берзНИК - GODINA II - BROJ 29 - 30 JUNI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)
Data 30.06.2008 broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Vo svetot, naftena treska - vo
Makedonija i evrososedska
Naftenata treska odbele`a u{te edna nedela... Vo fo-
kusot na svetskata javnost, ne stivnuva nafteniot {ok. Ce-
novnoto stampedoto na ovoj energens i natamu so nagoren
trend... Grafikonite na posledniot minatonedelen trgovski
den na svetskite berzi isto so intenziven rast... Na trguvawa
na Berzata vo London, amerikanskata lesna nafta se proda-
va{e za 142,26 dolara za barel, dodeka evropskiot brent od
Severnoto More dos-
- Poskoro formirawe na novata vlada, im- tigna cena od 142,13
plementacija na Ramkovniot dogovor, kako i re- dolara za barel. Koga e
{avawe na sporot za imeto so Grcija so cel Ma- vo pra{awe svetskiot
kedonija da ja dobie pokanata za ~lenstvo vo NA- pazar na nafta progno-
TO, ni pora~a pomo{nikot na dr`avniot sekre- zite i natamu bez doza
tar na SAD Rozmari Di Karlo, so ogled na toa na optimizam, predvi-
{to site se soglasni deka zemjata gi ispolni site duvawata odat do tamu
kriteriumi. - ovoj energens vo tekot
- Po kojznae koj pat isti konstatacii, isti na ovaa sedmica da
komentari... Da ne si mu vo ko`a na premierot, poskapi za desetina
Nikola Gruevski... [to poprvo... Da se formira dolari. So toa naftata
Vlada vo mnogu ~uvstvitelen moment, i so u{te bi dostignala rekordna
po~uvstvitelni partiski lideri... Ili, da se cena od 145 dolari za
odr`i socijalniot mir i sekako da se iznajde re- barel, predupreduvaat
{enie kako toa }e se vikame, se razbira vo ime ruski analiti~ari.
na dobrosesedskite odnosi po princip na svet- Kako pri~ina za toa se
skata demokratija... Ako mo`e taka da se nare- spomenuvaat najavenite
~e... oti, ona {to ni go serviraat medijatorite {trajkovi na rabotni-
kako demokratski stil, za `al ne uspeale da im cite na [evron vo Ni-
go nametnat kako kulturen manir na svoite poli- gerija, {to se o~ekuva
ti~ki promotori vo na{ata zemja... pa tie, neznam da rezultira so nama-
od koi pri~ini, namesto kulturna komunikacija luvawe na ponudata na
so strankite, kako nivni potencijalni gosti, ili energensot na berzite.
turisti - vo slu~ajov makedonski gra|ani... vo Kako, dopolnitelna
nivnite ambasadi locirani vo na{ava zemja, pri~ina za o~ekuvanoto
praktikuvaat omalova`uva~ki, navreduva~ki poskapuvawe na nafta-
na~in na kontaktirawe. Kriteriumi, koi ni od ta se spomenuvaat i
daleku ne potsetuvaat na pristojna demokratija {pekulativnite trgu-
na koja postojano ne upatuvaat ... Vo sekoj slu~aj, vawa na nekoi dileri,
koga stanuva zbor za demokratija, tie mo`at da {to mo`e da predizvi-
u~at od nas - Ili, kako {to veli Antonio ka rast na cenata na
Milo{oski - Iako nie kako pobedni~ka koali- energensot do psiho-
cija nemame potreba od drugi partii za da imame lo{kata granica od 140
mnozinstvo vo Parlamentot, sepak, vo novata dolari za barel, a po-
vlada }e zememe najmalku edna partija na make- toa taa da doturka do
donskite Albanci... Sekako i bez da ja naglasi nivo od 145 dolari za
demokratskata tolerancija, apsolutno pobedni- barel.
~kata partija svesna e deka, za razlika od demo- Sepak me|u ener-
kratija koja ni ja sufliraat evropskite sili, nie getskite eksperti pos-
vo Makedonija, sekoga{ imame razbirawe za si- toi doza na optimizam
te... Poglednete nanazad, u{te od Kru{evskata deka vakvite crni
Republika... sekoga{ so site i sekoga{ sloboda prognozi za novi re-
za site... so {to, za `al, ne mo`at da se pofalat kordni ceni na nafta-
nitu sosedite, nitu nekoi golemi svetski demo- ta nema da se ostvarat.
krati koi deneska diktiraat principi za demo- Ohrabruva~ka konsta-
kratija... tacija koja proizleguva
od najavite na vode~-
kite proizvoditeli i potro{uva~i na ovaa surovina na sosta-
nokot vo saudiskiot grad Xeda. Na optimizmot na ova pole vo
sekoj slu~aj mu kumuva i pozitivnata najava od vode~kiot svet-
ski proizvoditel na nafta Saudiska Arabija deka vo juli }e go
zgolemi dnevnoto proizvodstvo za okolu 200 iljadi bareli.
Vo prilog na toa odi i dopolnitelnoto proizvodstvo od 300
iljadi bareli dnevno, u{te od minatiot mesec. Me|utoa, vak-
vite najavi na Saudiska Arabija, kako {to prenesuvaat svet-
skite, a ottamu i doma{nite mediumi, ne naidoa na podr{ka
me|u ostanatite ~lenki na Organizacijata na dr`avi izvozni-
~ki na nafta (OPEK). Mnozinstvoto ~lenovi na OPEK smetaat
deka nema potreba od zgolemuvawe na dnevnoto proizvodstvo
na nafta, bidej}i rastot na nejzinata cena ne se dol`i na
берзНИК
3
nedostig na energensot na pazarot, tuku na tenziite vo reonite
bogati so nafta, globalnata ekonomska kriza i {pekula-
tivnite trguvawa.
Sepak vo bliska idnina ne se o~ekuva namaluvawe na
naftenite ceni. Me|utoa, najdobra slika za slu~uvawata vo
Xeda e izjavata na Britanskiot premier Gordon Braun -
edinstveno ne{to za {to e postignato soglasnost, e toa dena
cenite na naftata se mnogu visoki.
I seto ova objasnuvawe za cenovniot {ok so naftata vo
svetski ramki ne e samo poradi nejzinata refleksija na ras-
tot na cenite na naftata vo zemjava, polemiziraweto kako da
se ubla`i cenovniot {ok {to generira cenoven rast i kaj
drugite proizvodi i vo kraen slu~aj ja zabrzuva inflacijata...
za toa kolku tolku ovoj pat, Vladata si se sobra i donese osum
merki- zemjodelcite i transporterite se zadovolni... veruvam
i nekoi drugi subjekti koi se vo proizvodniot lanec, a gra|a-
nite koi vo sekoj slu~aj benefitite od vakvite krupni merki
gi ~ustvuvaat so relativno zadocnuvawe, neka se snajdat, os-
ven toa i {to mora da vozat, koga toa ako se zeme prose~nata
plata vo zemjava navistina e luksuz... Da ne re~am deka i Ginis
mo`e da ni pozavidi kako so makedonskata prose~na plata
mo`e da se prehrani edno celo semejstvo, da si gi isplati ob-
vrskite kako lojalen gra|anin na dr`avata i da gi {koluva
decata...Va`no e deka definitivnite presmetki za site pood-
delni merki }e se napravat vo slednite 10 dena i oti del od
tie merki nema da imaat i direktni fiskalni implikacii za
gra|anite.
No, poentata ne mi bea cenovnite fluktuacii na naftata,
tuku zaklu~okot na Braun: edinstveno ne{to za {to e postig-
nato soglasnost, e toa dena cenite na naftata se mnogu viso-
ki... Teza koja mnogu mi asocira na politi~kiot zaklu~ok na
posrednicite vo prgovorite za imeto na na{ata dr`ava.
Edinstven fakt so koj site se soglasuvaat e deka treba da se
pregovara za izbor na imeto na zemjata. Severna, Gorna, Dolna,
no pak e Makedonija ...
Dokaz za toa e i izjavata na Metju Nimic: Dvete zemji se
zainteresirani da vidat dali pra{aweto mo`e da se re{i se-
ga. Dvete strani imaat mnogu seriozen priod. Nema da ka`am
deka razlikite se namaleni, bidej}i gledi{tata za na~inot na
re{avawe na pra{aweto se u{te se razlikuvaat, no dvete
zemji izrazija podgotvenost da se razgleda mo`nosta da se os-
tvari napredok tokmu sega. Toj, kako {to re~e, ja razbira pozi-
cijata na dvete strani i smeta deka tie se zainteresirani da
se re{i pra{aweto i oti imaat seriozen pristap.
- Ne mo`am da ka`am deka jazot e namalen, no zaedni~ka
e ocenkata deka sega e mnogu dobro vreme da se vidi {to mo`e
da se napravi. Mislam deka ovde ima podgotvenost da se dojde
do re{enie i da se nadminat razlikite, re~e Nimic,a koga e vo
pra{awe referendum za imeto na zemjata, smeta deka toa e
rabota za koja zemjata si re{ava samata. Vo sekoj slu~aj, naj-
va`no e {to toj tvrdi deka pregovorite ne gi zasegaat identi-
tetot i jazikot, tuku imeto na dr`avata, taka barem javi i gr~-
koto radio Skaj po negovata sredba so {eficata na gr~kata
diplomatija Bakojani, a istite bea na masa i so makedonskiot
dr`aven vrv.
