KRIMINALISTINA TEHNIKA - UVOD

KRIMINALISTINA TEHNIKA - definicije Veja kriminalistike, ki preuuje, izpopolnjuje in odkriva najprimerneje metode in sredstva naravoslovnih in tehninih znanosti, da bi jih praktino uporabila pri im uspenejem raziskovanju kaznivih dejanj in izsleditvi njihovih storilcev (Vidic) Je uporaba naravoslovnotehninih znanosti v pravnih zadevah. Je del kriminalistike, ki preiskuje sledi, ki so v kakernikoli zvezi s kaznivim dejanjem in skua iz teh sledi narediti kriminalistinotehnini dokaz (Maver) Osnovne naloge kriminalistine tehnike Podroji kriminalistino tehninega dela KRIMINALISTINA TEHNIKA - zgodovina Znanstveno tehnino preiskovanje ele proti koncu 19. stol 1843 fotografija prvi pomaga loviti storilca Alfonz Bertillon (1853 1914) Antropometrija Signaletina fotografija Fotografiranje kraja ogleda po metrini metodi Sodna fotografija Antropometrija : daktiloskopija (0:1) Galton (1886), Henry, Herschell (1858), Vueti (1891) Dr. Hans Gross (1847 1915) Prof. Dr. Rudolf Reiss (1875 1929) Dr. Edmond Locard (1910) ustanovitev prvega policisjkega laboratorija v Franciji MATERIALNI DOKAZ - sled Materialni dokaz (forenzini, krim. tehnini) Sled je vsaka vidna ali pa s prostim oesom nevidna sprememba, ki je v zvezi s kaznivim dejanjem, naj jo je povzroil lovek, ival, predmet ali kaj drugega (erjav) Vrste sledi (neposredna, posredna, manjkajoe sledi) Trojna vrednost sledi (identifikacija, analitika, rekonstrukcija) Pravilen opis sledi (5 tok): Opis sledi Mesto najdbe sledi Kako je sled najdena oz. opaena Kako je oznaena Kako je zavarovana EVIDENCE in EVIDENCE Navodilo o vodenju knjige ogledov Navodilo za vodenje evidence daktiloskopiranih oseb, Predlog za izvedbo daktiloskopiranja Navodilo za tropozno fotografiranje Strokovno navodilo za vodenje evidenc preiskav DNK,

Navodilo o vodenju in spremljanju DNK preiskav

 Operativne zbirke sledi Sledi barv Kljuavnice Sledi obuval Sledi orodja Stekla Daktiloskopska zbirka sledi DOKUMENTIRANJE NA KRAJU OGLEDA e preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj, smejo organi za notranje zadeve tudi sami opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo, razen obdukcije in izkopa trupla. e prispe preiskovalni sodnik na sam kraj med opravo teh dejanj, lahko prevzame in sam opravi ta dejanja. (ZKP, len 164/II) Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kaknega pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje (ZKP, len 245) Pri dejanjih, kot je ogled, hina ali osebna preiskava ali pa prepoznava osebe ali predmetov (242. len), je treba vpisati v zapisnik tudi podatke, ki so pomembni glede na naravo takega dejanja ali so pomembni za ugotovitev istovetnosti posameznih predmetov (opis, mere in velikost predmetov ali sledov, oznabe na predmetih in drugo); e so bile napravljene skice, risbe, narti, zvoni ali slikovni posnetki in podobno, je treba to navesti v zapisniku in jih priloiti zapisniku. (ZKP, len 80/III) Organ, ki opravlja ogled ali rekonstrukcijo dogodka, lahko zahteva pomo strokovnjaka kriminalistino-tehnine, prometne ali druge stroke, ki po potrebi tudi ie, zavaruje ali opisuje sledove, opravi potrebna merjenja in snemanja, napravi skice ali zbere druge podatke. (ZKP, len 247/I) Ogled opravimo, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kaknega pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje Je prvo in najpomembneje opravilo Je enkratno in neponovljivo opravilo DOKUMENTIRANJE NA KRAJU OGLEDA Iskati, odkrivati in zavarovati operativne in dokazne informacije, predvsem sledi in druge materialne dokaze, ki so posledica dejanja in so na kraju; Preuiti poloaj na kraju dejanja in sestaviti miselni model stanja ob kaznivem dejanju ter miselno rekonstrukcijo dejanja; Sestavljati in preverjati mone verzije ob dejanju in storilcu glede na monosti, ki izhajajo iz konkretnega poloaja; Preverjati izjave pri, oividcev, osumljenca in rtve ter druge informacije, ki jih je zbral organ preiskovanja. DOKUMENTIRANJE NA KRAJU OGLEDA Pisno dokumentiranje glej dokument Opis sledi v zapisnik Foto dokumentiranje (situacija, bliina, detajl) Skica (sestavni deli skice) Video dokumentiranje (asi kadrov, situacija, bliina, detajl)

