KRATOK PREGLED NA RAZVOJOT NA EKONOMIJATA

1. ZA^ETOCITE NA EKONOMSKATA MISLA.

Najstarite za~etoci na ekonomskata misla se prisutni kaj starite gr~ki misliteli, me|u koi e filozofot Ksenofont, so deloto ,,Za ekonomijata", koe predstavuva prira~nik za zemjodelstvoto i etikata za dobar stopanstvenik. Vo negovoto delo se zboruva za ekonomskite principi i ekonomskata efikasnost, kako i za obvrskite na semejstvoto i odnosite vo nego. Poop{irni raspravi za ekonomijata ima kaj starogr~kite misliteli Platon i Aristotel. Vo deloto na Platon ,,Dr`ava" se objasnuva podelbata na trudot i pojavata na gradovite kako rezultat na taa podelba. Spored Platon sekoj ~ovek e predodreden za edna rabota, a ne za site. Dr`avata treba da ja vodat filozofite koi bi `iveele vo ,,potro{uva~ki komunizam", odnosno idealnata dr`ava bi se sostoela od tri socijalni sloevi. Filozofite da bidat na vrvot na piramidata, pod niv vojskata, a na osnovata {irokite narodni masi. Trgovijata potrebno e da se prepu{ti na strancite bidej}i taa dejnost e nedostojna za gra|anite od Atina. Od funkcijata na parite gi razlikuval: funkcijata na parite kako merka na vrednost i parite kako prometno sredstvo. Aristotel imal odredena vizija za predmetot na ekonomijata, ponatamu kako nikoj pred nego ja analiziral razmenata, dodeka na krajot gi analiziral parite i nekoi od nivnite funkcii. Isto taka Aristotel ja definiral upotrebnata vrednost na stokata, razmenskata vrednost na stokata, kako i funkciite na parite kako bogatstvo i razmenska vrednost. Aristotel ja predpo~ital privatnata sopstvenost nad kolektivnata od pri~ina {to privatnite sopstvenici pove}e se gri`ele za svojata sopstvenost odkolku za kolektivnite dobra. Ekonomskata misla na stariot Rim mo`e da se sledi niz delata na Katon - koj gi {titel interesite na robovladetelite, Tiberija i Gaj Grah koi stapuvaat vo odbrana na interesite na siroma{nite selani.

Tie predlagale agrarna reforma, za da del od zemjata da bide podelena na siroma{nite selani. So propa|aweto na robovladetelstvoto i pojavata na feudalizmot se javuva stagnacija vo razvojot na ekonomskata misla. Ekonomskata misla e vo soglasnost so dogmatskite stavovi na crkvata. Avgustin taka nare~en ,,Bla`eniot" e predstavnik na sve{tenstvoto, koj bara od svetovnicite ,,koj ne raboti ne treba i da jade". Toj se pridr`uva spored desette bo`ji zapovedi, i e protiv bogateweto i trgovijata. Toma Akvinski imal potoleranten odnos kon bogatstvoto i trgovijata, no sepak toj smetal deka duhovnata rabota e onaa so koja treba da se zanimavaat lu|eto i podobro da `iveat. Toma Akvinski predlagal stokite da se prodavaat po ,,pravi~na cena" koja ne se temeli na odredeni proizvodni tro{oci i ne se primenuva vo praktikata.

2. MERKANTILIZMOT I FIZIOKRATSKATA [KOLA

Merkantilizmot e vladea~ki pravec na ekonomskata teorija i ekonomskata politika vo vremeto na nastanuvaweto na kapitalizmot. Pod ,,merkantilizam" se podrazbira od edna strana ekonomskata politika na centraliziranite dr`avi od evropskiot kontinent, a od druga strana, ogromnata literatura od 15 i 18 vek, koja go prou~uva problemot na trgovijata. Zborot ,,merkantilizam" poteknuva od latinskiot zbor ,,mercatos - {to zna~i trgovija. Merkantilizmot e podelen na dva stadiuma: ran merkantilizam; razvien merkantilizam;

Protagonistite na raniot merkantilizam se zalagale za pozitiven platen bilans, dodeka pak protagonistite na razvieniot merkantilizam se zalagale za pogolem izvoz od uvoz, no so sloboden izvoz na pari so koi }e se ovozmo`i uvoz na stoki nameneti za povtoren izvoz i }e se ostvari so toa osnovnata cel na nadvore{nata trgovija - pogolem priliv na pari vo zemjata.