Makedonskata pozicija e jasna - najvisok prioritet e da
se za~uva identitetot i dostoinstvoto na nacijata.
Vo sekoj slu~aj do 9 juli, datum vo koj Makedonija bi mo`e-
la da dobie ~lenstvo vo NATO zaedno so Albanija i Hrvatska,
ne mo`e da se o~ekuva re{avawe na sporot so imeto. I Di Kar-
lo ne precizira{e dali terminot 9 juli koj se spomenuva{e
kako kraen rok ostanuva i natamu, kako ni dali Makedonija
mo`e dotoga{ da go re{i ova pra{awe.
A, poraka za dobredojde na specijalniot posrednik Nimic,
koj od Atina dojde vo Makedonija preku grani~niot premin Bo-
gorodica, mu upatija okolu 20-ina gevgeli~ani so parolite:
Dobredojdovte vo Makedonija; Jas sum Makedonec; Ova e
Makedonija....
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 30.06.2008

VESTI BERZA... VESTI BERZA...

Виенска берза ја презема Љубљанска Технометал Вардар стана

Slovene~kite mediumi prenesoa deka vo posledniot krug od postapkata za kupu- сопственик на 10,41% од
vawe na 81,01% sopstveni~ki udel vo Qubqanskata berza, najdobra ponuda dostavila
Vienskata berza. Od berzata objavija deka oficijalnoto potpi{uvawe na kupopro- Макошпед
da`niot dogovor }e se slu~i nedelava. So ogled na toa {to Qubqanskata berza pose-
duva dominanten pazaren udel vo svojata dejnost vo dr`avata, za da mo`e da se ofi- Tehnometal Vardar e noviot akci-
cijalizira prenosot na sopstvenosta kupuva~ot }e mora prethodno da dobie soglasnost oner vo Mako{ped. Firmata, sega pose-
od slovene~kiot antimonopolski zavod. duva 10,41 otsto od vkupniot broj na ak-
cii so pravo na glas ili 82.106 obi~ni
Vo posledniot krug od borbata za prezemawe na sopstvenosta nad Qubqanska akcii koi gi kupi od dosega{niot akci-
berza ostanaa gr~kata Helenik Iks~ejnxis (Hellenic Exchanges) i avstriskata Viener oner Vasko Talevski koј pove}e ne po-
berza (Wiener Börse). seduva akcii vo {pediterskata kompa-
nija. Akciite na Mako{ped bea proda-
Do fevruari ovaa godina konzorciumot sopstvenici na Qubqanska berza, sostaven deni vo blok-transakcija, na Ofici-
od slovene~ki banki i brokerski ku}i, prima{e neobvrzuva~ki ponudi za kupuvawe na jalniot pazar - berzanska kotacija u{te
mnozinskiot udel, dodeka vo sredinata na april, na gr~kata i avstriskata berza, kako pred edna nedela.
najdobri ponuduva~i, im be{e ovozmo`eno da izvr{at uvid vo raboteweto na berzata
za da steknat celosna slika za ostvarenite finansiski rezultati. Akciite bea prodadeni po 1.200 de-
nari, a vrednosta na vkupnata transak-
Vo slednite nekolku nedeli se o~ekuva Vienskata berza od sega{nite 12,5 %, da cija iznesuva{e 98,5 milioni denari
go zgolemi svojot udel i vo berzata vo Budimpe{ta na 37,7%. ili 1,6 milioni evra.

PROEKTOT NA USAID ZA KONKURENTNOST NAGRADA OD UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI

I KLASTER ZA TEKSTIL
Златна картичка за Жито Лукс
Преку одделенија за моделирање и
дизајн до поголем извоз Златна картичка за поврат на ДДВ, се доделува за првпат во 2008
година на 37 компании, големи даночни обврзници, кои во 2007 година
ги исполниле претходно утврдените критериуми на УЈП за доделување
Na 25 juni 2008, Proektot na USAID za konkurentnost vo на ова признание
sorabotka so Trgovskata tekstilna asocijacija - Klaster za
tekstil, dodeli sertifikati na sedum tekstilni kompanii @ito Luks a. d. Skopje so golemo zadovolstvo i ~est objavuva
~ii {to vraboteni ja zavr{ija obukata za Gerber CAD/CAM deka e dobitnik na priznanieto : Zlatna karti~ka za povrat na
softver. Intenzivnata 10-dnevna obuka }e im ovozmo`i na DDV. Upravata za javni prihodi go dodeluva ova priznanie vo
ovie vode~ki tekstilni kompanii da se pridvi`at kon nasoka na gradewe na partnerski odnos so dano~nite obvrznici
proizvodstvo na ~ist izvoz, a so toa }e se zgolemi izvozot so koi navremeno i redovno gi ispolnuvaat dano~nite obvrski.
dodadena vrednost na proizvodite na makedonskite tek-
stilni kompanii. Zlatnata karti~ka za povrat na DDV, se dodeluva za prvpat vo
- Opstanokot i rastot na tekstilniot sektor vo Makedo- 2008 godina na 37 kompanii, golemi dano~ni obvrznici, koi vo
nija vo slednite dve do tri godini e mo`en samo so celosna 2007 godina gi ispolnile prethodno utvrdenite kriteriumi na
transformacija na proizvodstvoto vo ~ist izvoz, re~e Vla- Upravata za javni prihodi za dodeluvawe na ova priznanie.
do Netkov, pretsedatel na Trgovskata tekstilna asocijaci- Edna od strate{kite opredelbi na @ito Luks a.d. Skopje e da
ja - Klaster za tekstil. - Prviot preduslov za usvojuvawe na gradi cvrsti odnosi so instituciite i socijalnite partneri vo
~ist izvoz e osnovawe na oddelenija za modelirawe i diza- Republika Makedonija preku navremeno i redovno ispolnuvawe
jn, kako i efektivna upotreba na CAD CAM tehnologija. na dano~nite obvrski.
Margareta Lipkovska - Atanasov, specijalist za eko-
nomski razvoj vo USAID, objasni: - So ovaa obuka i drugi in- Zlatnata karti~ka
tervencii, USAID Makedonija prodol`uva da gi poddr`uva e ~est i privilegija, no
naporite na tekstilnite kompanii vo Makedonija za zgole- pred se obvrska i za-
muvawe na obemot na proizvodstvo na ~ist izvoz, pritoa lo`ba za ponatamo{no
promoviraj}i ja nivnata konkurentnost na globalniot pazar. implementirawe na po-
Ovie intervencii }e i pomognat na tekstilnata industrija visokite standardi vo
da se za~uvaat rabotnite mesta i da se zgolemi potencijalot finansiskite i zakon-
za dolgoro~en razvoj. skite obvrski.
Obukata ja sprovede ekspertot za obuki od Slovenija,
Slavka Jelnikar od Gregorcic Zastupstvo, regionalen @ito Luks }e pro-
pretstavnik na Gerber tehnologii. Od u~esnicite na obuka- dol`i da gradi cvrsti
ta se o~ekuva da izvr{at obuka na tri vraboteni vo sekoja od odnosi so site svoi
kompaniite kade {to rabotat i so toa da go zgolemat lokal- partneri, vklu~itelno
niot kapacitet na CAD/CAM softver operatori vo 24 eks- lokalnite vlasti, sna-
perti. Pokraj toa, na u~esnicite im be{e odr`ana obuka za bduva~ite i vraboteni-
dva softverski paketa za podobruvawe na menaxmentot na te, celosno po~ituvaj}i
proizvodnite linii, vklu~uvaj}i sledewe i kontrola na gi doma{nite i Evrop-
tekstilnoto proizvodstvo, kako i razvivawe na standarden skite pravila i regula-
vremenski period za tehnolo{ki operacii. tivi.
 Data 30.06.2008 broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
S O D R @ I N A
VOVEDNIK ............................................3
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
U{te edna slaba nedela na Makedonska ber-
VESTI BERZA... VESTI BERZA............4 za, e generalniot zaklu~ok od nedelnite berzan-
ski analizi koi se pozicionirani kako top vesti
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 7 vo dene{nite vesnici. Spored Ve~er, padot na
akciite na Makedonskata berza, prodol`i. In-
RAZGOVOR SO POVOD.............................8-9 deksot MBI-10 minatata nedela do`ivea najgo-
lem pad vo poslednite sedum nedeli, zatvoraj}i
OSNOVANO ZDRU@ENIE NA GRADE@NI[TVO na vrednost od 5.012 poeni. Prose~nite nedelni
PRI SSK..............................................8-9 ceni na najlikvidnite akcii imaa padovi i do 12
procenti. Be{e ostvaren promet od 4,3 milioni
PROMOCIJA NA MEMORANDUMOT NA MAKE- evra, {to vo odnos na prethodnata nedela e po-
DONSTA BIZNIS-ZAEDNICA.................... 10-11 rast za skromni 10%. Polovina od prometot be{e
realiziran na oficijalniot pazar, a najgolemo
OHRIDSKA BANKA SOCIETE GENERALE u~estvo ima{e blok-transakcijata so koja se pro-
GROUP..................................................11 dadoa 10 procenti od kapitalot na Mako{ped vo
visina od 1,6 milioni evra. Vo Vreme pi{uva de-
DRA^ SERIOZNA ZAKANA ZA SOLUN...........12 ka Indeksot MBI-10 ve}e polovina mesec dras-
ti~no opa|a, a pazarnata vrednost na 10-te naj-
FONDOT ZA PIOM ZA PERIODOT JANUARI- likvidni kompanii od po~etokot na godinava do
MAJ GODINAVA......................................12 deneska e namalena za 35 procenti. Biznis, pak
so konstatacija: Ako minatata godina se zakiti so
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 epitetite euforija i rekordna, posle nedelata
{to ostana zad nas mo`e slobodno da se ka`e de-
BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 ka vo ovaa, tekovnata, nema ostanato ni{to od
prethodnata, euforijata na Makedonskata berza.
NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 Minata nedela, koja e treta ili ~etvrta od po~e-
tokot na godinata koga cenite na akciite posle-
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA dovatelno vo nekolku denovi intenzivno pa|aat.
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 Javnosta denes povtorno fokusirana na ce-
nata na naftata i porastot na cenite kaj proiz-
I M P R E S S U M vodite, generirani od nejziniot porast. - Pela-
gonija pred cenoven {ok, litar nafta za raka ja~-
men. Ambarite }e ostanat prazni, a stokata glad-
na ako dr`avata ne prezeme merki za ubla`uvawe
na cenovniot naften {ok. Vaka reagiraat zemjo-
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje delcite od Pelagonija, najgolemata `itnica vo
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva zemjava, kade {to vikendov kombajnite gi pokosi-
Redakcija na берзНИК ja prvite klasja ja~men. Godinava ovaa `itna kul-
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, tura e bogata so rod, no maki im zadava zgolemu-
1000, R.Makedonija vaweto na cenata na naftata, koja dostigna do
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 74,5 denari za litar. Presmetkite poka`uvaat
Internet: www.interNIK.com.mk; deka za da o`neat povr{ina od eden hektar ja~-
e-mail: info@interNIK.com.mk men, zemjodelcite treba da platat 1.400 denari
za gorivo.
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski Inaku, spored analizite na Sojuzot na zemjo-
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska delcite na Makedonija, kako {to prenesuvaat po-
Marketing: Ivona Josifovska ve}e dene{ni vesnici, godinava vo bitolskiot
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova region }e ima pazaren vi{ok na p~enica od okolu
IKT Menaxer: Kiro Velkovski 25.000 toni, a ne{to pomala koli~ina se o~ekuva
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} i od prilepskiot del na Pelagonija. Pretsedate-
Logistika: Ana Petrova lot na Sojuzot, Veqo Tantarov, gi povika zemjo-
Finansii: Gordana Stojanovska delcite da ne ja davaat p~enicata od godina{na-
va `etva {to }e startuva okolu 10 juli, ponisko
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI od 15 denari za kilogram dodeka ne se definira-
MEDIUMI берзНИК at na~inot i vremeto za isplata.
берзНИК e osnovan 2007 godina.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 1. MBI 10 DO@IVEA NAJGOLEM PAD (****)
MEDIUMI берзНИК 2. PONISKI CENI NA NAFTATA? (****)
Broj: 29
Data: 30.06.2008 ДНЕВНИК
s.1 LITAR NAFTA ZA RAKA JA^MEN
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA s.5 DOM PROTIV TOPILNICATA
s.9 VO KUMANOVSKO POSTAVENI CEVKI ZA
FOTO NASLOVNA: GAS
s.9 TRI PRILEPSKI FIRMI SO SISTEMOT
HACCR
Foto: БИЗНИС
Robert Spasovski s.3 JAGMA ZA ALLO - PAKETITE NA KOSMOFON
s.13 PROEKTIRANI SME DA RABOTIME NA
Redakcija na берзНИК GOLEM PAZAR!
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.15 MBI 20.06.2008
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.15 PAD NA MBI-10, MBID I OMB
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski s.15 PROMETOT PORASNA NA 136,5 MILIONI
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska DENARI
Redakcija: s.16 VO BLOK PRODADENI 10 PROCENTI OD MA-
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska KO[PED
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.16 CENITE NA AKCIITE INTENZIVNO PA\AA
s.17 RAZUMNA CENA NA NAFTATA - 100 DOLARI
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski
ZA BAREL
i Darko Tripunovski
Fotoreporter: Robert Spasovski
УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.1 TOPILNICATA JA VRATI ZAGRI@ENOSTA
Marketing, distribucija i proda`ba: VO VELES
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje s.8 KAKVA CENA NA LEBOT ]E NI SKROJAT ZEM-
JODELCITE I PEKARITE?
берзНИК
5
23.06.2008 g. PONEDELNIK
Utrinski vesnik pak objavuva: @etvata na
p~enica samo {to ne e po~nata, a ve}e po~naa
kavgite me|u pekarite i zemjodelcite okolu ot-
kupnata cena na p~enicata, od {to vo krajna li-
nija }e zavisat i cenite na lebot, pe~ivata i na
testeninite. Zemjodelcite baraat 15 denari za
kilogram p~enica, a melni~arite nudat dva dena-
ra pomalku od toa. No, duri i so taa licitarana
cena za surovinata pekarite se u{te ne pravat
kalkulacija za novite ceni na lebot. No, udar na
cenata na lebot mo`e da se o~ekuva na drug
front, energetskiot, so ogled na toa {to se pred-
viduva deka cenite na naftata mo`e i natamu da
raste. Spored upatenite, cenite na lebot vo dog-
ledno vreme bi mo`ele da bidat korigirani na-
gore samo pod vlijanie na ovoj tro{ok koj zema
zna~itelen udel vo formiraweto na finalnite
ceni na proizvodite.
A koga sme kaj cenata na naftata, za nea sekoj
ima svoja prikazna. Visokite ceni na crnoto zla-
to, tema i na zna~ajniot sostanok vo Saudiska
Arabija kade pregovaraat pretstavnicite na zem-
jite-proizveduva~i na nafta, kako i na onie {to
ja kupuvaat. Kako {to prenesuvaat agenciite Si-
En-En i Bi-Bi-Si, SAD i drugite zemji-potro{u-
va~i gi povikale proizvoditelite da ja zgolemat
ponudata, bidej}i vinata za visokite ceni ja gle-
daat vo nedostigot od produktivnost. Saudiskiot
kral Abdula bin Aziz, najgolemiot proizveduva~
na nafta, izjavil deka Saudiska Arabija go zgo-
lemuva dnevnoto proizvodstvo za okolu 500.000
bareli vo obid da se smiri zagri`enosta okolu
namaluvaweto na ponudata, i toa od 9 na 9,7 mi-
lioni bareli. Kralot Abdaid, isto apelira do
zemjite-~lenki na OPEK da odvojat edna mili-
jarda dolari za posiroma{nite zemji za strategi-
ja za namaluvawe na krizata so visokite ceni na
naftata. Toj u{te dodade deka Kralstvoto }e po-
nudi zaemi od 500 milioni dolari za zemjite vo
koi se zabele`uva nedostig od naftata.
Veles e makedonski ~ernobil, e zaklu~okot
na DOM. Denes, vo site vesnici e akcentirana
vesta deka restartiraweto na vele{kata Topil-
nica ja vra}a zagri`enosta vo gradot. Vele{ani,
po koj znae kojpat vodat bitka so svojot najgolem
neprijatel - Topilnicata i znaat deka mora da
izlezat kako pobednici... Vo izminatite decenii
vele{kata Topilnica im nanese premnogu nevolji
na vele{ani, pretvaraj}i go ovoj grad vo make-
donski ^ernobil, kade zdravjeto na lu|eto be{e
marginalizirano. Ova e stavot na partijata DOM.
od kade se zagri`eni za poslednite slu~uvawa
povrzani so proda`bata na Topilnicata i se so-
lidariziraat so gra|anite na Veles.
s.8 SAMO TRI PRILEPSKI FIRMI GO PRIME-
NILE SISTEMOT HASSAP
s.8 STRUMI^KITE ZEMJODELCI NAVALIJA ZA
SUBVENCII
s.9 SEKOJ IMA SVOJA PRIKAZNA ZA SKAPATA
NAFTA
s.9 HELENIK PETROLEUM JA KUPI BUGARSKATA
OPET
ВЕЧЕР
s.7 MBI 10 DO@IVEA NAJGOLEM PAD
s.7 PRVO OTKUP NA DOMA[NA P^ENICA
s.8 PONISKI CENI NA NAFTATA?
s.8 VELES E MAKEDONSKI ^ERNOBIL
ВРЕМЕ
s.8 JAGMA ZA NAFTA
s.8 INDEKSOT MBI NAMALEN ZA EDNA TRETINA
s.8 KAJSIITE PATUVAAT VO RUSIJA
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.8 FONDOVITE NE GO ODBRANIJA MBI-10
s.8 OPEK NE SAKA ZGOLEMUVAWE NA
PROIZVODSTVOTO NA NAFTA
s.8 DOM E SO VELE[ANI, PROTIV TOPILNI-
CATA
ШПИЦ
s.6 DOM GO SPOREDI VELES SO ^ERNOBIL
 6 берзНИК broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 30.06.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Realizacijata na godi{nata strategija na
Makedonski telekom e top vest vo dene{nite
pe~ateni mediumi. Imeno, do krajot na 2008,
Telekom }e go zaokru`i procesot na repozi-
cionirawe na svoeto produktno portfolio,
~ij prv ~ekor be{e rebrendiraweto na kom-
panijata vo T-Home. Vo taa nasoka, od 1 juli,
svoevidna novina }e bide toa {to od stan-
dardnata pretplata }e se odzemaat 100-te
besplatni minuti, koi, velat vo kompanijata,
}e bidat repozicionirani, odnosno vklu~eni
vo drugite paketi uslugi, kako “mojot krug”,
IP (Internet protokol) televizijata i drugi.
