Prof.

d-r Vlado Kambovski ME\UNARODNO-PRAVNA RAMKA NA BORBATA PROTIV KORUPCIJATA Voved So novelite na KZ i na ZKP od 2004 godina makedonskoto kazneno zakonodavstvo (materijalno i procesno) e usoglaseno so me|unarodnite konvencii vo sferata na kazneno-pravnata za{tita od korupcija. Deka na takvata legislativna intervencija mora nu`no da se nadovrze praktika na efikasna prevencija, otkrivawe i gonewe na korupcijata, poka`uvaat ocenkite na EU i drugite me|unarodni institucii: vo Republika Makedonija e permanentno izrazen visok stepen na inficiranost so site vidovi na korupcija- od sistemska do uli~na, a instituciite na sistemot, pred s organite na otkrivawe i sudstvoto, nemaat dovolen kapacitet efikasno da se spravuvaat so ovaa pojava! Analizata na me|unarodno-pravnata ramka na spre~uvaweto na korupcijata, sodr`ana vo narednite izlagawa, ima za cel da go demantira iluzionisti~koto uveruvawe deka so usvojuvaweto na novite zakonski re{enija takvite opravdani zabele{ki stanale bespredmetni. Naprotiv, nesporno e deka za sovremenata strategija na spre~uvawe na korupcijata se bitni nekolku osnovni postulati. Prvo, se raboti za kompleksna, me|unarodna i nacionalna preventivna i represivna aktivnost {to se ostvaruva na pove}e ramni{ta: legislativno, institucionalno i na podra~jeto na primenata na pravoto. Vtoro, primenata na kazneno-pravnite normi (materijalni i procesni) pretpostavuva razvien praven sistem, odnosno drugi propisi vo odnos na koi kazneno-pravnite zabrani mo`e da ja ostvaruvaat svojata funkcija na ultima ratio. I treto, antikorupciskiot praven koncept pretpostavuva antikorupciska orientacija na site faktori vo op{testvoto, pred s politi~kiot, koi se povikani i dol`ni da sozdavaat ambient na demokratska pravna dr`ava, odnosno uslovi za primena na pravnite instrumenti vo borbata protiv korupcijata. 1. Nadminuvawe na "retori~kata" faza Me|unarodnata aktivnost vo spre~uvaweto na korupcijata i organiziraniot kriminal e intenzivirana vo poslednive desetina godini kako rezultat na grozni~avata potraga po kompenzatorni merki i instrumenti, {to treba ja nadomestat s poizrazenata slabost na nacionalnite dr`avi da gi kontroliraat, predizvikana so nivnata s pove}e izrazena simbioti~ka priroda i involviranost vo politikata i politi~kite institucii, javnata administracija ekonomijata, mediumite, i sistemot na kaznena pravda. Se
1

sistemot na kaznena pravda. Se priznava deka dosega{noto mol~ewe i simpoziumsko, retori~ko tretirawe na ovaa tema vo pove}eto dr`avi, nejzinoto zapostavuvawe od elementarniot nau~no-stra`uva~ki aspekt, kako i formalnoto propi{uvawe kazneni i drugi zabrani, ne be{e ni{to drugo osven spekulativen pristap daleku pod ramni{teto na soodveten i seriozen odgovor. Vrz reafirmiraniot duh na solidarnost vo borbata protiv zaedni~koto zlo, osnovnite pravci na me|unarodnata aktivnost se naso~eni kon: usoglasuvawe na zakonodavstvata so prifa}awe na obedna~eni pristapi (definicii na korupcijata i pereweto pari, specijalni istra`ni merki itn.); prifa}awe na efikasni me|unarodni instrumenti za zaemna sorabotka vo suzbivaweto na korupcijata; i me|unarodno "vmre`uvawe" na instituciite na kaznenata pravda (Interpol, Evropol, policiska, javno-obvinitelska i sudska mre`a). Vakvite aktivnosti, razvieni vo ramkite na OON, SE, EU i drugi me|unarodni i regionalni organizacii niz usvojuvawe na brojni konvencii vo kazneno-pravnata oblast, dobija na intenzitet po usvojuvaweto na Konvencijata na OON za transnacionalniot organiziran kriminal (Konvencijata od Palermo) od 2000 godina, koja postavuva me|unarodna ramka za harmonizacija na kaznenite zakonodavstva vo nekolku pravci. Prvo, vo inkriminirawe kako kazneni dela na u~estvoto vo organizirana kriminalna grupa, perewe pari, korupcija i opstrukcija na pravdata. Vtoro, vo prifa}awe na obedna~eni instrumenti na zaemna sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storitelite na delata (ekstradicija i drugi oblici). Treto, vo primena na merki na potraga, zamrznuvawe i konfiskacija na kriminalni prinosi. ^etvrto, vo primena na programi za za{tita na svedocite. I petto, vo primenata na merki na prevencija. 2. Korupcija: poim i zna~ewe Kratkata definicija na poimot na korupcijata glasi: zloupotreba na javna funkcija zaradi ostvaruvawe na li~na korist za sebe ili za drug. Vo kazneno-pravna smisla poimot na korupcija gi opfa}a delata na primawe potkup (pasivno potkupuvawe), davawe potkup (aktivno potkupuvawe) i trguvawe so vlijanie zaradi zloupotreba na javnite ovlastuvawa na slu`beno, odgovorno ili lice {to vr{i raboti od javen interes, kako i sekoja zloupotreba na slu`benata polo`ba na storitelot zaradi ostvaruvawe li~na korist! Korupcijata e mnogustrano povrzana so organiziraniot kriminal. Najprvin, samata korupcija kako konkretno delo na zloupotreba na posebnata slu`bena ili druga polo`ba na storitelite mo`e da pretstavuva oblik na organizirana kriminalna aktivnost, {to obi~no vleguva vo poimot na "sistemska korupcija" (koruptivna mre`a na slu`beni lica itn.)! No isto taka, koga se raboti za organiziran kriminal od simbioti~ki tip, korupcijata e va`en, ako ne i klu~en element na organiziranata kriminalnata aktivnost (potkupot na policajci kaj trgovijata so lu|e, trgovijata so narkoti~ni drogi i drugi organizirani aktivnosti, zaradi nivno
2

aktivnosti, zaradi nivno ovozmo`uvawe ili za{tita od gonewe na storitelite na delata)! Nesporna e i povrzanosta na korupcijata so transnacionalniot organiziran kriminal, koj po definicija pretpostavuva postoewe na sistem na za{tita {to mo`at da go obezbedat lu|e od formalnata struktura (administracija, policija, sudstvo itn.). Na svetskiot pazar korupcijata stanuva eden od elementite na noviot poredok, {to nekoi go narekuvaat "kaubojski kapitalizam" ili kazino kapitalizam, erodiraj}i gi temelnite zakoni na pazarnata ekonomija zasnovana vrz zdrava konkurencija i sveduvaj}i go, na primer, pra{aweto na me|unarodni licitacii i tenderi na pra{awe na {to povisoko dogovoren potkup! Nov fenomen vo me|unarodnite politi~ki i ekonomski odnosi pretstavuva i korupcijata na vladite, kako sredstvo za donesuvawe na opredeleni relevatni odluki od nacionalen politi~ki, ekonomski ili drug interes ("sistemska korupcija").
3. Me|unarodna ramka na spre~uvaweto na korupcijata

Koncipiraweto na me|unarodno-pravniot model na kaznuvawe na korupcijata se ostvaruva niz pove}e koordinirani aktivnosti. Taka, aktivnostite na OON rezultiraa so donesuvawe na nekolku rezolucii na Ekonomsko-Socijalniot sovet (EKOSOK) i na Generalnoto sobranie. Posebno zna~ajni se: Rezolucijata na EKOSOK br.1995/14 od 1995 godina za akcija protiv korupcijata, so prilog {to sodr`i Prira~nik na prakti~ni merki za suzbivawe na korupcijata; Deklaracija na OON za korupcijata i za aktite na korupcija vo transnacionalnite komercijalni aktivnosti od 1996 godina; i rezoluciite na Generalnoto sobranie na OON br.50/223 i 51/59 od 1996 godina za aktivnostite protiv korupcijata, kako i aneksot kon poslednava {to sodr`i Kodeks na odnesuvawe na javnite slu`benici so preporaki za uka`uvawe sovetodavna i tehni~ka pomo{. Suzbivaweto na korupcijata pretstavuva edna od postojanite preokupacii na poslednite kongresi na OON za suzbivawe na kriminalot i postapuvawe so prestapnicite: na VIII Kongres odr`an vo Havana 1990 godina e donesena posebna rezolucija za korupcijata vo dr`avnite organi; na IX Kongres, odr`an vo Kairo 1995 e usvoen poseben plan za akcija protiv organiziraniot kriminal, vklu~uvaj}i ja i korupcijata. Vo ramkite na Komisijata za spre~uvawe na kriminalot i za kaznena pravda na OON i negovoto Oddelenie za spre~uvawe na kriminalot i kaznenata pravda (Viena) podgotven e i poseben Model na zakonodavstvo protiv korupcijata, koj sodr`i preporaki {to se odnesuvaat na {irok spektar na preventivni i represivni merki. Modelot sodr`i i preporaki za osnovawe Nacionalno telo protiv korupcijata kako i lista na dela na korupcija i na srodni dela. Ovaa aktivnost na OON e finalizirana so usvojuvawe vo 2003 godina na Konvencija za spre~uvawe na korupcijata. Konvencijata go pro{iruva podra~jeto na primena na me|unarodnite zabrani, opfa}aj}i go javniot i privatniot sektor, kako i korupcijata vo politikata (politi~kite partii i vr{eweto na vlasta). Zaradi harmonizacija na kaznenite zakonodavstva,
3