Na~ela na merkantilizmot: raspolo`livite bogatstva na edna zemja se dadeni i nepromenlivi i mo`at podobro da se prerasporeduvaat; Bogatstvoto se sostoi vo ona {to se realizira vo pari; neposreden izvor na bogatstvo e prometot; proizvodstvoto e preduslov za sozdavawe na bogatstvot; prometot e izvor na profit, zo{to stokite se prodavaat poskapo odkolku {to se kupuvaat i samo prometot ostvaren vo drugi dr`avi posebno zemji koi nemaat svoi rudnici na zlato predstavuvaat izvor na bogatstvo, dodeka pak vnatre{niot promet ne pridonesuva za zbogatuvawe, zo{to eden gubi, drug dobiva. Merkantilizmot odigral golema uloga vo razvojot na kapitalisti~kite na~ela kako na primer: polo`bata i ulogata na kapitalisti~kata klasa vo procesot na op{testvenata reprodukcija, stavot deka profitot e osnoven motiv na kapitalisti~koto odnesuvawe, a profitot go definira kako vi{ok na vrednost koja se ostvaruva so neednakva razmena vo stranstvo. Vo vtorata polovina na 18 vek se pojavil i ,,fiziokratizmot",a negovite protagonisti se nare~eni ,,fiziokrati". Ova u~ewe se oformuva vo Francija. Osnovnata koncepcija na fiziokratizmot ja so~inuva i prirodniot poredok koj predstavuva prirodna sostojba nasproti sostojbite vo civiliziraniot svet, koi bile smetani za ve{ta~ki. Tie smetale deka vo ~ove~kata zaednica vladeat prirodnite zakoni koi ne e mo`no da bidat promeneti so zakonite na dr`avata. Osnovnata poenta na fiziokratite go predstavuva istra`uvaweto za ,,~istiot prinos" ili ,,neto proizvodot". Fiziokratite smetale deka istiot prinos ili proizvod e razlika me| u tro{ocite za proizvodstvo na nekoj proizvod i vrednosta na proizvodot. Fiziokratite trudot go delat na dva vida: prviot predstavuva trud {to proizveduva vi{ok, vi{ok nad bogatstvata {to se tro{at za soodvetniot proizvod i vtoriot trud e sterilen trud, koj se vlo`uva vo site drugi dejnosti osven vo zemjodelstvoto. Fransoa Kene e eden od najpoznatite predstavnici na fiziokratizmot, i toj e tvorec na ekonomskite tablici so koi sakal da ja doka`e zavisnosta vo ekonomskiot svet me|u razli~nite u~esnici vo op{testvenoto proizvodstvo.

Vasilij Leontief vrz osnov na ekonomskite tablici na Kene ja formuliral teorijata na op{tata stopanska ramnote`a i gi prezentiral input-autput tabelite za {to i dobil Nobelova nagrada. @ak Tirgo - bil isto taka poznat fiziokrat i toj smetal deka denocite {to dr`avata gi sobirala od produktivnite klasi go namaluvale proizvodstvoto i profitot na istite Fiziokratizmot kako u~ewe imal mnogu malku sledbenici nadvor od Francija i trael mnogu kratko, no sepak imal golemo zna~ewe za ekonomskata misla. Najprvo kako u~ewe koe primenuvalo nau~ni metodi vo objasnuvaweto na ekonomskite pojavi, kako vtoro ja naso~il ekonomskata misla od trgovijata kako edinstvena dejnost za ostvaruvawe na bogatstvo kon proizvodstvoto. I treto, dobivaweto na vi{okot na vrednosta e osnoven motiv koe go podignuva poedinecot i na krajot mo`e da se ka`e deka ova u~ewe go podgotvi patot za francuskata revolucija.