DELKI STEKLA Kje jih najdemo? Kontaminacija Nain zavarovanja spornega materiala asovna komponenta Zavarovanje vzorcev na kraju embalae Steklena in papirna embalaa nista primerni za zavarovanje vzorcev na kraju Zavarovanje z okenskega okvirja Pregled oblail (pregled, lupa, sesanje, tresenje...) Izesavanje Druge sledi na steklu Obrazec

DOKUMENTI, DENAR, ANONIMNA PISANJA in PISAVA PREISKAVE DOKUMENTOV Kaj zajema: Osebni in drugi dokumenti Vrednostni papirji Denar Tiskovina Izpisi tampiljni odtisi... Naloge preiskave: Ugotavljanje pristnosti uradnih listin Poiskati znake manipulacij Dokument je lahko: ponarejen ali prenarejen Preiskovalne metode: Mono usmerjena svetloba Videospektralni primerjalnik: Pregled dokumenta v UV svetlobi Pregled dokumenta s koaksialno svetlobo Izzivanje IR luminiscence Pregled dokumenta v IR svetlobi Spektralna analiza rnil Mikroskop Elektrostatsko izzivanje latentnih besedil Ramanov spektroskop PREISKAVE DOKUMENTOV Kaj gledamo? Pristnost obrazcev, papirja tampiljni odtis Pokodbe zaitnih elementov ali nosilca Preiskave rnil oz. barvil asovno zaporedje nastajanja

 Iskanje skritih besedil Nain izdelave ponaredka ali prenaredka PREISKAVE DENARJA Oddelek za preiskave dokumentov CFP Postopek: Vsi bankovci in kovanci se poljejo na naslov Obrazec priloen navodilu Zapisnik o zasegu se ne poilja Papirne ovojnice s podatki: t. dopisa, h kateremu pripada ovojnica Kaj je v ovojnici (bankovci ali kovanci) tevilo (bankovcev ali kovancev) Dopis posebej, ne skupaj z bankovci v ovojnico Vse skupaj v skupno ovojnico Navodilo za poiljanje bankovcev in kovancev v preiskavo Ponarejeni evrokovanci in evrobankovci. Kaj storiti? DENAR MNZ GPU CENTER ZA FORENZINE PREISKAVE Oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC tefanova 2 1000 Ljubljana ANONIMNA PISANJA Definiranje izrazov: Anonimno pisanje, Psevdonimno pisanje, Pisanje z lano identiteto, Grozilna pisma, Izsiljevalna pisma, Operativno zanimiva pisma, Anonimne ovadbe, Anonimka Evidentiranje in postopek s prejeto anonimko Poiljanje anonimk v preiskavo na CFP Zahteva za preiskavo Preiskava Obveanje o rezultatih preiskave Hramba anonimk Navodilo o postopkih policije z anonimnimi pisanji* ROKOPISI IN PODPISI Preiskava rokopisov in podpisov temelji na naelih: Rokopis vsakega posameznika je tako individualen, da noben drug posameznik ne pie natanno enako Nihe ne izvede pisnega akta dvakrat povsem identino oz. ne napie istega besedila popolnoma enako Nihe ne more posnemati rokopisa ali podpisa druge osebe in hkrati pisati z enako relativno hitrostjo in spretnostjo kot pisec, igar rokopis naj bi bil posneman e pisec spreminja oziroma prenareja svoj rokopis ali posnema rokopis nekoga drugega, ni vedno mogoe identificirati pisca. Naloge preiskovalca: Identifikacija osebe, ki je sporno pisanje ali podpis lastnorono napisala Ugotavljanje ponarejanja podpisov ali rokopisov (negiranje)