Ti-houm najavi voveduvawe na uslugata „Te-
levizija preku internet”(IRTV, internet
preku televizija protokol), koja treba da
startuva naesen. Odgovornite lica v~era po-
jasnija deka televizijata preku internet
pretstavuva sofisticirana zamena za ka-
belskata i za satelitskata televizija, no i
za videotekite, pi{uva dene{no Vreme.
Trgovskata razmena me|u Makedonija i
Albanija postojano raste i lani dostigna 92,2
milioni amerikanski dolari. Spored poda-
tocite na Stopanskata komora na Makedoni-
ja, osoben rast 80 razmenata se zabele`uva
od 2006 godina navamu, koga dvete zemji raz-
menile stoki vo vrednost od 52,3 milioni
dolari, pi{uva Ve~er. Prethodnite godini,
stokovnata razmena na godi{no nivo iznesu-
vala okolu 30-tina milioni dolari, za da vo
2001 godina padnala na nisko nivo od skrom-
ni 11,4 milioni dolari. Kako {to analizi-
raat od Stopanskata komora, nagorniot trend
vo razmenata vo poslednive dve godini, a
prodol`uva i vo prviot kvartal od ovaa go-
dina, se dol`i na liberalizacijata na trgo-
vijata me|u dvete zemji {to se odviva vo
ramkite na CEFTA 2006.
Vo Dnevnik }e pro~itate za neodamne{-
nata mo`nost {to im se dade na firmite koi
se zanimavaat so uvoz i izvoz, stokata da ja
carinat vo sopstvenite prostorii. No, samo
70 firmi ja koristat taa mo`nost. Sopstve-
nicite na kompaniite {to gi primenuvaat
poednostavenite carinski proceduri se fa-
lat deka so toa za{teduvaat mnogu pari i
vreme. Drugite biznismeni se `alat deka
imaat problem za da gi ispolnat kriteriu-
mite za dobivawe dozvola za sopstveno ca-
rinewe. Spored niv, najgolema pre~ka se vi-
sokite bankarski provizii za da dobijat
bankarska garancija, so koja treba da ja pok-
rijat eventualnata carina.
Biznis objavuva: Dogovorot me|u farme-
rite i mlekarnicite se izjalovi. Namesto da
se zgolemuva otkupnata cena paralelno so
poskapuvaweto na dobito~nata hrana i dru-
gite tro{oci vo proizvodstvoto, mlekarni-
cite minusiraat pet denari od sekoj litar.
Na toa najmnogu reagiraat strumi~kite far-
meri, koi kooperiraat so Zdravje - Radovo,
so odnapred sklu~eni dogovori. Spored kla-
uzulite od dogovorot za partnerstvo, otkup-
nata cena na mlekoto e so “vrzan” soodnos so
cenata na dobito~nata hrana. So ednakov
procent na porast i spored dosega{nata di-
namika na poskapuvaweto, farmerite o~eku-
vaa otkupnata cena na mlekoto da iznesuva
okolu 30 denari za litar.
Vo Biznis isto taka mo`e da se pogled-
nat rezultatite od v~era{noto trguvawe na
Makedonskata berza za hartii od vrednost.
Iako najgolem del od prometot be{e reali-
ziran so akciite na kompaniite od MBI-10,
sepak 34,3 milioni denari promet preku re-
24.06.2008 g. VTORNIK
dovno trguvawe kako da najavuva po~etok na
u{te edno burno leto na Makedonskata berza.
Indeksite povtorno bea oboeni crveno.
MBI-10 padna pod psiholo{kata granica od
5.000 poeni i zastana na 4.898,23 odnosno iz-
gubi -2,28% od vrednosta, a MBID se namali
za -5,08%. Skoro 28% od prometot, ili 9,6
milioni denari v~era bea ostvareni so ak-
ciite na Makstil.
Fokusot na javnosta i denes ostanuva vrz
enormniot porast na cenata na naftata na
svetskite berzi. Itnite razgovori na najgo-
lemite nafteni svetski sili i najgolemite
svetski potro{uva~i vo tekot na vikendot
zavr{ija bez vistinska razre{nica. Po sa-
mitot vo Xeda, cenite na naftata povtrono
porasnaa. Amerikanskata lesna surova nafta
za avgust porasna za 1,89 dolari nad 136 do-
lari za barel, dodeka vo London porasna za
1,29 dolari na 136,15 za barel. Naftata po-
rasna i pokraj toa {to Saudiska Arabija veti
deka }e go zgolemi proizvodstvoto za u{te
200.000 bareli na den, pi{uva Vest.
Svetskite trendovi na porast na nafta-
ta se reflektiraat i vo na{ata zemja. Spo-
red odlukata na Regulatornata komisija za
energetika, od deneska maloproda`nite ce-
ni na benzinite se povisoki za dva denara, a
na dizelot za eden i pol denar. Vo narednite
15 dena MB-96 }e se prodava za 80,50 denari
za litar, litar EUROSUPER-95, namesto
75,50, }e ~ini 77,50 denari, cenata na EURO-
SUPER-98, pak, se zgolemuva na 78,50 denari
za litar. Dodeka dizelot, EURODIZEL (D-E
IV), od 74,50 denari poskapuva na 76,00 de-
nari za litar, pi{uvaat site dene{ni vesni-
ci.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. TELEKOM OD ESEN ]E PU[TA TV-KANALI (*****)
2. NOV REKORD NA CENATA NA BENZINITE - LITAR 80,5 DENARI (*****)

ДНЕВНИК s.9 TELEKOM GI UKINUVA BESPLATNITE STO MINUTI

s.7 BANKITE PRE^KA ZA OLESNETO CARINEWE ВЕЧЕР
s.7 BENZINOT NAD 80 DENARI s.7 BENZINITE IZVOZIJA SO 80,5 DENARI ZA LITAR
s.7 TELEFONSKITE SMETKI POVISOKI s.8 TELEKOM GI UKINA 100 BESPLATNI MINUTI
БИЗНИС s.8 CENATA JA ZGOLEMI TRGOVSKATA RAZMENA SO ALBA-
s.4 MLEKARNICITE KRATAT PO PET DENARI OD LITAR NIJA!
MLEKO ВРЕМЕ
s.4 ISTA TARIFA I INTERNET TELEVIZIJA s.4 TELEVIZIJA PREKU INTERNET
s.12 MBI 10 PADNA POD 5.000 POENI s.8 BENZINITE POVTORNO POSKAPEA ZA DVA DENARA
s.13 PAD NA MBI-10 ZA 2,28 PROCENTI ВЕСТ
s.13 VREDNOSTA NA PROMETOT - 34,3 MILIONI DENARI s.3 BENZINOT NADMINA 80 DENARI
s.15 KOMERCIJALNA BANKA IZVR[I KONVERZIJA NA PRI- s.9 TELEFONOT POSKAPE
ORITETNI AKCII s.11 CENATA NA NAFTATA SKOKA I PO SAMITOT VO XEDA
s.15 TEHNOMETAL VARDAR SOPSTVENIK NA 10,41 PROCENTI НОВА МАКЕДОНИЈА
OD MAKO[PED s.9 SON^OGLEDOT SE VRATI VO GRADSKO
s.16 CENATA NA NAFTATA SE ZGOLEMI ZA DVA DOLARI s.9 TELEKOMOT GI UKINUVA BESPLATNITE 100 MINUTI
s.16 BENZINITE POSKAPI ZA DVA - DIZELOT ZA 1,5 DENARI s.10 PADOT SE ZASILUVA - KAKO DA SE SMIRAT MALITE
УТРИНСКИ ВЕСНИК INVESTITORI
s.1 NOV REKORD NA CENATA NA BENZINITE - LITAR 80,5 s.10 TELEKOMOT VO VOJNA SO IT-KOMPANIITE
DENARI s.10 BEZ STRANSKI BANKI KLETVA ILI BLAGOSLOV
s.8 DRAMATI^EK SKOK NA CENATA NA BENZINITE - EDEN ШПИЦ
LITAR 80,5 DENARI s.2 NAFTATA KE POSKAPI DO 145 DOLARI?
