je velika vsebnost lesnega prahu, je treba upotevati Navodilo za poarno zaito sistemov za odpraevanje in zbiranje lesnega prahu (komisija Republikega inpektorata za varstvo pred poarom, 14. 12. 1980), ki tudi pravi, da mora imeti viji zalogovnik oz. silos na vrhu razprilno napravo z ronim ventilom, ki jo lahko uporabimo v primeru poara.

Napravi proti povratnemu gorenju: predalno kolo in avtomatska loputa. Dozirni pol je postavljen nije, saj tudi vmesni prostor prepreuje irjenje povratnega ognja.

Med kuriem oziroma predkuriem in zalogovnikom mora biti nameena priprava, ki prepreuje povratni udar plamena iz kuria. To je lahko npr. avtomatska loputa, ki se elektrino odpira, zapira pa se mehansko, s pomojo vzmeti. Uporablja se tudi predalno kolo, ki je primerno bolj za fine sekance in pelete. Najpogosteja pa je najceneja varianta, kjer se pri gorenju stali ep iz materiala, ki ima nizko talie in v dozirni pol pritee voda iz vije leee posode. Direktno polnjenje zalogovnika iz skladia goriva v zgornjem nadstropju je dovoljeno, e je nad pokrovom nakladalnega jaka zgrajen zaporni, ognjezaviralni prostor z ognjeodpornimi stenami in stropovi. Tak prostor mora imeti tudi ognjezaviralne zapore (vrata, pokrovi, itd.). Mehansko polnjenje zalogovnika iz skladia goriva je dovoljeno, ko ima transportna priprava v kurilnici prikljuek (loputo) za prepreevanje povratnega gorenja. Ta mora biti izvedena tako, da preprei gorenje po transportni pripravi nazaj v skladie goriva. Pri tem je potrebno dele transportne naprave, kot so npr. cevi in ohije, zaititi proti ognju iz kurilnice, s posebnimi ognjezaitnimi materiali. Postavitev zalogovnika izven kurilnice Zalogovnik goriva s kapaciteto vejo od 1,5 m3 mora biti postavljen izven kurilnice ter opremljen s preizkueno in varno pripravo proti povratnemu gorenju. Naprave z direktnim doziranjem goriva iz silosa, zalogovnika ali skladia, v kolikor ne gre za naprave s kontinuiranim, pnevmatskim polnjenjem. V kurilnici mora biti, med odjemalno napravo iz zalogovnika in kuriem v transportni napravi, vgrajena priprava, ki varuje proti povratnemu gorenju. Ta priprava mora biti vgrajena v kurilnici

19

FAKTORJI ZA PRETVORBO IN KURILNE VREDNOSTI

Faktorji pretvorbe koliin: Lesna biomasa Goli Oblice Sekanice Zloena klas. polena Nasuta klas. polena Drobna polena Lubje, nezdrobljeno Grobi goz. sekanci Drobni goz. sekanci Lesni ostanki: - oelki - krajniki - amanje - agovina - oblanci Mere 1m 1m 25-30 cm 25-30 cm d < 7 cm 3-15 cm < 3 cm Faktor (1m3 v prm) 1,11 1,43-1,54 2,00-2,50 1,18 2,50 6,25 2,50-4,00 3,00 2,50-3,00 2,00-3,30 1,50-1,80 1,50-1,80 2,40-3,30 4,00-5,00

Brennholz Energieholzboerse BTG biomass technology group Pellets Verband Austria Landesenergieverein Kaminofen Home Landtechnik Weihenstephan Homepage PROHOLZ A Global Overview of Renewable Energy Sources (AGORES) CORDIS International Energy Agency Energieverwertungsagentur - E.V.A. O.. Energiesparverband

http://www.brennholz.de/ http://www.energieholz.de/ http://www.btgworld.com/ http://www.pelletsverband.at/ http://www.lev.at/ http://kaminoefen.com/ http://www.tec.agrar.tumuenchen.de/ http://www.proholz.at/

http://www.agores.org/ http://www.cordis.lu/ http://www.iea.org/ http://www.eva.wsr.ac.at/ http://www.esv.or.at/

(vir: Gozdarski intitut Slovenije)

Potrebno gorivo za enodruinsko hio (koliina, tloris zalogovnika in kurilnost):

Gorivo Potrebna letna zaloga 3 [m ] 3 5 9 9 17 21 30 38 46 60 Tloris zalogovnika pri viini polnjenja 2 2,5 m [m ] 2 - tloris cisterne (viina 1,5 m) 1,9 3,4 3,8 6,7 8,6 12,0 15,0 18,5 24,0 Kurilnost [MWh/prm]]