Konvencijata predviduva obvrska za dr`avite potpisni~ki za inkriminirawe na pove}e dela: korupcija (aktivno i pasivno potkupawe), zloupotreba na {teta na javnata ili privatnata sopstvenost od strana na slu`beni lica, trguvawe so vlijanie i zloupotreba na funkciite i nezakonito bogatewe! Korupcijata e definirana kako ponuda ili prifa}awe na bilo kakva nezaslu`ena pogodnost za sebesi ili za drugo fizi~ko ili pravno lice! Vo privatniot sektor takvi se i inkriminaciite na izmama i potkup, perewe pari, raspolagawe so ukradeni predmeti, opstrukcija na pravdata, kako i u~estvoto i obidot vo takvi dela. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani da predvidat kaznena odgovornost na pravnite lica, zamrznuvawe i konfiskacija na imot, za{tita na svedoci i sorabotnici na pravdata, otstranuvawe na posledicite na delata na korupcija i kompenzacija, kako i vostanovuvawe na specijalizirani tela za borba protiv korupcijata. Osobeno e zna~aen probivot napraven vo privatniot sektor, so statuirawe na odredbi za kaznena odgovornost na pravnite lica, kaznuvawe na zloupotrebite na privatnite kompanii i predviduvawe na kazneno-pravni merki za spre~uvawe na nezakonitoto bogatewe. Republika Makedonija vo 2005 godina ja ratifikuva ovaa konvencija, otkako prethodno so izmenite vo KZM i ZKP go prilagodi vo zna~itelen stepen nacionalnoto zakonodavstvo so nejzinite odredbi. Vo ramkite na isto taka intenzivnite aktivnosti na SE, usvoeni se i dve konvencii: Kazneno-pravna konvencija protiv korupcijata od 1999 i Civilnopravna konvencija protiv korupcijata od 1999 godina. Spored Kaznenata konvencija protiv korupcijata, efektivnata borba protiv ovaa pojava pretpostavuva usoglasuvawe na nacionalnite pravila, kako i efikasna sorabotka me|u dr`avite i me|unarodnite institucii na evropsko ramni{te i po{iroko. Nejzinoto suzbivawe bara multi-disciplinaren pristap: pravorazli~ni granki na pravoto (ustavno, kazneno, administrativno, civilno), politi~ka akcija i motivirawe na javnosta! Korupcijata e definirana kako dejstvie, kako {to e primaweto potkup od lice {to ima opredelena odgovornost vo javniot ili privatniot sektor, so koe toa gi povreduva obvrskite {to proizleguvaat od negoviot status kako slu`beno lice ili samostoen slu`benik, so cel za steknuvawe nezaslu`ena dobivka od bilo kakov vid za sebe ili za drug! Dr`avite se obvrzuvaat da prezemat preventivni merki i da promoviraat eti~ko odnesuvawe, kako i da gi inkriminiraat delata sodr`ani vo aneksot na Konvencijata. Dr`avite treba da obezbedat efikasno otkrivawe, gonewe i odzemawe na korista, od strana na avtoritetni i nezavisni organi, kako i da ograni~at bilo kakov imunitet od istra`uvawe ili gonewe za korupcija. Isto taka, dr`avite se obvrzuvaat sistemot na javna uprava da ja vklu~i borbata protiv korupcijata, posebno preku usvojuvawe na zakon za odnesuvawe na javnite slu`benici, disciplinski merki i sankcii, transparentnost na nivnata rabota itn. Obvrska na dr`avite e da gi prilagodat pravilata i praktikata na finansirawe na politi~kite partii i izbornata kampawa na potrebata od prevencija na korupcijata. Gra|anskoto pravo treba da sodr`i pravila za posebno obes{tetuvawe na `rtvite vo slu~aj
4

`rtvite vo slu~aj na postoewe na stranski element. Zaradi sledewe na Konvencijata pri Komitetot na ministrite e formirana posebna ekspertska grupa (GRECO) predlo`eni od dr`avite ~lenki (najmnogu 15), no so nezavisna pozicija. Sekoja dr`ava podgotvuva specijalni izve{tai, a grupata mo`e da bara i dopolnitelni izve{tai, da vr{i poseti i da podgotvi izve{taj za Komitetot na ministrite. Sekoja dr`ava treba da opredeli centralno nacionalno telo {to }e komunicira i sorabotuva so GRECO. Konvencijata predviduva i pove}e instrumenti na efikasna me|unarodna sorabotka. Nejziniot aneks sodr`i popis na kazneni dela {to treba da bidat vneseni vo nacionalnite zakonodavstva. Takvi se delata na potkup vo javniot i privatniot sektor, protivzakonito posreduvawe, perewe na pari i srodni dela. Dr`avite treba da vospostavat i kazneni ili administrativni sankcii za pravni lica vo ~ija korist e izvr{eno deloto od strana na organ, ~len na organ ili drug pretstavnik; taa odgovornost ne ja isklu~uva kaznenata odgovornost na izvr{itelot! Sekoja dr`ava treba da vospostavi specijalni organi za borba protiv korupcijata vo soglasnost so sopstvenite ustavni principi i osnovniot koncept na pravniot sistem, koi treba da imaat nu`na nezavisnost vo ramkite na ustavniot sistem na dr`avata, za da mo`e da ja vr{at svojata funkcija oslobodeni od bilo kakva neosnovana prisilba, a osobeno od politi~kite partii i dr`avnata administracija! Dr`avata treba isto taka da obezbedi soodveten trening na personalot i finansiski izvori za nivnata rabota. Konvencijata predviduva i odredbi za za{tita na sorabotnici na pravdata {to davaat informacii i svedoci, kako proceduralni merki za slobodno iska`uvawe, vonsudska za{tita i kompenzacija na sorabotnici na pravdata. Predvideni se i specijalni ovlastuvawa i tehniki za istraga. Vo delot na me|unarodnata sorabotka Konvencijata sodr`i opredelba deka se raboti za dela za koi e dozvolena ekstradicija, {to e osnova i za razvivawe na sistem na zaemno informirawe za podatoci za izvr{eni dela, vostanovuvawe centralno telo zadol`eno za re{avawe po barawa za ekstradicija, kako i zaemno informirawe i direktna sorabotka na centralnite tela. Vo 2003 god. SE usvoi Dopolnitelen protokol na Kaznenata konvencija za korupcijata, so koj se predvideni dela na potkup na doma{ni i stranski arbitri i porotnici. Merkite i aktivnostite na SE se sodr`ani i vo drugi dokumenti: Programata za akcija protiv korupcijata od 1996 godina i Zavr{nata deklaracija na Vtoriot Samit na Sovetot na Evropa vo 1997 godina sodr`i plan za akcija, vo koj edna to~ka e posvetena na borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal. Komitetot na ministrite usvoi Rezolucija (97)24 za Dvaesette rakovodni principi za borbata protiv korupcijata, vo koi se sodr`ani pove}e merki na prevencija i kaznuvawe na korupcijata. Suzbivaweto na korupcijata pretstavuva i postojana preokupacija na redovnite konferencii na ministrite za pravda na zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa: 19-ta, Malta 1994 i 21-ta, Praga 1997 godina. Osobeno se zna~ajni i aktivnostite na OECD vo suzbivaweto na korupcijata vo domenot na me|unarodnite komercijalni odnosi: taka, 1994
5

godina e usvoena posebna preporaka za suzbivawe na korupcijata vo ovie transakcii, a vo 1996 i preporaka za nepriznavawe na isplatenite iznosi vo vid na potkup odnosno provizija na stranski partneri kako tro{ok so cel za namaluvawe na danokot. Svetskite finansiski institucii se me|u prvite {to zapo~nuvaat so dosledna implementacija na vaka definiranite stavovi na me|unarodnata zaednica. MMF, na primer, vo 1997 godina za prvpat gi prekina zaemite na dr`avite za koi se somneva deka se zafateni so korupcija; taka vo slu~ajot na programata za pomo{ na Kenija i zaemite na Kamboxa. Ostra borba so korumpiranite ekonomii najavuva i Svetskata banka!
4. Spre~uvawe na korupcijata vo EU