s.8 NAFTATA VO SVETOT PAK @ARI - SAMITOT BEZ RE[E- s.7 TELEKOM OD ESEN ]E PU[TA TV-KANALI
NIE s.7 LITAR BENZIN ^III 80 DENARI
 Data 30.06.2008 broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
7
25.06.2008 g. SREDA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Dra~ vo momentov e edna od najseriozni- Tie tvrdat deka za razlika od porano, sega vodeni od Kina i Indija, globalnata pobaru-
te alternativi na Solunskoto pristani{te, site polnat benzin za pomalku od 1.000 dena- va~ka za nafta e vo postojan porast. Prose~-
no makedonskite biznismeni koi se ve}e ri. Se slu~uva da to~at benzin duri i za 300 noto globalno proizvodstvo na nafta od 84,5
prisutni tamu go razgleduvaat i kako idna ili 500 denari, objasnuva eden od vrabote- milioni bareli dnevno, vo poslednite godi-
glavna opcija za transport ako se podobri nite na benzinska. ni e kontinuirano nadminuvano od rastot na
patnata infrastruktura. Ova be{e ka`ano Del od gra|anite velat deka raste~kite globalnata pobaruva~ka. Od drugata strana,
na v~era{nata prezentacija vo Stopanskata ceni na benzinot gi motiviraat da go ostava- iscrpenosta na rezervite na nafta se pove}e
komora, a koja denes ja prenesuvaat site at avtomobilot vo gara`a, posebno koga do zagri`uvaat, spored podatocite na IEA. Sa-
dnevni mediumi. sakanata destinacija se stignuva pe{. „Toa ne udiska Arabija koja se o~ekuva da pridonese
- Dra~ e blisku do Makedonija, no se u{- e mnogu prijatno, posebno poradi `e{tinite, mnogu vo rastot na ponudata vo idnite godi-
te mu nedostiga dobra infrastruktura, patna no kako {to trgnale cenite na benzinite, ve- ni, i pokraj poslednite najavi za rast na pro-
i `elezni~ka povrzanost. O~ekuvame make- }e e luksuz ~ovek da zapali avtomobil, de- izvodstvoto za 0.5-0.7 milioni bareli dnev-
donskata i albanskata vlada so zaedni~ki cidni se nekoi od voza~ite. no, e se pove}e konzervativna cenej}i deka
napori vo najskoro vreme da go nadminat toa, Od Makpetrol pristignuvaat informa- del od rezervite treba da se so~uvaat za id-
izjavi Stevica ^arabi}, pretsedatel na cii sprotivni na onie na teren. Spored po- nite generacii...
Grupacijata na {pediteri pri Stopanskata datocite so koi raspolaga kompanijata, vo Vreme prenesuva deka Makedonski tele-
komora. prvite pet meseci od godinava obemot na kom napravi, za mnogumina, neo~ekuvan ~ekor
Direktorot na pristani{teto vo Dra~ proda`bata na nafteni derivati se zgrle- i vo vreme koga kone~no se pojavija novi
Eduard Ndreu istakna deka izminatite ne- mil za 11 otsto. Zasega e nepoznato zo{to fiksni operatori, On-net i Kosmofon, od-
kolku godini se napraveni su{tinski prome- ovie podatoci se sprotivni na situacijata na lu~i da ja ukine uslugata od 100 besplatni
ni vo nasoka na pogolema bezbednost na sto- teren, no mo`e da se pretpostavi deka zgole- minuti vklu~ena vo pretplatata na standar-
kata, obezbeduvawe povolni tarifi i pro- menata proda`ba na avtomobili vo izmina- dniot paket.
fesionalno rabotewe, {to e edna i od gene- tiot period go predizvikuva ovoj trend. Od Telekom velat deka na ovoj na~in
ralnite zada~i poradi koi Albanija se najde Biznis, pak, so analiza za soo~uvaweto pravat repozicionirawe na produktnoto
vo NATO. Inaku, Dra~ se nao|a vo centralni- na svetskata ekonomija so visokite ceni na portfolio, odnosno skratuvaat odredeni
ot del na albanskoto krajbre`je, 160 kilo- naftata. - Ostavete ja naftata pred taa da vrednosti na standardniot paket za smetka
metri od makedonsko-albanskata granica, i ve ostavi vas, e novoto moto na IEA (Me|una- na odredeni benefiti vo novite tarifni
vo odnos na oddale~enosta od Makedonija e rodnata agencija za energija), ~ii analizi i modeli -Kol komfort, „Kol fri i Omileni
vtoro pristani{te, po Solunskoto. Godi{ni- publikuvani podatoci se se po~esto vo foku- broevi.
ot kapacitet mu e okolu 3,8 milioni toni sot na interesot na investicionite analiti- Vo dene{nite analizi za makedonskiot
stoka, 700.000 patnici, 120.000 avtomobili i ~ari {irum svetot. Globalnata ekonomija se pazar na kapital, }e pro~itate deka berzata
40.000 kamioni. soo~uva so isklu~itelno slo`en problem. i natamu so nadolen trend, Indeksite pro-
Utrinski vesnik objavuva deka skapiot Visokata cena na naftata koja podolgo vreme dol`ija da opa|aat, pa taka MBI10 v~era se
benzin }e ja poskapi `iveja~kata. Konstata- se odr`uva na nivo od nad 130 dolari po ba- spu{ti pod 5.000 indeksni poeni i zabele`a
cija koja se zasnova na brzoraste~kite ceni rel ne smee da ne ostavi ramnodu{ni, znaej}i ne{to poblag pad od prethodniot den, odnos-
na benzinite,i namaluvaweto na pobaruva~- gi posledicite od prethodnata naftena kri- no opadna za 2,18 procenti , MBID isto taka
kata na benzinskite pumpi. Vrabotenite na za vo sedumdesetite. Pri~inite se pove}e, no zabele`a pad od 3,16 procenti, dodeka OMB
benzinskite pumpi tvrdat deka pobaruva~ka- klu~ni se dve. Prvo, so rastot na globalnata denes zabele`a mal porast koj iznesuva{e
ta za benzin poleka no sigurno se namaluva. ekonomija, osobeno na zemjite vo razvoj pred- 0,05 procenti.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. DRA^ ZAMENA ZA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE (****)
2. SKAPIOT BENZIN ]E JA POSKAPI @IVEJA^KATA (***)
ДНЕВНИК IGRA^I?
s.7 DOKOVITE NA DRA^ OTVORENI ZA MAKEDONSKITE ВЕЧЕР
FIRMI s.6 KAZNI ZA OPSTRUKTORITE
s.7 DOLGITE PROCEDURI GI ZABAVUVAAT INVESTICIITE s.6 BIZNISOT I PU[TI ABER ZA SORABOTKA NA VLADATA
s.9 SUBVENCII POBARAA 4.200 STRUMI^KI ZEMJODELCI s.6 NOV AKCIONER VO MAKO[PED
s.9 REK OSLOMEJ REMONTIRAN ВРЕМЕ
БИЗНИС s.6 SO PAKETI I SO CENI DO NOVI KUPUVA^I
s.1 GLOBALNA KRIZA ILI [OKOVI OD [PEKULATIVEN s.6 POVR[INITE SO OVO[NI NASADI SE ZGOLEMUVAAT
KARAKTER s.7 MALITE BANKARI SO VRZANI RACE
s.3 DRA^ NAJSERIOZNA ALTERNATIVA ZA SOLUN s.7 TRANSPORTERITE GI BOJKOTIRAAT FIRMITE
s.5 [PEKULANTITE SE NAJGOLEMITE KUPUVA^I? ВЕСТ
s.12 LAVINA NA BERZATA! s.7 DRA^ ZAMENA ZA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE
s.12 INVESTIRAWETO VO FONDOVI - DOBITNA INVESTI- НОВА МАКЕДОНИЈА
CIJA NA DOLG ROK s.8 RECESIJATA PRODOL@UVA, PA\AAT CENITE NA SITE
s.13 MBI 24.06.2008 AKCII OD MBI-10
s.13 PAD NA MBI-10 I MBID s.8 TELEKOMOT POVTORNO POD LUPA NA ANTIMO-NOPOL-
s.13 OFICIJALNIOT PAZAR GO SOBRA CELIOT PROMET CITE
s.15 KONVERZIJA NA PRIORITETNI AKCII NA KOMERCI- s.8 IDNINATA NA NAFTATA I MAKEDONIJA (1)
JALNA BANKA s.9 BIZNISMENITE I PORA^AA NA VLADATA [TO DA
s.16 PU[TEN VO UPOTREBA BANKOMATOT NCR PERSONAS 87 PRAVI VO EKONOMIJATA
s.16 CENATA NA NAFTATA PRODOL@UVA DA ODI NAGORE s.9 ]E SE GRADI AVTOPAT PRILEP - VELES PREKU DERVEN
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.9 DRA^ MO@E DA GO ZAMENI SOLUNSKOTO PRI-
s.1 SKAPIOT BENZIN ]E JA POSKAPI @IVEJA^KATA STANI[TE
s.6 NAJGOLEMI SUBVENCII ZA PROIZVODITELITE NA s.9 PRETPOSLEDNI VO EVROPA SPORED BDP
P^ENICA ШПИЦ
s.7 DRA^ - OPCIJA POVE]E ZA MAKEDONSKITE KOMPANII s.7 MAKEDONSKITE BIZNISMENI ]E SE UKOTVAT NA DRA^
s.7 MBI 23.06.2008 s.7 BENZINITE ]E GI GORI CENITE
s.8 AKCIITE PA\AAT - [TO PRAVAT SEGA BERZANSKITE
 8 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
RAZGOVOR SO POVOD...
DEJAN BE[LIEV, IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKO-RUSKA STOPANSKA KOMORA
PRUGATA - PORTA I KON ISTOK
I KON ZAPAD
Македонија е крстосница помеѓу коридорите 8 и 10, и заради зголемените обврски, сметаме дека пристаништето во Солун не ќе
може да одговори на нив, односно дека ќе стане тесно грло кое ќе го забавува нашиот развој... Сообраќајните бариери спаѓаат меѓу
нашите најголеми проблеми, и тоа не само при транспорт на стоката, туку и за развој на туризмот
Z
avr{uvaweto na `elezni~kata pruga
me|u Makedonija i Bugarija, kako i
finaliziraweto na proektite Kori-
dor 8 i Koridor 10, e eden od prioritetite
sodr`ani vo Memorandumot na biznis za-
ednicata, {to neodamna prvite lu|e na
najgolemite doma{ni i stranski kompanii
vo dr`avava i go ispora~aa na idnata Vla-
da na Republika Makedonija. Potrebata od
investirawe i razvivawe na krucijalnata
ekonomska infrastruktura, vo nasoka na
vkupno podobruvawe na biznis klimata vo
Makedonija, kako predlog dojde edinstveno
od strana na Makedonsko-ruskata stopans-
ka komora. Pri~inite za povtornoto ani-
mirawe na javnosta za potrebata od re{a-
vawe na ova kompleksno, no esencijalno
pra{awe bea povod za razgovor so izvr{-
niot direktor na Makedonsko-ruskata
stopanska komora, Dejan Be{liev.