 Grafologija - Forenzina preiskava rokopisa Rokopis podpis Osnovni pogoji za preiskavo: Preiskujejo se zgolj originalni dokumenti (fotografija) Primerjalni rokopis (ali podpis) Vplivni rokopis Nevplivni rokopis Znailnosti rokopisa: Priuene rokopisne znailnosti Splone znailnosti (videz, berljivost, oglatost, velikost..) Detajlne znailnosti (oblika posameznih znakov, razmerja med velikostjo pos. delov znaka, konstrukcija znaka...) Gibi pri oblikovanju znaka Interpretacija rezultatov Petstopenjska lestvica (ENFHEX) Pozitivna identifikacija pisca Identifikacija z najvej verjetnostjo ali z doloeno stopnjo verjetnosti Mnenja v skladu s pravili stroke ni mogoe podati Negativna identifikacija z najvejo verjetnostjo ali z doloeno stopnjo verjetnosti Negativna identifikacija pisca Naela odvzemanja primejalnega rokopisa (podpisa): Vplivni in nevplivni rokopis (podpis) Usklajenost s spornim gradivom Po obliki Po vsebini Vsebina mora biti skrbno pripravljena Podobno pisalno sredstvo Primerjalni na enakih ali podobnih obrazcih oz. listih kot sporni Primerjalni rokopis vezanega besedila je potrebno odvzeti dodatno e na rtan in brezrten prazen A4 list Vasih ni potrebno jemati primerjalnega rokopisa (podpisi) Postopek Primerjalno besedilo je potrebno osebi vedno narekovati Ritem in hitrost narekovanja (spreminjati) Narekuje se vezano besedilo (povedi in stavke) Beleiti opaanja pri odvzemu rokopisa Vsak posamezen list sproti odvzeti (podpis 2x, datum, tevilka) Za odvzemanje podpisa se pove ime in priimek tistega, ki ga mora podpisati. Vsak podpis na svoj obrazec! Koliina primerjalnega rokopisa Obrazec (priloen navodilu) Poiljanje (loeno, ne spenjati, ne pisati na kuverte)

LASJE IN DLAKE LASJE IN DLAKE Nastanek in uporabnost (morfoloko) spornih vzorcev las Tehnike iskanja, zbiranja in zavarovanja spornih vzorcev las: Dovolj moan vir svetlobe in prirona poveevala Zavarovanje las, vidnih s prostim oesom Zavarovanje las, kateri niso vidni s prostim oesom Lasje, kot DNK sled Termino pokodovane dlake in lasje Literatura: Iskanje, pobiranje, zavarovanje in dokumentiranje las in dlak Jemanje primerjalnih vzorcev las Izesavanje Puljenje Rezanje Pakiranje in oznaevanje Oprema za zavarovanje: Rokavice, maska, kombinezon karje Glavnik, bomba ali vata kuverte ZAPISNIK S setom za zavarovanje DNK sledi zavarujemo rde made z volanskega obroa vozila in oznaimo s tevilko 1 Iz pepelnika konzole zavarujemo cigaretni ogorek z napisom BOSS, katerega zavarujemo v papirnato vreko in zadokumentiramo, kot sled t. 2 Na notranji strani vetrobranskega stekla, nad volanskim obroem, opazimo op las, zataknjen v steklo. Celoten op las zavarujemo v papirnatno kuverto in oznaimo kot sled t. 3. Iz lasia trupla vzamemo vzorce las, katere zavarujemo v papirnate vreke in poljemo za nadaljnjo primerjavo s sledjo t. 3.