Borbata protiv korupcijata e me|u vrvnite prioriteti na EU, zatoa {to se raboti za nova forma na kriminal {to gi nagrizuva samite za{titni institucionalni mehanizmi i gi paralizira naporite za anti-kriminalno postavuvawe na sistemot na pravda i vnatre{ni raboti! Poradi toa, nejzinoto spre~uvawe so Dogovorot od Mastriht e krenato na ramni{teto na zaedni~ki interes (~l.29). Opredelbata za konzistentna anti-korupciska politika e sodr`ana vo akcionata programa za suzbivawe na organiziraniot kriminal od 1997 godina, kako i vo Vienskiot akcionen plan od 1998 i programskite stavovi na Samitot vo Tampere vo 1999 godina, razvieni potem vo Strategijata za suzbivawe na organiziraniot kriminal na Sovetot na ministri od 2000 godina. Za taa cel se usvoeni i dvete spomenati konvencii: Konvencijata za za{tita na finansiskite interesi na EU od 1995 i Konvencijata za suzbivawe na korupcijata {to involvira slu`beni lica na EU i na dr`avite ~lenki od 1997 godina. Vtorata konvencija sodr`i zabrani {to treba da bidat predvideni vo nacionalnite zakonodavstva, a se odnesuvaat ne samo na slu`beni lica na EU, tuku i na slu`beni lica na dr`avite ~lenki, taka {to sekoja dr`ava treba zakonski da go opredeli nivniot krug! Primenata na anti-korupciskite merki vo odnos na instituciite na EU, kako i sorabotkata so soodvetnite antikorupciski strukturi i dr`avnite organi na dr`avite ~lenki e staveno vo zada~a na Evropskata agencija za spre~uvawe na finansiskite zloupotrebi (OLAF). Isto taka, vo kontinuiranata aktivnost na Komisijata vleguva unapreduvaweto na implemenetacijata vo dr`avite ~lenki na drugite me|unarodni instrumenti. Zaradi harmonizacija na zakonodavstvata vo odnos na korupcijata vo privatniot sektor, vo 1998 godina Sovetot usvoi akt ("zaedni~ka akcija"), vo koj se sodr`ani osnovnite definicii na: odgovorno lice, kako lice koe ima ovlastuvawe da postapuva vo ime na pravno ili fizi~ko lice vo privatniot sektor; pravno lice; i povreda na dol`nosta, kako dejstvie so koe kako minimum e opfateno nelojalnoto odnesuvawe {to pretstavuva povreda na statutot, kako i povredata na profesionalnite pravila ili nalozi vo ramkite na dejnosta na pravnoto lice! Aktivnoto i pasivnoto potkupuvawe treba da se inkriminiraat barem vo merata vo koja rezultiraat so naru{uvawe na
6

rezultiraat so naru{uvawe na konkurencijata na edinstveniot pazar ili so materijalna {teta za drug so nezaslu`ena pogodnost ili nesoodvetno izvr{uvawe na dogovor! Pravnite lica treba da odgovaraat za aktivna korupcija izvr{ena vo nivna korist od strana na bilo koe lice koe go pretstavuva pravnoto lice ili ima ovlastuvawe da donesuva odluki ili da vr{i nadzor nad pravnoto lice! Pravnoto lice e odgovorno i koga izvr{uvaweto na deloto vo korist na pravnoto lice e ovozmo`eno so nevr{ewe na dol`en nadzor! Brojnosta i raznovidnosta na me|unarodnite instrumenti, kako i na pravnite instrumenti na EU kako da e vo obratno proporcionalen odnos so postignatite rezultati, koi se ocenuvaat kako daleku od zadovolitelni: korupcijata dobiva endemski dimenzii, zafa}aj}i gi osobeno finansiskiot sektor i me|unarodnite biznis transakcii, vo dr`avite ~lenki korupciskite aferi se re~isi sekojdnevie, a ne e po{tedena od takvi aferi i samata Komisija i drugite organi na EU! Poradi toa, pretstoi revidirawe na politikata na EU vo ovaa sfera, najaveno so edno soop{tenie na Komisijata do Sovetot, Parlamentot i Evropskiot ekonomski i socijalen komitet od 2003 godina, vo koe se sodr`ani pove}e zalo`bi za usvojuvawe na konzistentna strategija zasnovana vrz nekolku postulati, od koi najva`ni se: izrazuvawe na jasna politi~ka volja na najvisoko ramni{te, monitoring nad primenata na postojnite anti-korupciski instrumenti, pristapuvawe na EU (EZ) kon konvenciite na SE i kon monitoring mehanizmite na GRECO- teloto za monitoring nad anti-korupciskite aktivnosti na SE, i razvivawe na instrumenti za borba protiv korupcijata vo privatniot sektor. Prioriteti definirani so Strategijata se: harmonizacijata na kaznenite zakonodavstva, kako i unapreduvawe na sorabotkata vo otkrivaweto, istra`uvaweto i goneweto na storitelite na delata, so primena na specijalni istra`ni tehniki, za{tita na `rtvite i sorabotnicite na pravdata i primena na merki na pronao|awe, zamrznuvawe i konfiskacija na kriminalnite prinosi. Posebno vnimanie e posveteno na razvivaweto na preventivni merki zaradi izbegnuvawe na konfliktot na interesi i voveduvaweto na sistematski merki na kontrola i proverka, kako i na specijalni proceduri vo slu~aite na javni nabavki, tenderi i tro{ewe na buxetskite sredstva. Vo odnos na spre~uvaweto na korupcijata vo privatniot sektor, apostrofirano e razvivaweto na samo-regulatorni i nadzorni mehanizmi vo razli~nite profesionalni asocijacii (advokati, notari, smetkovoditeli, revizori itn.), kako i usvojuvaweto na novi pravila za smetkovodstvoto i revizijata i precizni delovni zakoni i standardi vo raboteweto na privatnite kompanii, posebno vo odnos na garantiraweto na slobodni i konkurentni pazarni uslovi i suzbivawe na monopolite! Konzistentnata strategija vklu~uva i novi pravila za razli~nite organizacii {to se pome|u javniot i privatniot sektor, kako {to se politi~kite partii i sindikatite, inspirirani so baraweto za transparentnost vo nivnoto finansirawe i vnatrepartiskite izbori.

5. Zaostruvawe na kazneno-pravnata represija: novi tendencii Vo Republika Makedonija, po primerot na pove}eto dr`avi vo tranzicija, e usvoeno posebno anti-korupcisko zakonodavstvo (Zakonot za spre~uvawe na korupcijata od 2002 godina) i izvr{eni se soodvetni izmeni kaj delata protiv slu`benata dol`nost vo KZM, so koi doma{nata regulativa e usoglasena so me|unarodnite obvrski na dr`avata. Osobeno va`na novina, {to korespondira so obvrskite predvideni vo Konvencijata od Palermo i konvenciite za spre~uvawe na korupcijata na SE e statuiraweto na kaznena odgovornost na pravnite lica i poseben sistem na sankcii (~l.28-a, 96-a) so Novelata na KZM od 2004 godina. Za deloto na davawe potkup e predvidena i kaznena odgovornost na pravnite lica, a vnesena e i novata inkriminacija prikrivawe na potekloto na nesrazmerno steknat imot (~l.359-a), koja neposredno se nadovrzuva na preventivnite instrumenti sodr`ani vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata (prijavuvawe na imotnata sostojba). No vo me|unarodnata regulativa se otvoreni nekolku novi pravci, {to baraat natamo{no ispituvawe i proverka na re{enijata vo doma{noto zakonodavstvo. Posebno zna~ewe ima konfiskacijata na kriminalnite prinosi kako efikasna kazneno-pravna merka, {to ima za cel da gi demotivira storitelite na koruptivni dela, kako i da ovozmo`i nivno poefikasno otkrivawe i gonewe (po tragata na kriminalniot prinos!). [irokata primena na ovaa merka vo nacionalnite zakonodavstva e pottiknata se trite konvencii za spre~uvawe na pereweto pari i organiziraniot kriminal: Vienskata konvencija za ilegalniot promet so narkoti~ni drogi od 1988 godina; Strazbur{kata konvencija za pereweto pari, potragata, zamrznuvaweto i konfiskacijata na prinosite od kriminal od 1990 godina i Konvencijata od Palermo. I Kaznenata konvencija protiv korupcijata na SE od 1999 godina predviduva ( vo ~l.19) obvrska na dr`avite za prezemawe merki koi se neophodni za ovozmo`uvawe konfiskacija ili odzemawe na instrumenite i prihodot od delata utvrdeni vrz osnova na ovaa konvencija. Vienskata konvencija ja definira konfiskacijata ("zaplena") kako trajno li{uvawe od sopstvenosta so odluka na sudot ili drug nadle`en organ, definiraj}i ja istovremeno sopstvenosta kako imot ili aktiva od koj i da e vid, na fizi~ko ili pravno lice, podvi`en ili nepodvi`en, meterijalen ili nematerijalen, kako i pravni dokumenti ili instrumenti koi svedo~at za pravoto na sopstvenost ili interes na takviot imot ili aktiva (~l.1). Konvencijata obvrzuva na zaplena na prinosot koj poteknuva od izvr{uvawe na prethodno kazneno delo (opredeleno so Konvencijata) ili od sopstvenost ~ija vrednost odgovara na vrednosta na takviot prinos, kako i na opojnite drogi i psihotropni supstancii, opremata i drugite sredstva koristeni ili nameneti za izvr{uvawe na takvite dela. Strazbur{kata konvencija gi korigira vakvite prili~no neprecizni odredbi, definiraj}i ja konfiskacijata kako kazna ili merka izre~ena od strana na sudot po sprovedenata postapka za izvr{eno kazneno delo, {to se sostoi vo odzemawe na imotot; poimot na prinos (od kazneno delo) ja podrazbira sekoja imotna korist pribavena so kaznenoto delo, {to mo`e da se odnesuva na sekoj imot, dodeka poimot na imot e definiran kako
8