Кој е основниот мотив што комората по-
бара поставување на приоритетно место на ко-
ридорите во Меморандумот на бизнис
заедницата?
- Makedonsko-ruskata stopanska ko-
mora e pred se zadol`ena da gi razviva
ekonomskite odnosi pome|u malite i sred-
nite pretprijatija od od dvete zemji. Vo
komorata ~lenuvaat okolu 150 firmi, koi
sorabotuvaat so Rusija, me|u koi se i naj-
golemite makedonski izvoznici, a vo isto
vreme i uvoznici od ruska strana. Vo
minatata godina sprovedovme anketa me|u
na{ite ~lenki, za da gi doznaeme prob-
lemite na koi naiduvaat vo rabotata so
ruskite partneri. Rezultatite poka`aa
deka nad 70 otsto od kompaniite, kako
OSNOVANO ZDRU@ENIE NA GRADE@NI[TVO PRI SSK
SO STANDARDI I PRINCIPI PROTIV
NELOJALNA KONKURENCIJA
broj 29
Зошто Република Македонија се
јавува како изолиран остров на
Балканот во однос на странски-
те инвестиции во изминативе
години. Причини има разни, но
ние сме убедени дека шансите
државава да стане атрактивна
бизнис дестинација, ќе бидат
драстично поголеми
доколку се изгради пругата
glavna pri~ina za slabata sorabotka me|u
pretprijatijata, go poso~ija nepostoeweto
na transportnite vrski. I toa ne samo ne-
postoeweto direktna avionska linija, tuku
pred se i nad se, nedoizgradenata `elez-
ni~ka pruga kon Bugarija. Vo prilog na pot-
rebata od nejzino pobrzo zavr{uvawe doj-
de i analizata od Ambasadata na Ruskata
federacija, spored koja, so ovaa `elezni-
~ka vrska, razmenata na stokite pome|u RM
i Ruskata federacija, kako i so Bugarija i
Ukraina, bi se zgolemila za 33 otsto, a
duri za 35% bi se namalile tro{ocite za
prevoz.
Кои други причини ги наведувате како
клучни за потребата од развивање на транс-
портната инфраструктура во државава?
- Soobra}ajnite barieri spa|aat me|u
na{ite najgolemi problemi, i toa ne samo
pri transport na stokata, tuku i za razvoj
na turizmot. Denes, nema zemja vo Evropa
koja gi nema re{eno patnite i `elezni~ki
vrski so svoite sosedi. Makedonija ne e
takov slu~aj. Spored sega{nata situacija,
V
o ramkite na Industri-
skata komora pri Soju-
zot na stopanski komo-
ri na Makedonija (SSK) mi-
natata nedela e osnovano
Zdru`enie za grade`ni{t-
vo.
Data 30.06.2008
re~isi site pozna~ajni koridori vo jugois-
to~na Evropa ne zaobikoluvaat. Makedo-
nija, kako zemja kandidat za ~len vo EU i
NATO na po~etokot na 21.vek mora da ima
osnovna infrastruktura (patna i `elezni-
~ka) pred se zaradi svoite interesi, no i
zaradi interesite na svoite idni sogra|a-
ni i partneri. Dokolku se izgradi ovaa `e-
lezni~ka linija, koja pripa|a na Koridorot
8, odnosno oskata istok-zapad so `elezni-
ca koja e vo dol`ina od 1270 kilometri, od
Bari-Brindizi-Bar-Dra~-Tirana-Skop-
je-Burgas-Varna, interes }e najdat ne samo
na{ata zemja tuku i Italija, Crna Gora,
Albanija, Bugarija, Turcija - preku povrzu-
vawe so Koridor 4, Ukraina, i Ruskata Fe-
deracija. Poslednive dve zemji se zna~ajni
i poradi toa {to najgolemite makedonski
kompanii koi imaat biten udel vo BDP za-
visat od uvozot na surovini od ovie zemji,
osobeno od Rusija. Od druga strana, koga se
gleda ruskiot pazar preku negovite regio-
ni, lesno se sogleduva deka stanuva zbor za
najgolem raste~ki pazar kade za svoe mesto
odamna se borat site svetski ekonomii,
makedonskata ne treba da bide isklu~ok
od ovoj trend.
Obezbeduvaweto na alternativa i ne-
zavisnost vo re{enijata na biznis zaedni-
cata vo odnos na transportot, pred se, se
misli na izlez na pristani{tata na Varna,
Burgas i Dra~, Valona, e isto taka mnogu
va`no pra{awe. Sogleduvaj}i gi samo {te-
tite na na{ite kompanii od {trajkovite na
solunskoto pristani{te }e stane jasno de-
ka alternativnata pruga e pove}e od pot-
rebna. No, duri i da ne e taka, razvojot na
Makedonija, koja jasno pretendira da stane
ekonomski povolna destinacija vo bliska
Pri~inata za formirawe na zdru`eni-
eto za grade`ni{tvo vo ramkite na SSK vo
Makedonija e usoglasuvawe na interesite
na makedonskite grade`nici vo vrska so
aktuelnite pra{awa, koi ja odbele`uvaat
nivnata polo`ba na doma{niot i stran-
skite pazari.
 Data 30.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
idnina, }e se sretne so ovoj problem. Ime-
no, site nie o~ekuvame so vlezot na Make-
donija vo NATO i EU da dojde do ekonoms-
ki bum, pogolemi investicii i razdvi`e-
nost na lu|e, stoki i uslugi, ekonomskiot
potencijal da dojde na edno pogolemo nivo.
Makedonija e krstosnica pome|u koridori-
te 8 i 10, i zaradi zgolemenite obvrski,
smetame deka pristani{teto vo Solun ne
}e mo`e da odgovori na niv, odnosno deka
}e stane tesno grlo koe }e go zabavuva na-
{iot razvoj.
Железничкото поврзување, според пред-
логот на Македонско-руската стопанска комо-
ра, ќе влијае и врз привлекувањето на
странските инвестиции...?
- Ova e isto taka edna od klu~nite
pri~ini za na{iot predlog. Imeno, nie se
pra{uvame zo{to Republika Makedonija se
javuva kako izoliran ostrov na Balkanot
vo odnos na stranskite investicii vo iz-
minative godini. Pri~ini ima razni, no
nie sme ubedeni deka {ansite dr`avava da
- Preku Zdru`enieto }e se kanalizi-
raat problemite vo grade`nata industrija
i }e vlijaeme za nadminuvawe na {tetite
predizivikani od ~ovek-firma, se so cel
da se vovedat standardi i principi na ra-
botewe vo grade`ni{tvoto. Formulira-
weto na problemite vo ova Zdru`enie, }e
zna~i i mo`nost za nivno re{avawe preku
instituciite na vlasta. Veruvam deka os-
novaweto na Zdru`eneto }e dade nov im-
puls vo raboeweto na kompanite od gra-
de`nata industrija, izjavi Dimitar Bog-
danovski, pretsedatel na Industriskata
komora Makedonija.
Problemite so likvidnosta, nelojalna
konkurencija, nedovolni investiciski ak-
broj 29
stane atraktivna biznis desti-
nacija, }e bidat drasti~no po-
golemi dokolku se izgradi pru-
gata. Koga eden investitor doa-
|a da kupi zemja, da izgradi fa-
brika, nego go interesira dali
ima pat, voda, elektri~na
energija i ograda... Dokolku ima
infrastruktura, }e gi vlo`i
svoite sredstva, dokolku ne,
zaminuva na druga strana, bi-
dej}i kapitalot ne trpi impro-
vizacii. Dovolna ilustracija
za ova e primerot so Romanija,
koja zagubi 800 milioni evra
investicija od Mercedes zara-
di toa {to nema dobra infra-
struktura - patna i `elezni~-
ka. Zna~i, za da gi privle~e
vistinskite stranski investi-
tori, na{ata dr`ava mora da ja
ima taa infrastruktura. Vtoro,
prugata niz Makedonija, kako
del od Koridorot 8, odnosno,
`elezni~koto povrzuvawe na
Albanija i Bugarija, }e zna~i za
~etiri do pet pati skratuvawe
na vremeto na prevoz na stoka-
ta od Bari ili Brindizi do
Kavkaz ili Krasnodarsk, {to za
site investitori e mnogu zna~ajno od
aspekt {to se dobivaat mnogu poevtin pre-
voz na stokite.
Може да се каже дека кај нас преовла-
дува мислењето дека пругата за Бугарија би
била неисплатлива. Какво е Вашето мислење
за ова?