3. ANGLISKA KLASI^NA POLITI^KA EKONOMIJA

Za predstavnik na angliskata klasi~na politi~ka ekonomija se smeta Vilijam Petti. Toj smetal deka vrednosta na stokata se odreduva so koli~inata na trudot potreben za nejzinoto proizvodstvo, a so toa stanal i tvorec na ,,trudovata teorija na vrednosta". Spored site istori~ari na ekonomskata misla, za najzna~aen predstavnik na angliskata politi~ka ekonomija e Adam Smit so deloto ,,Istra`uvawe na prirodata i pri~inite za bogatstvot na narodite". Ideate na Adam Smit trgnuvaat od interesite na poedinecot, a bogatstvoto na poedincite go previ bogatstvoto na narodot. Toj go predpo~ita interesot na poedinecot. Zadovoluvaweto na interesite na poedinecot se sovpa|aat so zadovoluvaweto na zaedni~kite op{testveni interesi. Vo op{testvoto postoi avtomatski mehanizam t.n. ,,nevidliva raka" koja na pazarot gi uramnote`uva poedine~nite ekonomski dejnosti. Poedinecot pretpriema~ postignuva pogolema dobivka dokolku prodava kade {to pobaruva~kata e povisoka, a pomala ponudata, zatoa {to cenite na stokite se povisoki. Ako poedinecot bi se gri`el za poefikasna upotreba na svojot kapital toj

se zbogatuva, no isto taka pridonesuva da se zgolemi i bogatstvoto vo svojata zemja. Zadovoluvaweto na op{testvenite interesi ne zavisi od dobrata volja na vladetelot, tuku od nivnata sebi~nost i koristoljubie, i ova Adam Smit go smeta za priroden red na rabotite. Adam Smit isto taka ja prou~uval i tehni~kata strana na proizvodstvoto. Smit e protiv dr`avnata intervencija i smetal deka ulogata na dr`avata treba da se svede na ,,no}en ~uvar", koja trebalo da go obezbeduva op{testvoto so optimalna koli~ina pari, a drugite delovni raboti im gi prepu{tal na privatnite pretpriema~i. Toj se sprotistavuval i na voveduvaweto na carini i danoci {to go namaluvale profitot na pretpriema~ite, se protivi na kolektivnite sopstveni~ki akcii, bidej}i smetal deka razdvojuvaweto na sopstvenosta od upravuvaweto ja namaluvalo efikasnosta na stopanskoto rabotewe. Predmet na prou~uvawe na Adam Smit e i raspredelbata na dohodot na tri op{testveni grupi: kapitalisti, rabotnici i sopstvenici, i smetal deka na rabotnicite im sleduva nagrada za trudot, naemnina; na kapitalistite nagrada za organizirawe proizvodstvoto; a pak na sopstvenosta nad zemjata. Smit nastojuva da ja objasni razmenskata vrednost na stokata so tri teorii, koi gi sintetiziral od negovite prethodnici, a toa se: trudova teorija na vrednosta, spored koja vrednosta na stokata ja so~inuva koli~inata na ~ove~kiot trud; teorija na ponuda i pobaruva~ka, spored koja vrednosta na stokite se opredeluva na pazarot vo zavisnost od ponudata i pobaruva~kata; teorija na tro{ocite, spored koja vrednosta na stokata zavisi od proizvodnite tro{oci za istata; Trudovata teorija na vrednosti spored Smit va`i za primitivnite op{testva kade ne bila razviena podelbata na trudot i razmenata. Vo drugite razvieni op{testva podednakvo u~estvuvale i drugite proizvodstveni sili i zatoa e opravdano {to dohodot se deli na zemjosopstvenicite vo vid na renta, na rabotnicite naemnina, i na predpriema~ite profit. i nadgleduvawe na nagrada za zemjosopstvenicite