se odnesuva na sekoj imot, dodeka poimot na imot e definiran kako imot od bilo kakov vid, podvi`en ili nepodvi`en, kako i pravni akti ili dokumenti koi se dokaz za nositelot ili pravoto na imotot. Definiran e i poimot na sredstvo (instrument) kako predmet upotreben ili namenet za upotreba na bilo koj na~in, vo celina ili delumno, za da se izvr{i edno ili pove}e kazneni dela (~l.1). Konvencijata nalaga obvrska za usvojuvawe na zakonodavni i drugi merki neophodni za ovozmo`uvawe da se izvr{i konfiskacija na sredstvata (instrumentite) i prinosite (od kazneni dela) ili imotot ~ija vrednost odgovara na takvite prinosi (~l.2). Konvencijata od Palermo go definira poimot na imot kako sredstva od sekakov vid, opredmeteni ili neopredmeteni, podvi`ni ili nepodvi`ni, opiplivi ili neopiplivi, kako i javni ispravi i instrumenti za sopstvenost ili interes vrz takvi dobra. Poimot na prinosi od kriminal ozna~uva sekakov vid imot koj proizleguva ili e obezbeden, direktno ili indirektno, od izvr{eno kazneno delo. Konfiskacijata zna~i trajno odzemawe na imotot po naredba na sud ili drug nadle`en organ (~l.2). Pravej}i ~ekor napred vo podigawe na obvrskite na dr`avite vo odnos na merkite na konfiskacija, Konvencijata propi{uva obvrska za nejzina primena vo odnos na prinosi od kriminal {to se transformirani ili pretvoreni, delumno ili celosno, vo drug vid na sopstvenost, taka {to i taa sopstvenost zadol`itelno podle`i na ovaa merka; ako prinosite od kriminal se pome{ani so sopstvenost steknata od legalni izvori, takvata sopstvenost }e podle`i na konfiskacija do procenetata vrednost na izme{anite prinosi (~l.12). So Konvencijata od Palermo e, zna~i, zaokru`en konceptot na konfiskacija koj se odnesuva: prvo, na prinosi od kriminal ili imot vo vrednost koja korespondira so takvite prinosi, druga sopstvenost vo koja se transformirani ili pretvoreni, delumno ili celosno, prinosite od kriminal, kako i sopstvenost steknata od legalni izvori, vo delot, odnosno do procenetata vrednost do koja prinosite od kriminal se pome{ani so takvata sopstvenost; vtoro, sopstvenosta, opremata ili drugite sredstva upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na kazneno delo. So merkata na konfiskacija e tesno povrzana i primenata na privremeni merki na identifikacija, zamrznuvawe i privremena zaplena na imot vo sudska ili druga postapka! Prinosite od kriminal, vklu~eni vo bankarskite i finansiskite tekovi i legalniot biznis mo`e brzo da se transferiraat ili pretvorat vo legalna sopstvenost i da se pokrie nivnata traga, taka {to se neophodni merki so koi takvoto transferirawe }e se prese~e vo momentot koga }e se pojavi somnevawe deka se raboti za kriminalni prinosi. Vo ovaa smisla, Vienskata konvencija go vnesuva poimot na zamrznuvawe ili odzemawe, {to ozna~uva privremena zabrana za transfer, konverzija, raspolagawe ili dvi`ewe na sopstvenosta ili privremeno prezemawe nadzor ili kontrola nad sopstvenosta vrz osnova na nalog izdaden od strana na sudot ili od drug nadle`en organ (~l.1). Konvencijata predviduva obvrska za usvojuvawe na neophodni merki za nadle`nite dr`avni organi da mo`e da ja identifikuvaat, otkrijat, zamrznat ili zaplenat dobivkata, sopstvenosta ili sredstvata na

zamrznat ili zaplenat dobivkata, sopstvenosta ili sredstvata na deloto zaradi kone~na zaplena (~l.5). Sli~ni odredbi sodr`at Strazbur{kata konvencija (~l.3) i Konvencijata od Palermo (~l.12). Vakviot ekstenziven pristap kon konfiskacijata i privremenoto zamrznuvawe ili zaplena podrazbira i {irok krug na subjekti na koi se odnesuvaat ovie merki! Tie, kako {to proizleguva od dikcijata na odredbite vo me|unarodnite konvencii, se odnesuvaat na statusot na opredelen imot kako prinos od kriminal ili kako sredstva za izvr{uvawe na deloto, a ne na statusot na liceto identifikuvano kako storitel na kazneno delo! Vo site pogore spomenati odredbi e ostaveno otvoreno pra{aweto- od kogo se odzemaat prinosite od kriminal. Toa, kako i pra{aweto, vo kakva postapka se odzemaat tie prinosi, e prepu{teno na nacionalnite zakonodavstva. No smislata na ovie odredbi, koi se emanacija na pravnoto na~elo od nepravo ne mo`e da stane pravo, upatuva na toa deka konfiskacijata ne e koncipirana isklu~itelno kako kazna ili druga sankcija {to mu se izrekuva na storitelot na deloto, tuku kako seopfatna merka so koja treba da bide pogoden bilo koj kriminalen prinos, nezavisno dali e poznat storitelot na deloto. Taa e, zna~i, koncipirana kako op{ta kazneno-pravna merka, vrzana za faktot na prethodno izvr{eno kazneno delo, za koja treba da postojat zakonski regulirani uslovi za primena i koga ne mo`e da se vodi kaznena postapka protiv nekoe lice, poradi toa {to ne e utvrden identitetot na storitelot, ili postojat fakti~ki ili pravni pre~ki za negovo gonewe (storitelot umrel, deloto e zastareno itn.). Isto taka, toa re{enie treba da se odnesuva na bilo koe drugo lice na koe kriminalniot prinos e prenesen bez nadomest koja odgovara na negovata vistinska vrednost. Tretite lica mo`e, eventualno da se za{titat od gonewe za deloto perewe pari ako kaj niv ne postoi nitu nebre`nost vo odnos na faktot deka se raboti za kriminalen prinos, a od konfiskacija na imotot samo ako postapuvale bona fide! Konvencijata od Palermo vo ovaa smisla sodr`i izre~na odredba (~l.12), spored koja merkite na konfiskacija i zaplena ne treba da gi prejudiciraat pravata na ~esnite treti lica! Konvencijata od Palermo (vo ~l.13) predviduva minuciozno razraboteni uslovi za postapuvawe po baraweto za izvr{uvawe konfiskaciona odluka od druga dr`ava, {to vo otsustvo na druga, bilateralna regulativa, mo`e da se smetaat za dovolna me|unarodno-pravna osnova za zaemno priznavawe i izvr{uvawe na stranski konfiskacioni presudi. Zamolenata dr`ava prezema merki na identifikacija, otkrivawe i zamrznuvawe ili privremeno odzemawe na prinosi od kriminal, imot, oprema ili drugi predmeti na deloto zaradi eventualna konfiskacija po barawe na dr`avata koja ima jurisdikcija vrz kaznenite dela, ili zaradi izvr{uvawe na baraweto za konfiskacija. Za primenata na ovie merki, kako i za izvr{uvawe na konfiskacionata odluka, dovolno e da bide ispolnet uslovot na dvokratna inkriminacija, odnosno deloto na koe se odnesuvaat ovie merki da pretstavuva kazneno delo i vo zamolenata dr`ava. Iako Konvencijata, kako i prethodnite dve konvencii izre~no ne go reguliraat toa pra{awe, za izvr{uvawe na konfiskacionite odluki kako i na privremenite merki ne e potrebno zamolenata dr`ava da ima
10