MEHANSKE SLEDI Vrste mehanskih sledi Uporaba kateregakoli orodja pri storitvi kaznivega dejanja pua na kraju mehanske sledi Zbirke sledi Postopek zavarovanja Postopek primerjave Vrednost mehanskih sledi

KONTAKTNA TEKSTILNA VLAKNA KONTAKTNA TEKSTILNA VLAKNA Nastanek in uporabnost kontaktnih mikrosledi Kontaminacija in izguba sledi Tehnike iskanja, zbiranja in zavarovanja Rokavice, kombinezon Pobiranje (vizuelna), lepljenje, sesanje, izesavanje, rezanje in strganje (nohti) Pakiranje Primerjalni material Dokumentiranje: S samolepilnim trakom posnamemo mikrosledi z obeh prvih sedeev, tako sedal kot naslonjal in jih zavarujemo na prozorno folijo in oznaimo Literatura: Iskanje, pobiranje, zavarovanje in dokumentiranje kontaktnih mikrosledi OPIS SLEDI V ZAPISNIK Kot vemo ima zapisnik procesno vrednost oz. je ta mono dvomljiva, v kolikor je napano napisan. Kljub temu, da nekih navodil o pravilnem opisovanju sledi v zapisnik ni, se je potrebno drati nekih splonih navodil, ki veljajo za opis sledi v Zapisnik o ogledu. Za vsako sled je potrebno navesti: 1. Opis sledi Sled papilarnih linij, sled obuvala, sled stopala, del cilindrinega vloka z napisom TITAN K. 2. Mesto najdbe sledi Del cilindrinega vloka kljuavnice lei na tleh, v hodniku stanovanjskega bloka, neposredno pred zaprtimi vhodnimi vrati v stanovanje NOVAK. 3. kako je sled najdena oz. opaena (z argentoratnim prakom izzovemo., sled opazimo..., sled lei.) 4. Kako je oznaena 1, 2/5 5. Kako je zavarovana Na rno daktiloskopsko folijo, na belo instant daktiloskopsko folijo, s setom za zavarovanje DNK slediv papirnato vreko Seveda je nain opisa posamezne vrste sledi odloitev vsakega oglednika posebej, vendar mora biti vedno tako, kot je potekalo sreanje z njo. Po vsej verjetnosti ni bila sled najprej oznaena in ele nato opaena ipd. Za nekatere najbolj pogoste sledi je opis, ki bi zadovoljil vse standarde v kriminalistino tehninem smislu in v smislu procesnosti naslednji: 1. Sled orodja Na krilu okna velikosti .x. cm, je v viini kljuke vidna sled (odtis) neznanega orodja irine 10 mm. S silmark kitom kriminalistini tehnik vzame odtis sledi in ga oznai s tevilko 3. 2. Mikrosledi Z obeh prednjih sedeev, tako sedal kot naslonjal, s samolepilnim trakom posname mikrosledi, jih zavaruje na prozorno folijo in oznai s t.: 1voznikovo sedalo 2voznikovo naslonjalo 3sovoznikovo sedalo in 4sovoznikovo naslonjalo. Iz voznikovega sedala vzame tudi primerjalni vzorec blaga. Ostale povrine obeh sedeev so iz enakega blaga.