Adam Smit ne e samo osnovopolo`nik na ekonomijata kako nauka tuku nekoi od negovite teoretski postavki se aktuelni i vo dene{nicata. Zna~aen za angliskata klasi~na politi~ka ekonomija e Dejvid Rikardo so deloto ,,Na~elata na politi~kata ekonomija i odano~uvaweto" Glavni faktori na negovata teorija na vrednosta se trudot i retkosta. Pogledite na Angliskata klasi~na politi~ka ekonomija se obedineti vo u~ebnikot na Xon Stjuart Mil so naslov ,,Principi na politi~kata ekonomija i nejzinata primena vo socijalnata filozofija", koja se sostoi od pet knigi: Proizvodstvo, Raspredelba, razmena, Vlijanie na op{testveniot progress vrz proizvodstvoto i raspredelbata i Vlijanieto na dr`avata. Toj se zastapuva za liberalen kapitalizam ~ii zakoni gi smeta za prirodni, a kategoriite ve~ni. Zaedni~ko za predstavnicite na Angliskata klasi~na politi~ka ekonomija e liberalniot pogled, odnosno stavot deka dr`avata ne smee da se me{a vo ekonomskata aktivnost na pretpriema~ite tuku da bide samo ,,no}en ~uvar", koj bi ovozmo`il normalno odvivawe na proizvodstvoto i trgovijata.

4. KRITIKA NA POLITI^KATA EKONOMIJA NA KARL MARKS

Za da se razbere u~eweto na Karl Marks potrebno e da se spomenat najva`nite izvori na marksizmot, a toa bi bile: Angliskata klasi~na politi~ka ekonomija; Dijalektikata na Hegel povrzana so materijalisti~koto sva}awe nasproti idealizmot i Socijal-utopistite koi smetale deka kapitalizmot ne e idealno op{testvo i deka ~ove{tvoto treba da izgradi novo i pohumano op{testvo. U~eweto na Karl Marks nosi naslov ,,Kritika na politi~kata ekonomija" i e izlo`eno vo deloto ,,Kapital". Negovoto u~ewe e prodlabo~uvawe na angliskata klasi~na politi~ka ekonomija. Spored Karl Marks, kapitalizmot e stokovno proizvodstvo i celokupniot nacionalen dohod proizleguval od obemot na

proizvodenite

stoki

uslugi

vo

tekot

na

godinata.

Stokata

predstavuva proizvod na ~ove~kiot trud namenet za drug preku razmena. Taa ima tri osnovni i najva`ni svojstva: upotrebna vrednost-{to predstvauva korisnost na stokata; vrednost {to zna~i koli~ina apstrakten trud vlo`en za proizvodstvo na stokata i razmenska vrednost ili realtivniot odnos {to edna stoka go postignuva pri razmena so druga stoka. Cenata na stokata na pazarot zavisi ne samo od nejzinata vrednost tuku i od zakonot na ponudata i pobaruva~kata odnosno koga imame pogolema ponuda na odredena stoka na pazarot od pobaruva~kata zgolemuvaat. Spored Marks i negovoto u~ewe, sekoja vrednost e rezultat na trudot na ~ovekot, bidej}i vo kapitalizmot rabotni~kata klasa vlo`uva trud vo proizvodstvoto. Karl Marks zaklu~il deka vo kapitalizmot postoi edna osnovna sprotivnost me|u op{testveniot karakter na proizvodstvoto od edna strana i privatnoto prisvojuvawe od druga strana. Ovaa sprotivnost spored Marks }e bide pri~ina za propa|aweto na sistemot i pojavata na nov pohuman poredok socijalizam. Marks potekloto na vi{okot na vrednosta go na{ol analiziraj}i edna stoka koja vo procesot na proizvodstvoto sozdava pogolema vrednost od sopstvenata. Taa stoka e rabotnata sila. Se ona {to se nudi na pazarot predstavuva stoka, pa od tuka i rabotnata sila vo kapitalizmot predstavuva stoka, no so specifi~ni svojstva. Rabotnata sila ima vrednost i taa e ednakva na vrednosta na stokite koi se potrebni za reprodukcija. Celata koncepcija na marksisti~kata politi~ka ekonomija se temeli na trudovata teorija na vrednosta, spored koja se {to se proizveduva e rezultat na trudot i sekoja vrednost e samo koli~ina na apstrakten trud vlo`en vo proizvodstvoto. Marks go vklu~uva i zakonot za ponuda i pobaruva~ka koj deluva na pazarot i koj mo`e cenata da ja poka~i nad vrednosta ili da ja spu{ti pod vrednosta. Marks vo kapitalizmot gi razrabotuva i drugite dohodi kako {to se: kamatite na finansiskiot kapital i rentite. Marks e tvorec na zakonot na akumulacija spored koj, kolku e cenata opa|a pod vrednosta i obratno, ako pobaruva~kata e pogolema od ponudata cenite na stokite }e se

pogolemo akumuliranoto bogatstvo vo racete na mal broj lu|e tolku e pogolema i posiroma{nata rezrvnata armija na trudot. Ovoj negov zakon e poznat i kako zakon na bedata.