na privremenite merki ne e potrebno zamolenata dr`ava da ima jurisdikcija vrz konkretnoto kazneno delo (spored uslovite opredeleni vo ~l.15: deloto da e izvr{eno na nejzina teritorija, protiv nejzin dr`avjanin itn.). Vo slu~aj na paralelno vodewe na postapki i vo dr`avata-molitel i vo zamolenata dr`ava, se primenuva op{toto pravilo za vospostavuvawe na jurisdikcijata na dr`avata (sodr`ano vo ~l.15): vo to slu~aj, imeno, nadle`nite organi na ovie dr`avi se konsultiraat edna so druga vo smisla na koordinirawe na nivnite aktivnosti. Predmet na me|unarodnata regulativa e i mo{ne va`noto pra{awe so brojni prakti~ni konsekvencii- na kone~noto raspolagawe so konfiskuvaniot imot {to e rezultat na me|unarodnata sorabotka! Vienskata konvencija (~l.5) go statuira osnovnoto pravilo deka ovaa materija treba da se regulira spored vnatre{noto pravo na dr`avata koja ja sproveduva konfiskacijata. Koga kriminalniot prinos se konfiskuva po barawe na druga dr`ava, Konvencijata predviduva mo`nost za spogodbena podelba ili prilo`uvawe na prinosot kako pridones vo me|uvladinite tela specijalizirani za borba protiv narkokriminalot. Sli~no re{enie sodr`i i Strazbur{kata konvencija (~l.15). Razvien sistem na odredbi za raspolagawe so konfiskuvaniot imot poznava Konvencijata od Palermo (~l.14). Ostanuvaj}i i natamu na praviloto deka so prinosite od kriminal dr`avata raspolaga vo soglasnost so nezinoto doma{no pravo i postapki, vneseni se pove}e novini po odnos na raspolagaweto so imotot konfiskuvan po barawe na druga dr`ava. Konvencijata go istaknuva principot na prvenstveno razgleduvawe na vra}aweto na konfiskuvanite kriminalni prinosi ili imot vo dr`avata-baratel, zaradi kompenzacija na `rtvite na kriminalot ili vra}awe na takvite prinosi od kriminal na nivnite legitimni sopstvenici. Pokraj toa, predvidena e mo`nost za sklu~uvawe me|u dvete dr`avi dogovori ili aran`mani za donirawe na konfiskuvaniot imot na poseben fond na OON za tehni~ka pomo{ na zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija (~l.30), i na me|unarodni tela specijalizirani za borba protiv organiziraniot kriminal ili za zaemna podelba na konfiskuvaniot imot. Primenata na konfiskacionite odluki i merkite za istraga, zamrznuvawe i privremeno zaplenuvawe vo EU e regulirana so ramkovna odluka Sovetot na sovetot na ministri od 2003 godina za evropski nalog za zamrznuvawe na imot i na evidencii i dokumenti! Odlukata predviduva izvr{uvawe na sudski nalozi za zamrznuvawe na imot i na evidencii i dokazi od sudovite na drugite dr`avi~lenki! Celta na primenata na ovoj instrument e brzo doa|awe do dokazite za storenoto delo {to se nao|aat vo druga dr`ava, ili privremeno zamrznuvawe i konfiskacija na imotot zaradi izrekuvawe na posebnata merka na konfiskacija na imotot zaedno so osudata za kaznenoto delo. Pred Sovetot e vo tek postapka na usvojuvawe u{te na dve ramkovni odluki: za zaemno priznavawe na imotnite kazni i za zaemno izvr{uvawe na nalozite za konfiskacija, a vo Komisijata se podgotvuva ramkovna odluka za evropski nalog za obezbeduvawe dokazi zaradi potraga i odzemawe na predmeti, dokumenti ili podatoci vo druga dr`ava. Primenata na novite oblici na sorabotka e pottiknata so aktivnosta na Evropravda, a zaradi nejzino
11

pottiknata so aktivnosta na Evropravda, a zaradi nejzino olesnuvawe i zabrzuvawe e aktivirana i evropskata sudska mre`a na kontaktni punktovi vo dr`avite-~lenki.

6. Novi strategii i tehniki vo otkrivaweto i goneweto na korupcijata Nesporno e deka sovremeniot sistem na kaznena pravda mora da bara novi odgovori za prevencijata, otkrivaweto i procesuiraweto na delata na korupcija i drugite novi formi na kriminal! Modernizacijata na toj sistem, vo koj vo edna simboli~no pretstavena slika aktivnostite se odvivaat "od levo kon desno", t.e. od otkriva~kite aktivnosti na policijata, preku obvinuvaweto, do izrekuvaweto na presudata, se bara vo "svrtuvaweto kon levo", odnosno vo davaweto na pogolemo zna~ewe na poniskite, porane{nite fazi na otkrivawe i gonewe. Pritoa, se poa|a od soznanieto deka tradicionalnata i po svojata priroda i logika stabilna i (uslovno re~eno!) konzervativna pozicija na sudot ne mo`e da go dade o~ekuvaniot specificiran odgovor na organiziraniot kriminal. Posebno e zatoa apostrofirana ulogata na javniot obvinitel, taka {to zgolemuvaweto na negovite ovlastuvawa pretstavuva op{ta karakteristika na reformite vo pove}e evropski zakonodavstva. Pro{iruvaweto na ovlastuvawata na javniot obvinitel se odviva vo dva pravci: vo pravec na rakovodewe so aktivnostite na policijata vo otkrivaweto na organiziraniot kriminal i vo pravec na prezemawe na ovlastuvawa {to mu pripa|aat na sudot! Vakvoto pomestuvawe na ovlastuvawata na organite vo levo go opfa}a i statuiraweto na ovlastuvawa na policijata za primena na specijalnite istra`ni merki. Se raboti za dejstvija koi dobivaat procesno zna~ewe na dokazni sredstva, so koi se zadira vo individualnite slobodi i prava {to mo`at, barem spored pove}eto sovremeni ustavni re{enija, da bidat ograni~eni samo vo so zakon opredeleni slu~ai vrz osnova na sudska odluka! Sovremenata kazneno-procesna reforma {to se karakterizira so voveduvaweto novi procesni i dokazni pravila i specijalni istra`ni merki za otkrivawe i gonewe, e nesomneno edinstveniot mo`en odgovor na zgolemenata opasnost od korupcijata i nejzinoto paralizira~ko dejstvo vo odnos na sistemot na kaznena pravda. Se raboti, spored toa, za univerzalna tendencija motivirana so principot na celesoobraznost, ~ie{to preferirawe go nametnuva vtoriot zna~aen aspekt na sistemot na kaznenata pravda- toj, imeno, na po~ituvawe na ~ovekovite slobodi i prava! Nikoj ne go negira stojali{teto deka podigaweto na efikasnosta na borbata protiv organiziraniot kriminal treba da se ostvaruva vo uslovi na demokratska pravna dr`ava i so ednovremeno po~ituvawe i jaknewe na nejzinite dr`avnopravni postulati koncentrirani vrz po~ituvaweto na individualnite slobodi i prava. Vo kazneno-procesnite sistemi se pojavuvaat brojni novi posebni pravila od koi posebno vnimanie zaslu`uvaat pravilata {to dopiraat do polo`bata na obvinetiot kako subjekt na kaznenata postapka.
12