- Navistina e ~udno da se ka`e deka e
neisplatliva pruga koja }e otvori dve por-
ti - i na istok i na zapad. Nekoi smetaat
deka periodot na isplatlivost bi bil 90
godini, {to e neprimerno da se ka`e. No jas
bi rekol, da se isplati i po 20 godini, nie
treba da sme radosni, bidej}i vremeto brzo
pominuva, pa po 20 godini }e ni ostane pru-
ga koja }e se koristi u{te mnogu dolgo. Toa
ne se napravilo 60 godini i dr`avava ni e
ostanata kako slepo crevo. Da se po~nelo
makar i pred 20-30 godini, sega nie toa }e
go koristevme. Ottamu, imaj}i gi predvid
zagubite koi sega se trpat, idniot rast na
ekonomijata i mo`nostite koi se nudat,
vredi da se zavr{i ovoj proekt. Toa }e bi-
tivnosti i anga`mani na bankite, neram-
nopravna polo`ba pri javnite naddavawa,
vrabotuvawa vo zemjata i stranstvo, }e se
prezentiraat pred Vladata, nadle`nite
ministerstva i me|unarodnite subjekti.
- Idejata za osnovawe na vakvo zdru-
`enie proizleguva od se poote`nato fun-
kcionirawe na grade`nite kompanii vo
na{ata dr`ava. Osnovna cel e da se in-
volvirame vo kreiraweto na standardite i
uslovite za rabota vo grade`ni{tvoto, ka-
ko i unapreduvawe na delovnata klima .
Ubeden sum deka so zdru`uvaweto na gra-
de`nite kompanii vo ova zdru`enie mo`e-
me da doprineseme zna~itelno vo sozdava-
weto na pozdravi rabotni uslovi, pogole-
берзНИК
9
de na{a obvrska kon idnite generacii, bi-
dej}i sredstvata }e se vratat, a prugata
ostanuva.
Со оглед дека сите досегашни обиди или
најави за изградба на пругата кон Бугарија, а и
кон Албанија останале нереализирани,
најчесто од финансиски причини, како сметате
дека би можело да се направи тоа железничко
поврзување исток-запад?
- Brojkite koi se spomenuvaat se okolu
325 milioni evra za celiot proekt, ili 150
milioni evra za dovr{uvawe na pravecot
Ki~evo-]afasan, odnosno 200 milioni ev-
ra za pravecot kon Bugarija. Nie dadovme
tri konkretni predlozi. Edniot e da se na-
pravi ekspertski tim, so zainteresiranite
zemji, pred se na Makedonija so Albanija i
Bugarija, koi ve}e se ~lenki na NATO, vo
koj }e bidat vklu~eni i eksperti od NATO
i EU, bidej}i e jasno deka nema da dobieme
sredstva od nivnite fondovi, dokolku tie
ne se vklu~eni. Vtoriot na~in e davawe
pod koncesija na zainteresirani, vtori
strani. Na{ predlog e da se ponudi mo`-
nost za u~estvo vo izgradbata i na golemi
kompanii koi vo momentot imaat svoi in-
teresi za postoeweto na ovaa pruga, so {to
svoite zagubi }e gi preto~at vo investicii.
Pokraj vo Makedonija, toa bi trebalo
da se objavi vo site ovie zemji {to rekovme
deka se zainteresirani - od Italija, preku
Albanija, Makedonija, Bugarija, Rusija, Uk-
raina, Turcija... Javnoto privatno part-
nerstvo e isto taka eden od mo`nite mode-
li. Nie go pozdravuvame memorandumot po-
me|u Makedonija i Bugarija za izgradba na
prugata, koj e predaden vo Evropskata uni-
ja, so nade` deka i Unijata }e pomogne vo
izgradbata na prugata koja mnogu skoro }e
bide na nejzina teritorija. Toa sega treba
da se turka, da se lobira za da se zavr{i.
Toa e ve}e dobar ~ekor. Tuka bi go spome-
nal i interesot {to neodamna go projavi
`elezni~kata kompanija od Estonija, za ze-
mawe koncesija na na{ata `eleznica. Zna-
~i, se pove}e e jasno deka i na drugite im e
potrebna ovaa pruga, a ne samo na Makedo-
nija. Smetam deka nie, od ekonomski as-
pekt, treba da se svrtime tamu kade {to
gleda Zapad. A, Zapad gleda na Istok Vo
Rusija, Turcija, Kina... Toa e na{ata idni-
na i treba mnogu pametno da se prestroime
kon tie dr`avi.
V.M.
ma konkurentnost i poefikasno deluvawe„
izjavi Sead Ko~an, pretsedatel na Zdru-
`enieto.
Zdru`enieto za grade`ni{tvo }e gi
zastapuva interesite na grade`nite kom-
pani-~lenki na Sojuz na stopanski komori
i }e u~estvuva vo izrabotkata na predlog
Zakonot za grade`ni kompanii. Edna od
osnovnite zada~i na Zdru`enieto za gra-
de`ni{tvo }e bide vklu~uvaweto na ~len-
stvoto vo postapkata na donesuvaweto na
zakonite i podzakonskite akti koi se od
interes za dejnosta {to ~lenovite na ovaa
zdru`enie ja obavuvaat.Zdru`enieto e
otvoreno za priem i sorabotka so grade`ni
kompnanii.
10 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PROMOCIJA NA MEMORANDUMOT NA MAKEDONSKATA BIZNIS-ZAEDNICA
GLAVNA CEL - ZGOLEMUVAWE NA
EKONOMSKIOT RAST I NA VRABOTENOSTA
Претставниците на бизнис заедницата во Македонија сметаат дека единствено преку соработка со Владата на Република
Македонија, може да се обезбеди подобар живот за граѓаните, да се постигне економски просперитет и благосостојба, и
зачленување на Македонија во Европската Унија
P
od sloganot - Koi se potrebite na
ekonomijata za podobra idnina, Ev-
ropskata biznis-asocijacija (EBA),
minatata nedela vo Skopje go promovira
Memorandumot na Makedonskata biznis-
zaednica vo koj se bara pointenzivna so-
rabotka so Vladata, no i se sugeriraat re-
{enija za dopolnitelen ekonomski porast.
Kako {to istakna Ginter Ofner, pretse-
datel na Evropskata biznis-asocijacija,
inaku glaven inicijator na sobiraweto na
biznis-sektorot, dobrata sorabotka na
Vladata so delovnata zaednica e va`en
stolb za zgolemuvawe na ekonomskiot rast
i za podobruvawe na blagosostojbata na
naselenieto. Se nadevam deka Memorandu-
mot }e bide prv ~ekor kon postojano nado-
polnuvan dijalog so politi~kite institu-
cii, no i natamo{na me|usebna sorabotka
na delovniot sektor vo pravec na natamo-
{en razvoj na zemjata. Sugestiite i pred-
lozite sodr`ani vo dokumentot se ponuda
do Vladata da go iskoristi iskustvoto na
doma{nite i na me|unarodnite kompanii.
Memorandumot, so koj se poka`a deka biz-
nis-zaednicata vo dr`avava e sposobna da
obezbedi zaedni~ki glas, go potpi{aa Ev-
ropskata biznis-asocijacija, Amerikan-
skata komora vo Republika Makedonija,
Makedonsko-germanskoto stopansko zdru-
`enie, Makedonsko-ruskata stopanska ko-
mora, Stopanskata komora na Makedonija,
Stopanskata komora na Severozapadna
Makedonija, Slovene~ko-makedonskiot
biznis-klub, Asocijacijata na stranski in-
vestitori i Britanskata biznis-grupa, koi
obedinuvaat duri 90 otsto od kompaniite
koi deluvaat vo dr`avava. Od imeto na
Vladata na RM, Memorandumot go primi
ministerkata za ekonomija Vera Rafajlov-
ska.
Меморандум
на Македонската бизнис заедница
Nie, pretstavnicite na biznis zaedni-
cata vo Republika Makedonija go objavu-
vame ovoj Memorandum vo interes na eko-
nomska blagosostojba i prosperitet na gra-
|anite na Republika Makedonija.