5. NEOKLASI^NI EKONOMSKI TEORII

Kon krajot na 19-ti vek se javuvaat u~ewa koi gi otfrlaat pove}eto teorii na klasicite i voveduvaat novi predpostavki i teoretski voop{tuvawa se so cel za objasnuvawe na ekonomskata ramnote`a. Neoklasi~nata politi~ka ekonomija svoeto prou~uvawe go naso~uva kon ramnote`ata na narodnoto stopanstvo. Predstavnicite na neoklasi~nite teorii smetaat deka pri postignata ramnote`na polo`ba, individualnite i op{testvenite interesi se sovpa| aat. Op{tata ramnote`a treba da se postigne na demokratski na~in i so potpolna sloboda na ponuda i pobaruva~ka, odnosno potpolna konkurencija. Vo sklopot na neoklasi~nite teorii postojat niza sprotivstaveni pogledi, pa zatoa potrebno e nivno posebno predstavuvawe. a) Avstriska psiholo{ka {kola Ova {kola mu pripa|a na marginalizmot. Ovaa {kola se narekuva u{te i ,,Subjektivisti~ka", a isto taka poznata e i kako ,,Vienska" {kola. Poznati predstavnici na avstriskata psiholo{ka {kola bile: Karl Menger, Ojgen Fon Bem-Baverk i Fridrih Vizer. Spored Karl Menger, za dobro se smeta se ona {to zadovoluva nekoja ~ove~ka potreba i go nema vo izobilie, odnosno e retko. I cenata na dobrata spored ovaa teorija se formira od poleznosta i retkosta na istite. Menger dobrata od edna strana gi deli na pove}e rangovi, vo zavisnost od potrebite koi gi zadovoluvaat, a od druga strana na slobodni i ekonomski dobra vo zavisnost od toa dali gi ima vo izobilie ili se retki. Dobrata potrebni za `ivot gi smeta za dobra od prv rang ili vistinski dobra (pr. lebot), a bra{noto, p~enicata odnosno sredstvata za proizvodstvo za nivno dobivawe se od vtor rang, tret itn. rang gi smeta za komplementarni na prvite. Spored Menger edno dobro mo`e da zadovoluva i pove}e potrebi vo

zavisnost za koja potreba se upotrebuva. Vrednosta na dobrata, spored Menger e psiholo{ki odnos na ~ovekot kon dobrata. Bem-Baverk smeta deka vrednosta se odreduva od poleznosta i retkosta na dobrata, odnosno pravoproporcionalno so poleznosta, a obratnoproporcionalno od retkosta. Toj smeta deka treba da postoi kamata, odnosno taa e cena za otka`uvaweto na zaemodavecot od sega{nite na Marks. Fridrih Vizer smeta deka trudot e najva`en faktor na proizvodstvoto, no deka i kapitalot i zemjata u~estvuvaat vo vrednosta na dobrata, i stapuva vo odbrana na kapitalot i privatnata sopstvenost. B) Lozanska {kola Prethodnik na ova {kola e Ogisten Kurno, koj ja prou~uval me|uzavisnosta na ponudata, pobaruva~kata i cenata vo nekolku pazarni sostojbi so pomo{ na matemati~ki metodi. Ova {kola se sre}ava i so imeto ,,[kola za stopanska ramnote`a" i kako ,,Matemati~ka {kola"najva`ni predstavnici se: Leon Valras i Vilfredo Pareto. Leon Valras mu pripa|a na marginalisti~kiot pravec vo ekonomijata, spored koj cenata na stokite se formira vo zavisnost od nivnata poleznost i retkost. Toj se zadr`uva na pobaruva~kata i cenite i smeta deka tie ja opredeluaat razmenskata cena koja vsu{nost predstavuva uramnote`ena cena na odredeno nivo, koja mo`e da se promeni dokolku dojde do promena na nivoto na pobaruva~kata odnosno ponudenite ceni. Valras ja iska`uva i op{tata stopanska ramnote`a za ~ie postignuvawe smeta deka treba da se ispolnat slednive uslovi: Efektivnata ponuda i pobaruva~ka na proizvodnite faktori da bidat ednakvi; Efektivnata ponuda i pobaruva~ka na gotovite proizvodi da bidat ednakvi; Proda`nata cena na gotovite proizvodi da bide ednakva na cenata na ~inewe na proizvodnite uslugi; u`ivawa za nekoi idni neodredeni u`ivawa. Vo ,,Pozitivnata teorija na kapitalot" Bem-Beverk go kritikuva u~eweto