3. Sled obuvala V dnevni sobi, na tleh iz (klasika, lamelni) parketa, 1.5 m naravnost za vhodnimi vrati iz hodnika v dnevno sobo, opazi prano sled obuvala, katero zavaruje na rno daktiloskopsko folijo in oznai s tevilko 1. 4. Papilarne linije Na lonku z logotipom PU Ljubljana, kateri stoji na jedilni mizi v kuhinji, s srebrnim argentoratnim prakom izzove sled papilarnih linij, katero zavaruje na rno instant daktiloskopsko folijo in oznai s tevilko 8. Na povrinah, katerih naj bi se storilec prijemal, (ali pa: Na primernih povrinah) poskuamo izzvati sledi papilarnih linij, vendar uporabnih ne najdemo (ne izzovemo) 5. Ogorek (predmet) V pepelniku avtomobila, ki je nad sredinsko konzolo, lei cigaretni ogorek z napisom WEST, katerega oznai s tevilko 6 in zavaruje v papirnato kuverto. 6. DNK sled Na zunanji strani stekla zgoraj opisanega krila okna, v spodnjem desnem kotu, gledano od zunaj proti hii, opazi rjavorde made, katerega zavaruje s setom za zavarovanje DNK sledi in oznai kot sled t. 2. 7. Cilindrini vloek V smetnjaku, kateri stoji ob levem vogalu stanovanjske hie, gledano iz dvoria proti vhodu hie, lei del cilindrinega vloka kljuavnice z napisom TITAN. Le tega krim. tehnik zavaruje v vreko in zadokumentira kot sled t. 6. Na ogledu se najde e vrsto drugih sledi, katere niso navedene zgoraj. Te se ravno tako opie in pri tem pazi na zgoraj navedenih pet osnovnih tok, s pomojo katerih opiemo posamezno sled. DNK PREISKAVE BIOLOKA SLED Kaj je bioloka sled? Varstvo pri delu z biolokimi sledmi Osnovna pravila za zavarovanje biolokih sledi Uporaba DNK seta Latentne krvne sledi (luminol) Zavarovanje svee krvi (direktno ali na preminih predmetih) Zavarovanje posuene krvi (direktno ali na nepreminih predmetih) Zavarovanje mokrih ali vlanih oblail in obutve Zavarovanje sledi sperme in drugih telesnih izlokov Pogreane osebe BIOLOKE SLEDI - OSNOVNA PRAVILA Uporaba istih rokavic kontaminacija Se ne govori, piha, kiha - maska Vsak vzorec se zavaruje loeno, s istim orodjem Prijemanje predmetov e je le mogoe, se sledi zavaruje skupaj z nosilcem Prevoz bioloke sledi imkraji (senca...)

 Oblaila in ostale bioloke sledi je potrebno posuiti Embalao vsake sledi se primerno oznai V zapisnikih so oznake enake, kot na embalai DNK set naj uporablja le primerno usposobljena oseba Bioloke sledi se nikoli ne zavaruje v nepreduno embalao Mokre sledi (voda, kri) je potrebno imprej posuiti, BREZ KONTAMINACIJE ZAPISNIK S setom za zavarovanje DNK sledi zavarujemo rde made z volanskega obroa vozila in oznaimo s tevilko 1 Iz pepelnika konzole zavarujemo cigaretni ogorek z napisom BOSS, katerega zavarujemo v papirnato vreko in zadokumentiramo, kot sled t. 2 Na notranji strani vetrobranskega stekla, nad volanskim obroem, opazimo op las, zataknjen v steklo. Celoten op las zavarujemo v papirnatno kuverto in oznaimo kot sled t. 3. Iz lasia trupla vzamemo vzorce las, katere zavarujemo v papirnate vreke in poljemo za nadaljnjo primerjavo s sledjo t. 3.

