Avtor:Urka utar Mentorica:Tjaa Poljak Miklavec

Edvard Kocbek 27.9.1904

Bil pesnik, pripovednik, esejist, kulturnik, prevajalec in politik. Med olanjem je mnogo objavljal, bil tudi urednik dijakega

lista mariborskih srednjeolcev, pisal je dramska, pesnika ter prozna besedila. Romanistiki v Ljubljani, 1930 tudij v Berlinu, sluboval na Hrvakem, kot profesor pripravnik, 1932 tipendist francoske vlade tudiral v Lyonu in Parizu. Pesnitvo je razvijal v duhu ekspresionizma, z monim simbolizmom, kar je znailno za katolike pesnike, ki elijo s simboli prikazati metafizina doivetja, stik z vijo silo in lovekom. Nanj so vplivali tudi noveji evropski pesniki:. To so: Paul Claudel, Rainer Maria Rilke in Georg Trakl.

PROZA: Kocbek kot pripovednik ni izel iz socialnega realizma, kot je bilo znailno za pisatelje tega asa, ampak je vzore poiskal v eksistencialistini prozi francoskih avtorjev, kot so: Malrauxa, Vercorsa in Sartra.

SNOV:predvsem etino metafizina vpraanja; usoda izobraenca v sooenju z vanimi zgodovinskimi dogodki, s faizmom in NOB, ne pa tudi socialna vpraanja (ivljenje malega, kmekega ali delavskega loveka.

DELA: Kocbek ni samo pomembno posegel v sodobno slovensko pesnitvo, ampak tudi v prozo in esejistiko. Kot pripovednik se je uveljavil ele po drugi svetovni vojni, vendar je takrat ustvaril tip sodobne pripovedne proze. Sem spadajo predvsem zbirka tirih novel Strah in pogum (1951) in pa spominske partizanske knjige Tovariija (1949), Slovensko poslanstvo (1964) ter Listina (1967).

V zbirki 4 novel je slog lirien , refleksiven in dramatino napet. Vse so zgrajene na osnovi resninih ali vsaj verjetnih dogodkov,(tudi v rni orhideji) vendar z monimi sestavinami domiljije; vasih blizu nadrealizmu, simboliki in alegoriki.

Dnevnika Tovariija in Listina predstavljata najpomembneje

literarno-dokumentarno poroilo o slovenski NOB; v Tovariiji pa pisatelj kronoloko sporoa svoje doivljaje v partizanih, menjuje Del dnevnikih zapisov, ki za asa njegovega ivljenja niso bili objavljeni, ele po smrti so bili objavljeni v Novi reviji. Kocbek pa je tudi avtor tevilnih drugih esejistinih zapisov.
Kocbekova pripovedna dela so najtesneje povezana z njegovimi

miselnimi in ideolokimi tenjami; predstavljajo torej tip miselne proze.

 Edvard Kocbek je umrl 3. novembra 1981.

rna Orhideja
1.NOVELA:-Jutranji sprehod komandanta Gregorja, ie mir v planinah, v naravi in spominih. -Spomini. -Nemki vojak in slovensko dekle. -Vojaka ustreli, lepo izdajalko pa zane loviti.

2.NOVELA: -Gregor pelje lepo ujetnico Katarino v taborie. -Kratek pogovor, partizan se zave njene privlanosti in svoje vojake dolnosti do izdajalcev. -Katarinin oitek, da je pripada svetu nasilja, on pa njej oita izdajstvo in slepo ljubezen. -Gregor Katarino preda obhodni patrulji, nato pa se vrne k ustreljenemu vojaku, kjer med dokumenti ie dokaze proti Katarini. -Najde sliko smejoe se Katarine, ter pismo ubitega, ki govori o zakrneli lovenosti in ujetosti.

3.NOVELA: -Tabor, pogovori o izdajalskem dekletu, ki oara vse partizane. -Pogovarjajo se o lovekovi krivdi, med pripovedovanjem zgodb o nedolnih, po krivem obsojenih, in o krivih, pa ne obsojenih. -Nasprotje med Katarinino lepoto in izdajstvom. -Gregor v pogovoru s komisarjem Janezom opie svoje sreanje in tek za Katarino, ta jo ima za arobno rtev. -Gregor izmuen zaspi. 4.NOVELA:-Veerno zaslievanje obtoenke, ki ga vodi Janez, vendar neuspeno. -Katarina govori o krivdi, za katero pravi, da je huja od izdajalske krivde. -Med Janezom in Gregorjem pride do filozofskega pogovora, v katerim se odloita in utemeljita smrt Katarine, ki predstavlja rtev, ki nase prevzema breme vojne.