Vilfredo Pareto e pozna po t.n. Paretov optimum spored koj treba da se izbere onaa promena koja ne mu {teti na nitu eden subjket, a ja podobruva polo`bata na site. Toj dal golem pridones vo objasnuvaweto na odnesuvaweto na potro{uva~ite pri izborot na dobrata. Pareto ja vovel linijata na indiferencija spored koja za da se postigne maksimum u`ivawe mo`e da se izvr{at razli~ni kombinacii me|u dve dobra koi davaat ednakvo zadovolstvo i koi ja formiraat linijata na indiferencija. Dokolku e dadena linijata na indiferencija, potro{uva~ite ja izbiraat onaa kombinacija na dobra koja e uslovena od cenata na dobrata i dohodot na potro{uva~ite. Pareto istra`uvaj}i ja op{tata stopanska ramnote`a gi postignal slednive zaklu~oci: Optimalnata struktura na proizvodstvo e onaa sostojba koga ne e mo`no zgolemuvawe na proizvodstvoto na nekoe dobro, a da ne se namali proizvodstvoto na drugo dobro; Za optimalna potro{uva~ka pri dadena koli~ina na dobra i preferencii na poedincite, ja smeta onaa koga ne e e mo`no da se podobri polo`bata na eden poedinec, a da ne se vlo{i sostojbata na drug poedinec. Optimalnata struktura na stopanstvoto kako celina e onaa sostojba koga dobrata se optimalno rasporedeni pome|u poedincite vo op{testvoto. Spored Pareto neednakva raspredelba zaradi toa {to i sposobnostite na lu|eto ne se ednakvi. Raspredelbata bi mo`ela da se podobri dokolku proizvodstvoto i dohodot rastat pobrzo od porastot na naselenieto. Stavovite na Pareto za ekonomskata literature se poznati i kako ,,Paretovi zakoni". V) Kembrixiska ili mar{alijanska {kola Ovaa {kola mo`e da se sretne pod tri imiwa: Kembrixiska, zatoa {to nejziniot glaven predstavnik i drugite privrzanici rabotele na univerzitetot vo Kembrix; Mar{alijanska, zaradi toa {to najistaknatiot nejzin predstavnik bil Alfred Mar{al; Neoklasi~na, za da se naglasi nejzinata teoretska vrska so klasi~nata politi~ka ekonomija;