EL kurilno olje rni premog Koks Peleti Trdi les (poln) Mehki les (poln) Gozdni sek. (trdi les) Gozdni sek. (mehki les) Industrijski sekanci Oblanci

10 kWh/kg 8 kWh/kg 7 kWh/kg 3,2 1,8 1,4 1,0 0,8 0,65 0,5

ZANIMIVE SPLETNE STRANI

kjer lahko pridobite e ve informacij o uporabi lesne biomase v energetske namene in tudi e ve povezav na druge spletne strani.
A Guide to RESIDENTIAL WOOD HEATING Woodheat home BLT-Wieselburg Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe e.V. AEBIOM European Biomass Association Bioenergy, Biomass and Waste Web Sites Biomass Energy Businesses in the World Biomassehof Allgu http://www.nrcan.gc.ca/es/erb/re ed/wood/index.html http://www.woodheat.org/ http://www.blt.bmlf.gv.at/

http://www.fnr.de/ http://www.ecop.ucl.ac.be/aebio m/ http://www.chem.ruu.nl/nws/ww w/research/e&e/biolink.htm http://energy.sourceguides.com/ businesses/byP/biomass/biomas s.shtml http://www.holzbrennstoffe.de/

20

KORISTNE INFORMACIJE
Naslovi organizacij: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS /nepovratne spodbude/, Kotnikova 5/II, 1000 Ljubljana; tel.: 01/478 3283, faks: 01/432 6094 ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike /tehnino ekonomske analize, koncepti, svetovanje/, Litijska 45, 1000 Ljubljana; tel.: 01/586 3870, faks: 01/586 3879 Energetsko svetovalne pisarne /energetsko svetovanje obanov/, Gradbeni center Slovenije, Dimieva 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01/568 23 45, faks: 01/568 22 46 Ekoloko razvojni sklad RS /ugodni krediti/, Trg republike 3, 1000 Ljubljana; tel.: 01/425 51 96, faks: 01/425 20 91 Gozdarski intitut Slovenije /raziskave na podroju gozdarstva/, Vena pot 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01/200 7800, faks: 01/257 3589 Zveza zdruenj za medsosedsko pomo strojnih krokov Slovenije /pridobivanje biomase/, mihelska 14, 8000 Novo mesto; tel.: 07/373 05 72, faks: 07/373 05 90 Slovenski E forum /informiranje, promocija/, Dimieva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/588 84 73, faks: 01/588 83 67 Zveza drutev za biomaso Slovenije /informiranje, promocija/, Jareninski dol 1, 2221 Jarenina; tel.: 031/579 551 FEMOPET Slovenija /spodbujanje inovativnih energetskih tehnologij/, Akereva 6, 1000 Ljubljana; tel.: 01/477 1200, faks: 01/251 8567 Monosti za pridobitev finannih sredstev: letni Javni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS na podroju energetike za spodbude obnovljivim virom energije. Zadnji je bil objavljen v Ur. listu RS, t. 84/00, str. 7572 (naslov glej zgoraj) in ugodni krediti za prehod iz ogrevanja na trda in tekoa fosilna goriva na biomaso, pri Ekoloko razvojnem skladu RS (naslov glej zgoraj). Naslovi proizvajalcev oziroma zastopnikov za sodobne kotle na lesno biomaso pri nas: WV term d.o.o. /proizvajalec-zastopnik za kotle Bioflamm/, Valvasorjeva 73, 2000 Maribor; tel.: 02/ 429 28 10, faks: 02/ 420 21 67 (g. Radislav Marksl) Feroterm Lenterm d.o.o. /proizvajalec kotlov/, Mariborska c. 12, 2352 Selnica ob Dravi; tel.: 02/ 673 00 10, faks: 02/ 673 00 11 (g. Iztok Levstek) Biomasa s.p. /zastopnik za kotle Frling/, Logarska dolina 25, 3335 Solava; 03/ 584 40

87, 041/ 383 383, fax 03/ 584 40 87 (g. Rok Suhodolnik) Viessmann d.o.o. /proizvajalec-zastopnik za kotle/, Cesta XIV. divizije 116a, 2000 Maribor; tel.: 02/ 480 55 50, faks: 02/ 480 50 60 (g. Iztok Knific) METEX d.o.o. /zastopnik za kotle Herz/, Traka c. 37a, 2000 Maribor; tel. 02/ 33 03 288, faks: 02/ 33 03 272 (g. Niko Pauko) MAWEK d.o.o. /zastopnik za kotle KWB/, Predoslje 100A, 4000 Kranj; tel. 04/ 234 07 70, faks: 04/ 234 07 71 (g. Nace Korenjak) ETIKS d.o.o. /zastopnik za kotle Atmos/, Proinska vas 15, 3220 tore; tel. 03/ 577 16 91, faks: 03/ 577 10 77 (g. Drago uli)