5. Gregor na samem pride do Katarine in bralec lahko zazna skrito ljubezen, ki ostane do neke mere zatajena. -Partizan ji izrazi hvalenost za to rtev, za vse kar jemlje nase. -Katarinina poslednja elja, da bi umrla v poroni obleki. -Gregor ji da obljubo, potem zbei. -Ponoi bataljon krene na pot, zaradi pribliujoe se vojake nevarnosti, skupaj z ujetnico. 6.-Janez nalogo rablja prepusti Gregorju, sam odide s partizani naprej. -Gregor doloi kraj usmrtitve, Katarino prevzemata strah in groza. -V objemu,v izbruhu strasti in ustev, Gregor potolai Katarino, ter jo pripravi za smrt. -Ob sonnem zahodu, Katarino usmrti, ter se zane bojevati s prihajajoim sovranikom.

Motivno tematska interpretacija

Tema: Je zgodba o partizanu, ki ujame lepo izdajalko,

ter je razpet med njeno privlanostjo, nedolnostjo in simpatijo, ki jo goji do nje, ter med vojako dolnost, ki mu narekuje, da se izdajalce kaznuje. Gregor pride do zakljuka, da je Katarinina smrt odreujoa in da je sama arobna rtev, ki jih bo odreila. Tematika: Zgodovinska, vojna, ljubezenska, bivanjska, domoljubna,.

MOTIVI: Na zaetku zgodbe se sreamo z motivi ljubezni in smrti na drugi strani, ter motivom posameznika in vpliva zgodovine, ki ga ima na njega. V nadaljevanju sreamo motiv izdaje, in e bolj pomembnega motiv lova, ki ima tudi veliko simbolno vrednost. V drugem in tretjem poglavju sreamo tako motiv imen in pisma, iz njiju pa lahko bralec dobi vpogled v vplive vojne in zgodovine na posameznika. Glavni motiv, je motiv smrti, ki ima tudi velik simbolni pomen in sicer e prej omenjeno odreitev. Sam prizor Katarinine usmrtitve, je nenavaden, saj tik pred tem pride do objemov in strasti med njima. Bralec lahko obuti ljubezen, ki se je v nevarni situaciji razvila med junakoma, ter istoasno grozo in strah, ker se morata zaradi okoliin loiti na krut nain. Spremlja ga e motiv bele porone obleke, ki predstavlja nedolnost. To bi si lahko razloili tudi tako, da je bila Katarina navsezadnje nedolna, kri, ki obleko umae, pa je njena rtev, grehi, ki jih je vzela nase. Tu so tudi motivi ujetnitva, zaslievanja, nemogoe ljubezni, motiv podoknice itd. Vsi motivi so nekako tudi povezani z motivom vije uresniitve, vije sile in vijega dojemanja dejanj in njihovega pomena.

 IDEJA: Je obarvana eksistencialistino; Posameznik se veliko ukvarja s svojo notranjostjo, s

pomenom svobode in odloitev, ter z dosegom odgovorov na ivljenjska vpraanja, ki pa niso dostopna razumu. lovek lahko dosee vijo transcendenco, oz. Stik z vijo silo, v izrednih stanjih. Mono je poudarjen pomen erotike pri tem, pomen predajanja in prejemanja. Vse se vrti okrog nekakne ekstaze, v obliki smrti, spolnosti, ljubezni. Kot viek in izpopolnitev.

Knjievne osebe
GREGOR je partizanski komandant, ki veliko, da na notranjo uskladitev in mir. V knjigi je prav on glavna pripovedna oseba, ki razmilja o vijih pomenih. Predstavlja skoraj idealnega mokega, ki je uspeen pri enskah, je osvajalec

sveta, ter borec in ustvarjalec zgodovine. Veliko asa posvea razievanju misli ter obutkov, ie se s pomojo umetnosti in filozofije(99). Ob Katarini, se doivi v razlinih vlogah, odkrije pa tudi, da pravi moki ljubi smrtno, ter da mora ljubezen konat s smrtjo, smrt pa z ljubeznijo. V Gregorju obudi tudi eljo po nedolnosti, ki jo je izgubil v naravi in tudi v zgodovini.