10

Prethodnik na angliskata neoklasi~na {kola e Stenli Vilijam Xevons. Toj e tipi~en predstavnik na marginalisti~kata teorija spored koja vrednosta zavisi od poleznosta i retkosta na dobrata. Xevons ja definira ekonomijata kako smetka na napori i u`ivawa. Alfred Mar{al prv go promenil imeto od ,,politi~ka ekonomija" vo ,,ekonomika", za da go istakne preminot od ~isto teoretska vo prakti~na nauka koja gi izu~uva mikroekonomskite problemi. Mar{al go izvel zakonot za pobaruva~ka od zakonot za opa|awe na poleznosta. Vovel novi poimi od koi se: zakonot za pobaruva~ka, marginalna kupuva~ka, marginalna poleznost, poedine~na i vkupna pobaruva~ka, elasti~nost na pobaruva~kata i drugi. Marginalnata poleznost na dobrata spored Mar{al opa|a so zgolemuvaweto na konsumiraweto na odredeno dobro ili vkupnata poleznost raste, odnosno na sekoe dopolnitelno dobro vkupnata poleznost raste, no poedine~no za sekoe dopolnitelno zemeno dobro taa opa|a, a so toa se namaluva i pobaruva~kata na toa dobro. Op{tiot zakon na pobaruva~kata Mar{al go prezel od Ogisten Kruno i go narekuva Kruno-Mar{alov zakon, a glasi: So zgolemuvaweto na koli~inata na stokite, nivnata cena opa|a, a pobaruva~kata raste i obratno. Mar{al go definiral i zakonot za elasti~nost na pobaruva~kata koj se sostoi vo odnosot pome|u cenata i koli~inata na proizvedenite i ponudenite dobra. Toj go voveduva koeficientot na elasti~nost koj mo`e da bide pogolem od 1, {to predstavuva visoka elasti~nost, ednakov na 1 (edine~na elasti~nost) i koga koeficientot e pomal od 1 ili se pribli`uva kon 0 i toa predstavuva niska ili nepostoe~ak elasti~nost. Mar{al dobrata gi podelil vo tri grupi i toa: Prvata grupa ja so~inuvaat prehrambeni proizvodi koi se so niska elasti~nost na pobaruva~kata t.e baranite koli~ini ostanuvaat nepromeneti bez razlika na ponudenite ceni. Vo vtorata grupa gi smestuva industriskite proizvodi koi se so povisok koeficient na eolasti~nost; Tretatata i posledna grupa e so najvisok koeficient na elasti~nost na pobaruva~kata, i vo nea se nao|aat luksuznite proizvodi.

11

Mar{al e tvorec na poimot ,,potro{uva~ki vi{ok" ili ,,dobivka na potro{uva~ot". Mar{al imal specifi~en stav i za ponudata: cenata na ponudata spored nego se formira vo zavisnost od tro{ocite na proizvodstvoto koi go so~inuvaat cenite na ~etirite faktori: zemja, trud, kapital i organizacija. Vo vrska so proizvodstvoto Mar{al razlikuval tri grupi zakoni: zakon za namaluva~ki prinosi, zakon za raste~ki prinosi i zakon za konstantni (proporcionalni) prinosi. Kaj tro{ocite toj ralikuva dva vida: primarni - zavisat od promenite vo obemot na proizvodstvo i dopolnitelni (fiksni) tro{oci koi {to ne se menuvaat so promenat na obemot na proizvodstvo. ,,Supstitucija" e poim isto taka koj {to go vovel Mar{al, {to zna~i zamena na naekoj poskap faktor so drug koj e poeftin ili zamena na poskap so poeftin metod na proizvodstvo. Ponatamu toj razlikuva interni i eksterni za{tedi. Interni se onie za{tedi koi proizleguvaat od podelbata na trudot, specijalizacijata na opremata. Eksterni za{tedi gi smeta onie dobivki koi gi ostvaruva edna firma od raste~kata efikasnost na industriite {to ja snabduvaat. Cenite na dobrata zavisat od ponudata i pobaruva~kata. Mar{al im dava isto zna~ewe na ponudata i pobaruva~kata vo odreduvaweto na cenite na dobrata. Mar{al smetal deka pri formiraweto na cenite na dobrata, ponekoga{ preovladuva ponudata, ponekoga{ pobaruva~kata, vo zavisnost od vremenskiot period vo koj se razgleduvaat cenite. Spored Mar{al, ramnote`ata se postignuva koga cenata na pobaruva~kata e ednakva na cenata na ponudata. Vo sostojba na ramnote`a proizvodstvoto na poka`uva tendencija na zgolemuvawe nitu namaluvawe. Vo uslovi na ramnote`a koli~estvoto na proizvedeni stoki go narekuva ramnote`no koli~estvo, a cenata na toa koli~estvo ja narekuva ramnote`na cena. Ramnote`a spored Mar{al mo`e da bide momentna ili stabilna. Momentna e onaa ramnote`a koja se formira vo mnogu kratok period kako rezultat na pazarnite ceni, a stabilna ramnote`a e onaa sostojba koga obemot na proizvodstvo e pogolem odkolku {to bi bil