Seznam ni popoln, saj je mogoe, da smo kaknega proizvajalca/zastopnika kotlov na lesno biomaso v Sloveniji izpustili. Paziti morate, da izbrani kotel ustreza predpisom (Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, Uradni list RS, t. 73/94 in 51/98), ter da sama konstrukcija kotla sledi sodobnim dognanjem o kurjenju biomase. Ogled majhnih kotlov na lesno biomaso, vgrajenih v okviru projekta iz programa EU INCO COPERNICUS "Demonstracijska vgradnja majhnih kotlov na lesno biomaso v Sloveniji in na Madarskem" je mogo na naslednjih lokacijah:
Lastnik Ivo Potonik Cveto Golob Zavod za gozdove RS, OE Bled (Miro Kapus) AMLES doo, Anton Miheli Marjan Dolenek Veronika Valentar Naslov Telefon KOTLA NA POLENA Rovte 8, 4244 04/ 530 66 66 Podnart Prapree 22, 07/ 308 33 87 8351 Straa KOTLI NA SEKANCE Ljubljanska c. 04/ 574 12 41 19, 4260 Bled 04/ 531 46 90 (kotel je vgrajen v koi pri Mrzlem studencu na Pokljuki) rni potok 4A, 01/ 895 54 31 1330 Koevje 041/ 684 257 Dol. Laknice 3, 07/ 373 05 72 8230 Mokronog *041/ 611683 Podgora 31, 02/ 822 33 41 2394 Kotlje as PO po h 17 E po h 17 po dog.

E po h 17 E po h 17 TO po h 17

Za ogled se morate predhodno dogovoriti po telefonu!

21

LITERATURA
1. Biomasa - potencialni energetski vir za Slovenijo, zbornik slovensko -avstrijskega posveta v Jarenini, 1. 12. 1994. Ljubljana: ApE, 1994. 2. Biomasa - vir energije za Slovenijo, zbornik delavnice na Brdu pri Kranju, 19. 4. 1996. Ljubljana: ApE, 1996. 3. ista energija iz gozda - Ogrevanje s sodobnimi kotli na lesno biomaso (zgibanka). Ljubljana: ApE, 2000. 4. Marjan Dolenek [et al]: Energija iz lesne biomase, (uredil Andrej Golob). Slovenj Gradec: Kmetijska zaloba, 1999. 5. Vincenc Butala, Jani Turk: Lesna biomasa neizkorieni domai vir energije. Ljubljana: Femopet, 1998. 6. Biomasa kot alternativni vir energije zbornik (uredila Iva ubelj Kramar). Kamnik: Dednina ubelj, 2000. 7. Martina umenjak [et al]: Biomasa - vir energije za zeleno Slovenijo. Jarenina: Zveza drutev za biomaso Slovenije, b. d. 8. Jrn Uth: Scheitholzvergaserkessel. Gulzow (Nemija): Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe, 1999. 9. Hans Felster [et al]: Wood for Energy Production - Technology - Environment Economy (editor Helle Serup). Virum (Danska):The Centre for Biomass Technology, 1999.

10. Thomas Launhardt [et al]: Emissionsmessungen an 21 bayerischen Zentralheizungsanlagen fr Holzhackgut. Mnchen (Nemija): Bayerisches Staatsministerium fr Ernhrung, Landwirtschaft und Forsten, 1999. 11. Arno Strehler: Sammelmappe zur Informationsveranstaltung Wrmegewinnung aus Biomasse - Schwerpunkt Holzfeuerung. Freising (Nemija): Bayerische Landesanstalt fr Landtechnik, 1999. 12. Anton Jonas: Energie aus Holz. Innsbruck (Avstrija): Landeslandwitschaftskammer fr Tirol, 1994. 13. Siegfried Mayr [et al]: Riscaldare con il legno. Bolzano (Italija): Provincia autonoma di Bolzano, b. d. 14. Guideline on Biomass Combustion Technologies - Heat from Straw and Wood (urednik Arno Strehler). European Cooperative Networks on Rural Energy 1988 (CNRE Duideline No. 1). 15. Biomass conversion technologies Achievements and prospects for heat and power generation. European Commission, DG Science, Research and Development, 1998. 16. Kurt Schauer [et al]: Poroilo projekta PIREUS. Graz (Avstrija): Landesenergieverein Steiermark, b.d. 17. Katalogi, prospekti, navodila za montao in vgradnjo razlinih proizvajalcev opreme.

22

BELEKE

23

24