KATARINA je ob enem izdajalka, rtev in nevesta. Njeno ime, ki pomeni ista, je e samo po sebi simbolino, saj spominja na sveto Katarino Antiohijsko ali Sinajsko,ki je bila muenica. Kocbekova Katarina tudi modro odgovarja na Janezova vpraanja, ter s tem ohranja svojo skrivnost, zaradi katere se uti krivo. Kljub temu pa daje obutek iste in nedolne osebe, kar utijo tako osebe v knjigi kot bralec. Je 21 rnolasa lepotica, enski ideal. S olanjem je prekinila in ivela z materjo, omenjen je pa tudi brat. O njej vemo tudi to, da se smrti ne boji, nanjo je pripravljena, vendar jo je strah samote teme in neznanega. Njena zadnja elja je, da bi umrla kot nevesta. S svojo nebogljenostjo simbolizira rtveno jagnje.

 JANEZ je komisar, ki je Gregorju po dui precej enak, v njunih

pogovorih, vidimo tudi njegovo iskanje in usklajevanje duhovnosti s trenutnim zgodovinskim asom. Od Gregorja se razlikuje zaradi izkunje, ki jo je imel komandant s Katarino, vendar se vseeno tudi sam zaljubi vanjo. Predstavlja njenega izpraevalca, ki kljub svoji kruti vlogi in dolnosti, v Katarini vidi arobno rtev, ter jo za tako tudi oznai.

VOJAKI-Krpan, ime, Petek, Sreko, Pilat, Jumbo, Palek,

Gaper, Boltek, Toma, Ale

Jezik in slog
EKSPRESIONISTEN SLOG: Za ekspresionizem je znailno podajanje sporoila v obliki vizij

in mistinih podob, ki so v romanu povsod prisotna. e v Gregorjevem razmiljanju, s pomojo spominov, napoveduje prihajajoe se dogodke, npr. razmilja o dekletu, ki je v njegovih oeh videlo ljubezen in smrt. JEZIK je preprost, vendar obarvan z mnogimi pridevki , podobe zelo bogato opisuje. Vedno vdaneje se je vkljueval v mogoni skladni prostor, ki je nemo kipel navzgor in se mu je zdel, da je iz istega, zveneega marmorja. Uporablja veliko arhaizmov, tudi zastarele stavne oblike: glavo si je poloil na levo dlan, ki se je z njo oklenil skale. Besedilo je polno metaforike: neprestano se ponavlja stik z vijo silo, z nadnaravnim; velik pomen nosijo planine, narava, sonni zahod, tiina,..

Zgradba
rna Orhideja je novela, sestavljena iz estih poglavji, ki jih avtor

poimenuje kar novele. Notranja zgradba: Pripovedovanje je tretjeosebno in v pretekliku, vasih je panoramsko, vekrat pa scensko, kar pomeni, da se pripovedovalec ne vmeava, ter je bralec v neposrednem stiku z dogajanjem. Prepletata se personalni in vsevedni epski subjekt. Dogajalni as in prostor: Dogaja se med drugo svetovno vojno 1944, kar sklepam po tem, da so od silvestrovanja, ki se ga Gregor spominja minila 3 leta. Letni as ni tono doloen, vemo pa da ni zima. Vse se odvija v enem dnevu, od sonnega vzhoda do zahoda, ko poteka Katarinina usmrtitev. Dogajalni prostor je nekje v planinah bodisi na gorenjskem, korokem v sredogorju ali visokogorju. Omenjeni so tudi Bohinj, Bistrica, Komna , Savica ter Triglavski vrh. Novela naj bi nastala po pretresljivi pripovedi partizana, dodano je pa veliko domiljijskih dodatkov. Izla je v zbirki strah in pogum, ki je edina novelistina zbirka Edvarda Kocbeka, prvi je izla l 1951.

 Ime rna Orhideja nosi po Katarini, ki naj bi diala

kakor rna orhideja, kakor ji to Gregor dvakrat pove. Po noveli so tudi posneli film.