12

vo ramnote`na sostojba i se stremi da se vrati na prethodnata sostojba. Nacionalna dividenda Mar{al go narekuva celokupniot dohod vo edna zemja i toj e rezultat na ~etirite faktori na proizvodstvo. Nacionalnata dividenda se deli na ~etiri dela spored cenata na sekoj faktor posebno. Naemninata Mar{al ja predstavuva kako cena na trudot i taa se formira spored ponudata i pobaruva~kata na trud. Kamatata ja smeta za cena na pari~nata akumulacija i se formira vo zavisnost od ponudata na pari~nata akumulacija i pobaruva~kata na pari~na akumulacija odnosno investiciite. Zemji{nata renta zavisi od dva faktori: od ponudata i pobaruva~kata na zemjodelski proizvodi od edna strana i od zakonot za namaluva~ki prinosi od druga strana. Profitot opredeluva spored Mar{al na e dohod i na pretpriema~kite Toj se na sposobnosti i kako nagrada za rizikot i novatorstvoto. kako rezultat ponudata organizatorskite sposobnosti na pretpriema~ite. Mar{al se vbrojuva vo prvite pet ekonomski misliteli vo svetot na site vremiwa.

pobaruva~kata

6. U^EWETO NA XON MEJNARD KEJNZ

Zna~ajno za Kejnz i negovoto u~ewe e toa {to go otfrlil Sejoviot zakon za pazarot i namesto toa ja istaknal tezata deka pazarot ne mo`e samostojno da obezbedi polna vrabotenost taka {to nemu mu e potrebna dr`avnata intervencija. Posebno nevrabotenosta. Pod poimot ,,efektivna pobaruva~ka" se podrazbira plate`no sposobnata pobaruva~ka na stoki i uslugi. Efektivnata pobaruva~ka e opredelena od sklonosta kon potro{uva~ka i od pottikot kon investicii. Sklonosta kon potro{uva~ka ja predstavuva psiholo{kata sostojba na kupuva~ite za kupuvawe na potro{ni dobra. Taa se utvrduva kako odnos me|u potro{uva~kata i dohodot. Kejnz go vovel i poimot ,,marginalna sklonost kon potro{uva~ka" koja ja vnimanie Kejnz posvetil na problemot na

13

poka`uva

dopolnitelnata

potro{uva~ka

koja

proizleguva

od

dopolnitelnata edinica dohod. Toj utvrdil deka so porastot na dohodot se namaluva sklonosta kon potro{uva~ka. Sklonosta kon potro{uva~kata zavisi od subjektivni i objektivni faktori. Marginalnata sklonost kon {tedewe ja poka`uva za{tedata koja proizleguva od dopolnitelnata edinica dohod. Pottikot kon investicii vlijae vrz efektivnata pobaruva~ka i zavisi od dva faktora: marginalnata efikasnost na kapitalot i kamatnata stapka. Marginalnata efikasnost na kapitalot ja predstavuva o~ekuvanata dobivka od edinica vlo`en kapital t.e. odnosot pome|u o~ekuvaniot prinos od edinica dopolnitelen kapital i tro{ocite za proizvodstvo na taa dopolnitelna edinica. Vo razvojot na kapitalizmot spored Kejnz doa|a do zgolemuvawe na masata na op{testveniot kapital, a toa doveduva do opa|awe na marginalnata efikasnost na kapitalot {to negativno se odrazuva na investiraweto. Vrz pottikot na investirawe vlijae i kamatnata stapka. Povisokata kamatna stapka go destimulira investiraweto i obratno. Kejnz predlo`il merki na dr`avna intervencija vo oblasta na stopanstvoto. Kako merki za zgolemuvawe na sklonosta kon potro{uva~kata mo`at da se upotrebat danocite i kamatnata stapka. Pottikot kon investicii ne se zgolemil so vadewe na politika na ,,eftini pari" t.e. odr`uvawe niska kamatna stapka koja ja zgolemuva profitabilnosta na investicionite proekti i toa vlijae stimulativno na pretpriema~ite da investiraat. U~eweto na Kejnz imalo golemo vlijanie vrz razvojot na ekonomskata misla, i negovite pogledi bile prifateni od golem broj ekonomisti, i posle Vtorata svetska vojna Kejnzijanizmot bil glavna struja vo ekonomijata.

14

KORISTENA LITERATURA:

1. ,,Ekonomija za I godina" Prof. D-r Josif Andreevski

15