Tradicionalniot koncept na me{ovita kaznena postapka e cvrsto vtemelen vrz presumpcijata na nevinost, spored koja nikoj ne mo`e da se smeta za vinoven za storeno kazneno delo dodeka toa ne bide utvrdeno so pravosilna sudska presuda (taka glasi ova na~elo i spored makedonskiot Ustav, ~l.13). Taa e denes krenata na ramni{teto na osnovni garancii za ~ovekovite slobodi i prava vo Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava (~l.14) i vo EK^P (~l.6). Za konsekvenciite na presumpcijata na nevinost vrz klu~noto pra{awe za tovarot na doka`uvawe (onus probandi) postojat vo procesnata teorija razli~ni mislewa- od takvi {to smetaat deka toj pa|a isklu~itelno vrz tu`itelot, do takvi za koi ova pra{awe vo kaznenata postapka vo koja e prifateno na~eloto na materijalna vistina e deplasirano, koi se pomiruvaat na slednava zaedni~ka to~ka- deka sekoga{ e dol`en da doka`uva postoewe na opredeleni pravno-relevantni fakti onoj {to tvrdi deka postojat, a ne onoj {to negira (ei incubit probatio qui dicit non qui negat). Za site e nesporno deka obvinetiot vo kaznenata postapka ne mo`e da se prisili na samopriznanie, odnosno na predlagawe i izveduvawe na dokazi vo korist na negovata odbrana. Od presumpcijata na nevinost i nejzinite implikacii vrz tovarot na doka`uvawe zatoa ne mo`e da se otstapi, a toa da nema refleksii vrz kriminalnata politika i kazneno-pravniot sistem vo celina! Poradi toa, vo sovremenata kazneno-pravna reforma i branot na op{to preispituvawe na tradicionalnite na~ela i instituti e izrazen krajno pretpazliv i rezerviran pristap kon mo`nite probivi na sprotivnoto stojali{te, koe vo potraga po pragmati~ni re{enija vo ime na podigawe na efikasnosta na borbata protiv korupcijata se zalaga za ubla`uvawe na rigidnite konsekvencii na presumpcijata na nevinost! Otstapuvawa se prifatlivi ako pominuvaat niz testot na osnovnite standardi i garancii za ~ovekovite slobodi i prava i ako baraweto za nivnoto po~ituvawe ne go potisnuvaat so baraweto za podigawe na efikasnosta na sistemot na kaznenata pravda. Vo sovremenata me|unarodna i nacionalna regulativa e prifateno edno zna~ajno otstapuvawe od ova na~elo vo odnos na doka`uvaweto kaj deloto perewe pari, sodr`ano vo Vienskata konvencija (vo ~l.3), a potem recipirano i vo narednite konvencii: znaeweto deka se raboti za prehodni dela na perewe pari ili namerata ili celta za perewe pari mo`e da se izvedat od objektivnite fakti~ki okolnosti! Ova pravilo go re{ava i pra{aweto na subjektivniot tovar na doka`uvawe, vo taa smisla {to go doveduva obvinetiot vo pozicija da mora da doka`uva deka parite gi steknal na nekriminalen na~in! Ako, zna~i, vrz osnova na fakti~ki okolnosti (prefrlawe na ogromna suma pari vo stranska banka) nekoj e obvinet za korupcija, toj ne mo`e ednostavno da se brani so mol~ewe ili negirawe, tuku e dol`en da go doka`e vistinskiot izvor i poteklo na parite i nivnoto steknuvawe na legalen na~in. Vakvata solucija zna~i svoeviden presvrt vo sovremenite dokazni pravila vo kaznenata postapka. Po odnos na statuiraweto na ova novo dokazno pravilo, Vienskata konvencija (~l.5) i Konvencijata od Palermo (~l.12) sodr`at
13

(~l.12) sodr`at fleksibilno re{enie: dr`avite potpisni~ki }e ja razgledaat mo`nosta da baraat storitelot da go doka`uva zakonskoto poteklo na prinosite od kriminal ili drug imot podlo`en na konfiskacija, do stepen do koj takvoto barawe e konzistentno so principite na nivnoto doma{no pravo i so prirodata na sudskite i drugite postapki. Nesomneno e deka vakvata formulacija aludira vo prv red na zna~eweto na presumcijata na nevinost i nejziniot realen dostrel vo nacionalnoto zakonodavstvo! Slednata novina se sostoi vo prifa}awe na materijalno-pravni i procesno-pravni re{enija za prefrlawe na tovarot na doka`uvawe kaj konfiskacijata na kriminalnite prionosi vrz ona lice, kaj koe }e se najde kriminalniot prinos! Smislata na ova re{enie se sostoi vo toa deka opredelen imot, za koj se pretpostavuva deka pretstavuva kriminalen prinos, nema da se zapleni od liceto {to e negov sopstvenik ili vladetel ako ova doka`e deka do nego do{lo na zakonit na~in. Prefrlaweto na tovarot na doka`uvawe vrz liceto {to poseduva opredelen imot otvora brojni kontroverzi. Koga tovarot na doka`uvawe se prefrla vrz obvinetiot vo kaznenata postapka, nesporno e deka toa e vo kolizija so presumpcijata na nevinost: obvinetiot se smeta za nevin vo odnos na kaznenenoto delo i ne e dol`en da ja doka`uva svojata nevinost, no od druga strana za imotot se pretpostavuva deka e ostvaren na kriminalen na~in i istiot }e mu se konfiskuva ako ne doka`e deka e steknat zakonito! Koga imotot se konfiskuva od treto lice, utvrduvaweto deka e ostvaren so kazneno delo e pak sosema nadvor od negovata sposobnost za doka`uvawe i mo`nost za soboruvawe na pretpostavkata deka se raboti za kriminalen prinos: toa lice mo`e da go za{titi samo ako podnese direkten dokaz za negovoto zakonito poteklo (za pravniot osnov na steknuvawe, cenata {to ja platil pri negovoto kupuvawe itn.). Kon vnimatelen pristap vodat zatoa predupreduvawata deka edno {iroko i nekriti~ko prefrlawe na tovarot na doka`uvawe go zgolemuva rizikot od li{uvawe od pravoto na sopstvenost na nevini, kako i od mo`ni zloupotrebi (osobeno ako se prifati re{enie, kako amerikanskoto, del od konfiskuvaniot imot da pretstavuva direkten prihod za policijata ili drugite organi {to u~estvuvaat vo istragata na profitablilnite kriminalni aktivnosti)! Posebno vnimanie zaslu`uva i tendencijata na voveduvawe vo kaznenata postapka na t.n.: specijalni istra`ni merki. Pod specijalni istra`ni merki se podrazbiraat dejstvija na sistematsko pribirawe na informacii na na~in so koj ne se voznemiruva, odnosno dopira liceto zasegnato so niv, primeneti od strana na policijata so cel za otkrivawe i istraga na kazneni dela i osomni~eni storiteli. Ovoj poim sodr`i nekolku elementi. Prvo, se raboti za prikrieni policiski aktivnosti {to imaat za cel pribirawe, registrirawe i obrabotka na informacii za storeno kazneno delo ili za osomni~eno lice, odnosno za sozdavawe na dokazna osnova za natamo{ni aktivnosti na gonewe na storitelot na kazneno delo. Vtoro, so takvite dejstvija vo objektivna smisla se zasega vo li~nite slobodi i prava na isleduvanoto lice, iako vo subjektivna smisla tie ostanuvaat nadvor od negovoto soznanie. Treto, rezultatite na
14

negovoto soznanie. Treto, rezultatite na takvite dejstvija mo`e da se koristat kako osnova za pokrenuvawe na kazneno gonewe, odnosno kako dokaz vo sudskata postapka! Ovaa definicija ja sodr`i osnovnata razlika od drugite, klasi~ni na~ini na pribirawe na podatoci od strana na policijata za storeno kazneno delo ili osomni~eno lice. Taa se sostoi tokmu vo visokiot stepen na prodir vo individualnite slobodi i prava, {to ne e slu~aj so drugite kriminalisti~ki postapki (uvid, otkrivawe i fiksirawe na tragite na kaznenoto delo, otkrivawe na predmetite na deloto, sredstvata so koi e storeno itn.). Nivnoto koristewe go involvira naj~esto i samoto osmni~eno lice, koe se pojavuva kako izvor na soznanija za eventualnoto storeno delo, {to zna~i deka toj stanuva samiot svedok vo sopstvenoto delo! Ottuka proizleguva i dubioznosta na vakvite merki, koga tie se lociraat, imeno, vo sovremeniot koncept na kaznena postapka zasnovan vrz presumpcijata na nevinost i vrz taa osnova otfrlaweto na baraweto vistinata vo kaznenata postapka da se utvrduva vrz osnova na samopriznanie na osomni~eniot za storenoto delo. So primenata na ovie merki tovarot na doka`uvawe se prefrla na osomni~eniot, koj so svoeto odnesuvawe i drugite li~ni okolnosti i postapki, koi se predmet na istra`nite merki, dava dokazi za sopstvenata vina! "Najzaslu`ni" za pojavata na ovie merki vo sovremenite kazneni zakonodavstva i me|unarodnite dokumenti (Strazbur{kata i Konvencijata od Palermo) se tokmu organiziraniot kriminal, terorizmot, korupcijata, pereweto pari i drugite nekonvencionalni formi na kriminal! Potfrlaweto na sistemot na kaznenata pravda, nesoodvetnosta na klasi~nite policiski i istra`ni postapki, prakti~no blokiranoto otkrivawe (kako da se otkrie organizirana aktivnost na korupcija ako vo nea se involvirani policiski strukturi?), se osnovnite argumenti vo prilog na nivnoto prifa}awe. Se istaknuva so pravo deka klasi~nite, reaktivni metodi na policizirawe i istra`uvawe poka`uvale ili poka`uvaat uspeh samo vo odnos na klasi~niot kriminal, kako {to e uli~niot. Poradi toa, vo poslednata dekada vo zakonodavstvata na pove}e dr`avi se pojavuvaat t.n. "specijalni (ofanzivni) istra`ni merki i tehniki", kako {to e telefonskoto prislu{kuvawe i elektronsko nadzirawe i sledewe, istra`uvaweto vo raster, koristewe na prikrieni agenti i sorabotnici na pravdata itn. Vakviot trend e pottiknat i so konvencii za spre~uvaweto na pereweto pari i organiziraniot kriminal. Taka, Vienskata konvencija ja statuira kontroliranata isporaka (~l.11), a Strazbur{kata konvencija sodr`i posebna odredba (~l.4) za primena na specijalni tehniki na istra`uvawe: sekoja dr`ava potpisni~ka predviduva primena na zakonski i drugi merki koi se neopodni za olesnuvawe na identifikacijata i pronao|aweto na predmetite, kako i sobirawe na dokazi: pome|u ovie merki mo`e da se navedat naredbite za nadgleduvawe na bankarskite smetki, ispituvawe, zapirawe na telekomunikaciite, priod kon informativnite sistemi i naredbi za sostavuvawe na opredeleni dokumenti. Konvencijata od Palermo predviduva mo`nost (~l.20) za primena na merki, vo soglasnost so
15