PREPOVEDANE DROGE PREPOVEDANE DROGE DEPRESORJI, STIMULANSI, HALUCINOGENI IN KONOPLJA NARAVNI Opis Morfin Kodein Kokain Khad Meskalin Psilocibin Rastlina Smola Ekstrakt POLSINTETINI tinktura Heroin SINTETINI Amfetamin Metamfetamin Derivati amfetamina (ekstazij) MDA MDMA MDEA MBDB DOB BDMPEA SINTETINI LSD (dietilamid

lizergove kisline) PCP (fenciklidin) THC SINTETINI NARKOTINI ANALGETIKI Metadon HIPNOTIKI ANTIEPILEPTIKI SPLONI ANESTETIKI POMIRJEVALA POSTOPEK ZASEGA NASADA Embalaa Odvzem Nasadi Izmeri velikost zemljia Fotografiranje (situacija, bliina, detajl) Pretej rastline (ocena za veje nasade) Povprena rastlina (po razredih) Povpreni vzorec rastline (2 vrike iz vsake) Do 10 rastlin iz 3 rastlin Kvadratni koren od tevila rastlin navzgor e so razredi, po razredih Testiranje pred etjem Zbirni vzorec Preostanek nasada Navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog

SLEDI OBUVAL IZRAZI Sled obuvala Sporna obuvala Primerjalni odtis Primerjava Splone znailnosti Individualne znailnosti SLEDI OBUVAL Dvodimenzionalne sledi obuval Pojavnost Prineene (pozitivne sledi) Odneene (negativne sledi) Suhe ali mokre Tridimenzionalne sledi obuval Pojavnost Informacije, ki nam jih lahko nudijo sledi obuval Identifikacija obuval Izkljuitev obuval

10

 asovna razporeditev Vloga in dejavnost pri izvritvi k.d. Nakazovanje drugih sledi Povezovanje krajev k.d. Nain hoje storilca ISKANJE IN ZAVAROVANJE Iskanje sledi obuval: Vidnost s prostim oesom Osvetlitev s poevnim svetlobnim virom Predvidevanje sledi Zavarovanje sledi obuval: Odvisno od vrste podlage, vrste sledi, suhosti Fotografiranje (situacija, bliina, detajl, merilo, t.) Skupaj z nosilcem Daktiloskopska folija Elektrostatika Vlivanje sledi obuval Izboljanje sledi obuval (optini, fizikalni, kemijski) PRIMERJAVA Namen Iemo ujemanje oz. neujemanje v splonih in individualnih karakteristikah med sledjo, odtisom in podplatom obuvala. Ujemanje v vzorcu podplata Ujemanje v velikosti in obliki (manje odstopanje?) Ujemanje v obrabi: asovna komponenta Ujemanje v individualnih znailnostih Pokodbe Tujki na podplatu Lastnosti individualnih znailnosti: Jasnost / vidnost znailnosti Reproduktivnost in ponovljivost znailnosti na prim. odt. Nakljunost nastanka znailnosti na obuvalu Stopnja edinstvenosti (velikost, oblika, orientacija, poloaj) PRIMERJAVA IDENTIFIKACIJA Ujemanje v splonih znailnostih, obstaja zadostno tevilo nakljunih identifikacijskih znailnosti ZELO VERJETNO Ujemanje v splonih znailnostih, ni dovolj nakljunih identifikacijskih znailnosti VERJETNO JE Ujemanje v splonih znailnostih in znailnostih obrabe, vendar ni nakljunih identfikacijskih znailnosti NEDOLONO Ujemanje je omejeno zgolj v splonih znailnostih, ni znailnosti obrabe in nakljunih identifikacijskih znailnosti VERJETNO NI Sled je nejasna, ni nakljunih identifikacijskih znailnosti ali pa obstaja razlika v velikosti IZLOITEV Ni opisa

11

ZBIRKA SLEDI OBUVAL - SICAR Centralna zbirka sledi obuval Povezava z regionalnimi zbirkami (rona ali raunalnika) Vsebuje: Zbirko sledi obuval Zbirko odtisov obuval Referenno bazo odtisov obuval SICAR Shoeprint Image Capture And Retrieval

12