primena na merki, vo soglasnost so doma{noto pravo, za dozvoluvawe na upotreba na kontrolirana isporaka i drugi specijalni istra`ni tehniki, kako {to se elektronskoto ili drugi formi na nabquduvawe i prikrieni operacii od nadle`nite organi. Zabele`liv e sepak vnimatelniot pristap, poto~no insistiraweto takvite tehniki da bidat soobrazeni so principite na doma{noto pravo, nametnat so soznanieto deka istite mo`e da dojdat vo kolizija so temelnite ~ovekovi slobodi i prava (pravoto na privatnost, tajnosta na op{teweto, za{titata na li~nite podatoci itn.). Konvenciite, isto taka, ne opredeluvaat koi organi treba da bidat nadle`ni za odreduvawe i sproveduvawe na takvi merki, prepu{taj}i go toa na re{enijata vo nacionalnite zakonodavstva, koi se vtemeleni vrz razli~ni modeli na kazneni postapki i razli~na pozicija na organite koi gi vodat postapkite. Poradi toa, vo poslednava dekada vo site zakonodavstva zapo~nuva preku reforma na kazneno-procesnite sistemi sozdavawe na minuciozna pravna osnova za specijalnite istra`ni tehniki! Pritoa, postojat golemi razliki, kako vo odnos na oblicite, taka i vo odnos na organite nadle`ni za nivnoto sproveduvawe, a posebno vo odnos na ulogata na sudot i koristeweto na pribranite dokazi vo kaznenata postapka. Karakteristi~no e, sepak, restriktivno koristewe, poradi mo`nata zloupotreba i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava. Kako i za drugite, taka i za ovie inovacii vo sovremeniot sistem na kaznena pravda ostanuva re{ava~ki osnovniot test dali ja izdr`uvaat proverkata na dr`avno-pravnite postulati i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava!
7. Osnovni postulati na novata preventivna strategija

S pogolemata kontaminiranost na sovremenata dr`ava so sistemska korupcija ja stava pod znak pra{awe tradicionalnata orientacija na kriminalnata politika i nejzinoto potpirawe isklu~itelno vrz represivnata aktivnost na dr`avnite organi (policijata, obvinitelstvoto i sudot). Posledica na nezadovolstvoto od bezuspe{niot obid re{enie na problemot na ovoj fenomen da se bara vo monopolot na dr`avata ima dve neposredni konsekvencii: prvo, uveruvaweto deka prevencijata e podednakvo va`na kako i represijata (takvata opredelba e prifatena i vo Akcioniot plan na EU za borba protiv organiziraniot kriminal od 1997 godina); i vtoro, stojali{teto deka spre~uvaweto na korupcijata mora da gi kombinira metodite na represija i dosledna primena na zakonot od strana na nadle`nite dr`avi organi, so merki i aktivnosti na drugi institucii i op{testveni strukturi. Glaven pravec na preventivnata aktivnost e jakneweto na za{titnite mehanizmi na dr`avata, preku jaknewe na integritetot na dr`avnite organi i javnite slu`bi i nivna za{tita od korupcija i konflikt na interesi, osobeno vo sferata na javnite nabavki, kako i isklu~uvawe na organizirani kriminalni grupi od vr{eweto legalni aktivnosti ili odnosi i vrski so dr`avni organi (isklu~uvawe na takvi grupi od javni nabavki, davawe na licenci i dozvoli itn.).

16

Vakviot pristap e sodr`an i vo Konvencijata od Palermo (~l.31): dr`avite se obvrzani da predvidat legislativni, administrativni merki naso~eni kon reducirawe na mo`nostite za participirawe na organiziranite kriminalni grupi vo legalnite pazari, fokusirani na: razvitok na standardi i postapki {to imaat za cel za{tita na integritetot na javnite i relevantnite privatni entiteti, kako i kodeksi na odnesuvawe na relevantnite profesii, a posebno advokati, notari, dano~ni sovetnici i smetkovoditeli; prevencija na zloupotrebite od organizirani kriminalni grupi na postapkite na javni tenderi, kako i na licenci za trgovski aktivnosti; prevencija na zloupotrebite na pravni lica od organizirani kriminalni grupi preku vostanovuvawe na javni evidencii za pravni i fizi~ki lica involvirani vo osnovaweto, menaxiraweto i finansiraweto na pravni lica, primena na sudski merki na diskvalifikacija za opredelen period na poedinci osudeni za delata predvideni so Konvencijata da rabotat kako direktori na pravnite lica, vostanovuvawe na nacionalni evidencii za lica diskvalificirani od rabota kako direktori na pravni lica i razmena na informacii so drugi dr`avi vo odnos na pravnite i fizi~kite lica i izre~eni diskvalifikacii. Najefikasno sredstvo za borba protiv korupcijata e opredelbata za minimalni ingerencii i nadle`nosti na dr`avata, sozdavawe na dobar ekonomski sistem i dobra ekonomska politika, vo koja dr`avata nema da se "pletka" vo upravuvaweto so samite ekonomski procesi! Nejzinata intervencija vo ekonomskata sfera treba da se (samo)ograni~i na formiraweto i usovr{uvaweto na institucionalnata ramka, odnosno donesuvaweto na regulatorni mehanizmi koi obezbeduvaat pazarnite procesi da se odvivaat na na~in, koj najmnogu pridonesuva za ekonomskite interesi na akterite vklu~eni vo tie procesi i za blagosostojbata na op{testvoto kako celina. Nejzina prevoshodna zada~a e obezbeduvawe na po~ituvaweto na zakonite, za{tita na ramnopravnosta na subjektite, za{tita od monopolsko odnesuvawe, obezbeduvawe na sigurnosta na sredstvata za pla}awe, platniot i pravniot promet, i za{tita od kriminal, no nikako direktno me{awe vo odnosite me|u subjektite na pazarot, povlastuvawe na odredeni od niv itn. Silna dr`ava i liberalna ekonomija- toa e sovremeniot koncept za demokratska, pravna i ekonomski prosperitetna dr`ava. Vtora pretpostavka za efikasna za{tita protiv korupcijata pretstavuva forsirawata na privatnata sopstvenost i nastojuvaweto taa da stane dominanten oblik na sopstvenost! Odnosot sprema privatnata sopstvenost treba da bide sostaven del na op{testvenata svest i op{testveniot moral i istata treba da bide objekt na mnogu razvien mehanizam na za{tita. Drugite vidovi na sopstvenost (dr`avna), inkliniraat kon postojano jaknewe na nepazarnite, odnosno administrativnite mehanizmi i pretstavuvaat vistinski poligon za cutewe na korupcijata, poradi {to treba da se stavat pod rigorozna kontrola na gra|anite, a raspolagaweto so niv treba

17

kontrola na gra|anite, a raspolagaweto so niv treba da bide predmet na minuciozna zakonska regulativa {to }e gi zatvori site {ansi za arbitrernost, samovolie i zloupotrebi! Va`na pretpostavka za anti-kriminalno odnesuvawe prestavuvaat mehanizmite na izgraduvawe na reputacijata i delovniot moral na subjektite na pazarot, koi silno vlijaat vrz funkcioniraweto i efikasnosta na sevkupnoto stopanstvo. So podigaweto na op{toto nivo na moralot, determinirano so objektivnite potrebi na samiot pazar, vo isto vreme se podiga i mo{ne delotvornata brana protiv organiziraniot kriminal. Podednakvo va`en e politi~kiot faktor: karakterot na dr`avata, odnosno nejzinata institucionalna struktura i na~inot na nejzinoto funkcionirawe. Podlo`nosta na korupcija ili antikorupciskiot kapacitet na dr`avata se direktno zavisni od karakterot na politi~ki sistem! Pokraj osnovnite funkcii i institucionalnite odnosi vo dr`avata, toj sistem ja opredeluva i delotvornosta na op{testvenite kontrolni mehanizmi, taka {to kontaminiranosta na dr`avata so korupcija e vo obratno proporcionalen odnos so stepenot na demokrati~nost, odgovornosta na nositelite na javnite funkcii i kontrolata na vlasta od strana na gra|anite. Vo Republika Makedonija vo 2002 godina (po dolga procedura na podgotovka, koja trae{e pet godini) e usvoen Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, so koj se predvideni preventivni mehanizmi od tipot na zabrani pri sudir na interesi i drugi preventivni merki (prijavuvawe na imotnata sostojba itn.; zakonot e dopolnet vo 2004 godina). Preventivnite merki sodr`ani vo ovoj zakon se komplementarni so merkite sodr`ani vo drugi zakoni (za danocite, za dr`avnite slu`benici itn.), kako i so kaznenoto zakonodavavstvo koe gi sodr`i inkriminaciite na potkupuvawe, protivzakonito posreduvawe i drugite dela na zloupotreba na slu`benata dol`nost za li~ni koristoqubivi celi. No o~ebijna e potrebata od postojano unapreduvawe na preventivnite mehanmizmi sodr`ani i vo ovoj zakon i nivno pribli`uvawe kon pogore izlo`enite evropski standardi (SE i EU) vo prevencijata na korupcijata. Edna od najzna~ajnite komponenti na evropskata strategija na prevencija na korupcijata e afirmacijata na novata ideja za "partnerstvo" pome|u site op{testveni faktori- od dr`avata, javniot i privatniot sektor, civilnoto op{testvo- do me|unarodnata zaednica! Prifa}aweto na ovaa ideja zna~i definitivno priznavawe na nemo}ta na dr`avata samata da ja organizira borbata za spre~uvawe na korupcijata, i se izrazuva kako barawe za nejzina celosna sorabotka so drugite institucii na javniot sektor (javni slu`bi, ustanovi itn.), so subjektite koi imaat javni ovlastuvawa (advokati, notari, smetkovoditeli, revizori), finansiski institucii (banki, osiguritelni dru{tva), kompanii vo privatniot sektor, mediumi i nevladini organizacii! Taa sorabotka niz prezemaweto na zakonski obvrski na spomenatite

18

sorabotka niz prezemaweto na zakonski obvrski na spomenatite institucii treba da se ostvaruva na podra~jeto na prevencija na kriminalot, no i vo negovata formalna kontrola, otkrivawe i prijavuvawe. Idejata za partnerstvo e vo samiot zarodi{, no ve}e dobiva jasni obrisi i stanuva predmet na rasprava na me|unarodno ramni{te. Najeksplicitno e izrazena na Konferencijata za suzbivawe na organiziraniot kriminal, odr`ana vo Dablin 2003 godina, so u~estvo na pretstavnici na javniot i privatniot sektor na dr`avite-~lenki na EU i dr`avite kandidati za ~lenstvo. Na konferencijata e usvoena Dablinskata deklaracija, koja sodr`i deset preporaki. Rakovoditelite na javniot i privatniot sektor se povikuvaat da se zdru`at vo borbata protiv organiziraniot kriminal so formirawe na partnerstvo pome|u dvata sektori na lokalno, nacionalno, evropsko i me|unarodno ramni{te, koe vo ramkite na EU }e bide potvrdeno so poseben protokol. Drugite preporaki se odnesuvaat na usoglasuvawe na istra`nite postapki vo dr`avite-~lenki na EU i prifa}awe na minimalni standardi zaradi nivna pogolema kompatibilnost, na edinstveniot pristap kon pribiraweto i obrabotkata na podatocite za kriminalot niz edinstven proces organiziran od Evropol i prifa}aweto na edinstvena strategija za statistika na kriminalot, kako i usvojuvawe na nacionalni platformi za sozdavawe na me{oviti tela na javniot i privatniot sektor vo koi }e se koordiniraat inicijativite i merkite na prevencija. Se predviduva i vostanovuvawe na posebno sovetodavno telo za prevencija na kriminalot vo ramkite na EU, sostaveno od nau~ni rabotnici i pretstavnici na javniot i privatniot sektor, podgotovka na poseben prira~nik za dobra praktika vo definiraweto na inkriminaciite vo odnos na oddelni stoki i uslugi vo sorabotka so proizvoditelite i potro{uva~ite, kako i formirawe na posebna rabotna grupa koja }e razraboti akcionen plan za spre~uvawe na organiziraniot kriminal vo partnerstvo. Vo odnos na subjektite koi vr{at javni ovlastuvawa (advokati, notari, revizori itd.), pokraj statuiraweto kaznena odgovornost za delata na zloupotreba na ovlastuvawata, s pogolem e brojot na me|unarodni dokumenti (preporaki na SE, direktivi i drugi propisi na EU), so koi se nalaga obvrska za samoregulacija od strana na profesionalnite zdru`enija i donesuvaweto na kodeksi na profesionalna etika so koi se dopolnuva zakonskata regulativa. Osobeno vlijanie vrz prifa}aweto na idejata na partnerstvo pome|u javniot i privatniot sektor ima amerikanskiot model na "dobra praktika" vo biznis-aktivnostite. Vo 1991 godina Komisijata na SAD za presuduvawe (US Sentencing Commission) gi utvrdi slednive preventivni nasoki: vostanovuvawe na zadol`itelni standardi i proceduri za odnesuvaweto na vrabotenite vo kompaniite; postavuvawe na vode~ki menaxeri vrz osnova na konkurs; publikuvawe na kodeksite na odnesuvawe, zadol`itelna edukacija na vrabotenite i drugi aktivnosti za primena na profesionalnite kodeksi; doveruvawe na ovlastuvawa na vraboteni vo koi se ima doverba; prezemawe na merki za spre~uvawe na kriminalni aktivnosti so primena na instrumentite
19

aktivnosti so primena na instrumentite na revizija i otkrivawe i prijavuvawe na delata od strana na vrabotenite bez strav od retribucija; zajaknuvawe na standardite za odnesuvawe so primena na disciplinski merki i prezemawe po izvr{eno kazneno delo na razumni merki za prevencija na sli~ni dela. Vrz principot na samoregulacija, po~ituvaweto na ovie pravila se nastojuva da se obezbedi so prifa}aweto na kodeksi na eti~ki kodeksi, odnosno kodeksi na "biznis-etika", a sankcii za nivno nepo~ituvawe se odzemawe na licencata, zabrana za vr{ewe na dejnost ili likvidacija na pravnoto lice, koi se mnogu poefikasni od primenata na kazneno-pravni merki . Nacionalnata dimenzija na partnerstvoto zna~i odgovorno vovlekuvawe vo sistemot na prevencija na korupcijata i na drugi subjekti, osven dr`avata, po pat na donesuvawe na zakoni za preventivni merki za ~ija{to primena se zadol`eni takvite subjekti, kako i so samoregulatorni akti (kodeksi na profesionalna etika) koi imaat osnova vo zakonot ili partnerskiot dogovor so dr`avata. Neposredna posledica na ovaa tendencija e taa deka adresati na me|unarodnite normi i standardi stanuvaat i nedr`avni institucii! Za sega toa se paradr`avni institucii koi se del od javniot sektor, no pro{iruvaweto i opfa}aweto na privatni kompanii i institucii e pove}e od predvidliv, potreben i logi~en proces. 8. Zaklu~ok [irokiot spektar i kompleksnosta na me|unarodnite preventivni i represivni instrumenti , izrazeniot dinamizam na nivnoto usvojuvawe, kako i od druga strana bavnosta na nivnoto sproveduvawe vo na{eto zakonodavstvo i praktika, se edna od glavnite pri~ini za negativnite ocenki za stepenot na korupcijata vo na{ata dr`ava. Kon toa treba nesomneno da se pridodade ve}e zatvoreniot magepsan krug, vo koj se zapadnati se poslabite institucii na pravdata, koi se povikani da ja organiziraat i vodat represivnata aktivnost na dr`avata, kako i na politikata voop{to, koja treba da go osmisli sistemot na prevencija. Poradi toa, klu~na pretpostavka za dosledna primena na munarodnite normi i standardi vo odnos na spre~uvaweto na korupcijata pretstavuva pretstojnata reforma na pravosudniot sistem, koja treba da se odviva zaedno i sinhronizirano so reformata na javnata administracija, reformata na lokalnata samouprava i ekonomskite reformi.

20