So cel da postigneme povisoka stapka
na vrabotenost i dopolnitelen ekonomski
rast vo zemjata, da ja zgolemime konkuren-
tnosta na makedonskite kompanii i da go
poddr`ime procesot na integracija vo EU,
na novoizbranata Vlada na Republika Ma-
kedonija i gi predlagame slednite aktiv-
nosti kako prioritetni:
 Ovozmo`uvawe na dosledna i ot-
vorena komunikacija pome|u Vladata i biz-
nis zaednicata;
 Utvrduvawe na konkretni proce-
duri za zaedni~ko konsultirawe na biznis
broj 29
zaednicata za vreme na zakonodavniot
proces koga toj vlijae vrz biznis sektorot;
 Osnovawe na Nezavisna komisija
za evaluacija koja }e se sostoi od trojca
pretstavnici na ekonomskata nauka so cel
da go ocenuvaat ekonomskiot napredok na
kvartalno nivo;
 Utvrduvawe na procedura za iz-
vestuvawe i ocenuvawe na vladinite orga-
ni zo periodot na izvr{uvawe na proekti-
te i implementacijata na zakonite;
 Doslednost na primena na zako-
nite i nivnata implementacija, vklu~uvaj-
}i gi i administrativnite i zakonskite
proceduri;
 Razvivawe na kapacitetite na
profesionalnata javna administracija i
voveduvawe na edno{alterskiot sistem za
dobivawe odobruvawa, dozvoli, soglas-
nost itn., sekade kade {to e toa mo`no;
 Zabrzuvawe na procesot na pri-
vatizacija i pottiknuvawe na pretprie-
ma~kiot duh, osobeno preku specijalizira-
na poddr{ka na novite start-ap biznisi;
 Poefikasno iskoristuvawe na
subvenciite i programite ponudeni od EU i
od drugite me|unarodni organizacii;
 Investirawe i razvivawe na
krucijalnata ekonomska infrastruktura, a
posebno finalizirawe na `elezni~kata
vrska pome|u Makedonija i Bugarija i fi-
nalizirawe na proektite Koridor 8 i Ko-
ridor 10;
 Zajaknuvawe na finansiskiot
pazar preku zgolemuvawe na transparent-
nosta i nametnuvaweto na ostri sankcii za
menaxerskite timovi koi prakticiraat ne-
efikasno korporativno upravuvawe;
Data 30.06.2008
 Racionalizacija i modernizacija
na Zakonot za rabotni odnosi, a me|u dru-
goto, poednostavuvawe na vrabotuvaweto
na stranski dr`avjani;
 Podobruvawe na za{titata na
pravata za intelektualna sopstvenost
preku proaktivno nametnuvawe i pre-
struktuirawe na zakonskite proceduri;
 Minimizirawe na regulativite i
birokratskite pre~ki koi gi popre~uvaat
legalnite biznis aktivnosti;
 Olesnuvawe na procedurite za
dobivawe dozvoli i voveduvawe na EU
normi vo grade`niot sektor;
 Podobruvawe na procedurite za
vladinite tenderski proceduri i proce-
durite za privatizacija, a so cel ovie pro-
cesi da stanat poefikasni i potranspa-
rentni; i
 Olesnuvawe na prekugrani~nata
trgovija za pobrz i poekonomi~en uvoz i
izvoz.
Imaj}i gi vo predvid principite, prio-
ritetite i uslovite od Dogovorot za Ac-
cession Partnership pome|u Evropskata Uni-
ja i Republika Makedonija, osobeno vo ob-
lasta na ispolnuvawe na kratkoro~nite
ekonomski prioriteti i kriteriumi:
 Prodol`uvawe so registracija na
zemji{te i nedvi`nini, kako i zajaknuvawe
na zakonskata sigurnost za biznis zaedni-
cata i podobruvawe na funkcioniraweto
na mehanizmite na pazarnata ekonomija i
 Podobruvawe na efikasnosta na
javniot sektor, osobeno preku obezbedu-
vawe na dopolnitelni fondovi za obuka i
nadgraduvawe na aktuelnata struktura, bi
sakale da ja pottikneme implementacijata
 Data 30.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
na potrebnite prioriteti vo poglavjata od
Dogovorot za Accession Partnership koi se
povrzani so ekonomijata i ekonomskiot
razvoj.
Osven toa, bi sakale da se osvrneme i
kon kriteriumite ~lenstvo vo EU koi gi
nalaga Evropskata Komisija. Bi sakale da
ja istakneme va`nosta od itna implemen-
tacija na:
 Sudskite reformi i zajaknuvawe
na nezavisnosta i vkupniot kapacitet na
sudskiot sistem;
 Evaluacija na rezultatite pri
implementacijata na antikorupciskoto za-
konodavstvo;
 Namaluvawe na preprekite pri
kreiraweto na novi rabotni mesta, osobe-
no koga se vo pra{awe vrabotuvawa na
mladi lica i eliminirawe dolgotrajna
nevrabotenost;
 Podobruvawe na generalnoto
biznis opkru`uvawe preku pointenzivno
zajaknuvawe na vladeeweto na pravnata
dr`ava, nezavisnosta na nadle`nite i
nadzornite organi, zabrzuvawe na zakon-
skite proceduri i prodol`uvawe so regis-
tracijata na imotni prava, osobeno:
 Voveduvawe i primena na siste-
matsko ocenuvawe na regulativnite vlija-
nija;
 Poednostavuvawe i skratuvawe
na procedurite za zatvorawe na kompanija;
 Poednostavuvawe i zabrzuvawe
na carinskite proceduri, osobeno za ma-
lite i sredni pretprijatija koi se
involvirani vo uvozno-izvozni proceduri,
kako i namaluvawe na vremetraeweto na
carinskite postapki voop{to;
 Nadgraduvawe na administra-
tivniot kapacitet na regulatornite i nad-
zornite tela;
 Obezbeduvawe na zgolemena tra-
nsparentnost vo aktivnostite na regultor-
nite i nadzornite tela i eliminirawe na
mo`nosta od vrabotuvawa vrz partiska os-
nova;
 Zabrzuvawe na registracijata na
imot vo katasterot za nedvi`nini;
 Razvivawe na elektronski ka-
tastar;
 Kompletirawe i sproveduvawe
na regulatornata giqotina.
Nie sme uvereni deka edinstveno
preku sorabotka na Vladata na Republika
Makedonija so biznis zaednicata mo`eme
da obezbedime podobar `ivot za na{ite
gra|ani, da postigneme ekonomski pros-
peritet i blagosostojba i da ja napravime
Republika Makedonija gorda zemja ~lenka
na Evropskata Unija.
broj 29
берзНИК
11
OHRIDSKA BANKA SOCIETE GENERALE GROUP
NETO DOBIVKATA OD 93
MILIONI DENARI -
ZADR@ANA
N
a 24 juni 2008 godina se odr`a Godi{noto sobranie na akcionerite na Oh-
ridska banka, Societe Generale Group. Site odluki podneseni od Nadzorniot
Odbor na Bankata bea usvoeni. Akcionerite gi potvrdija rezultatite na Ban-
kata za 2007 godina, gi usvoija finansiskite izve{tai za 2007 i odlukata za ras-
predelba na dobivkata. Vo 2007 godina Bankata ostvari neto dobivka od 93 milio-
ni denari koja{to ostanuva kako zadr`ana neraspredelena dobivka i nema da bide
raspolo`iva za isplata na dividenda.
Vo 2007 godina Ohridska banka ostvari:
 Bilansna suma od 11.500 milioni MKD (187 milioni EUR) ili porast na
potencijalot od 39,4%
 Porast na depozitite od 52,5%
 Porast na kreditnite plasmani od 45%
 Kapitalna adekvatnost koja ostanuva na visoko nivo od 24,3%.
Na Akcionerskoto sobranie David Formanek be{e izbran za nov ~len na Nad-
zorniot odbor i na Odborot za revizija na Bankata od redot na akcionerite, na mes-
toto na dosega{niot ~len, Filip Gidez. G-din Formanek ja zapo~na svojata kari-
era vo Bayer AG. Od 1993 godina raboti vo Deutsche Bank AG vo Praga kako direk-
tor na Korporativnata Bankarska Grupa. Vo potraga po novi profesionalni prediz-
vici se pridru`uva na Komercni banka, a.s, Societe Generale Goup vo 2001 godina kako
zamenik direktor i direktor na Biznis sektorot vo Praga. Vo 2006 godina toj e ime-
nuvan za zamenik direktor na ^ove~ki resursi, a od januari 2007 godina nazna~en e
za izvr{en direktor na ^ove~ki Resursi na Komercni banka, SGG.
Godi{noto sobranie na akcioneri potvrdi deka Ohridska banka vo ramki na
Societe Generale Grupacijata zabele`a zna~ajni promeni vo svojot razvoj. Na Sobra-
nieto be{e usvoena strategijata za brz razvoj na Ohridska banka so akcent na va`-
nosta na ekspanzijata na mre`ata na ekspozituri. Ohridska banka na krajot na maj
2008 godina ja zgolemi mre`ata od 13 na 19 ekspozituri, a brojot na vraboteni od
183 na 275 sporedeno so maj 2007 godina.
Сосиете Женерал
Sosiete @eneral e edna od najgolemite grupacii za finansiski servisi vo evro
zonata. Grupacijata broi 151.000 vraboteni {irum svetot vo tri klu~ni delovni
segmenti:
Bankarstvo na malo & Finansiski servisi: Société Générale opslu`uva 30 mi-
lioni individualni klienti {irum svetot.
Globalen Investiciski Manaxment & Uslugi: Société Générale e edna od najgole-
mite banki vo evro zonata spored sredstva pod stratatelstvo (EUR 2 731 milijar-
di, mart 2008) i sredstva so koi{to upravuva (EUR 391 milijardi, mart 2008).
Korporativno & Investiciono bankarstvo: Société Générale e rangirana pome|u
vode~kite banki vo svetot na evro pazarite na kapital, derivativi i strukturirani
finansii. Société Générale e vklu~ena vo pette klu~ni investicioni indeksi za op-
{testvena odgovornost.
12 берзНИК broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 30.06.2008

ALBANSKOTO PRISTANI[TE, ALTERNATIVA ZA MAKEDONSKITE TRANSPORTNI KOMPANII

DRA^ SERIOZNA ZAMENA ZA SOLUN
Со забрзувањето на започнатите процеси на инфраструктурното и институционал-
но поврзување меѓу земјите од регионот бенефит ќе имаат не само националните
економии, тука државите во целина
Pristani{teto vo Dra~, Albanija, mo-
`e da stane najseriozna alternativa za
brodski prevoz na makedonskite stoki. I
so cenite, no i so kvalitetot na uslugite, a
osobeno so zgolemenata bezbednosg za sto-
kite koi vleguvaat i izleguvaat od nego,
Dra~ poleka mu stanuva solidna konkuren-
cija na pristani{teto vo Solun, e general-
niot zaklu~ok od sredbata na pretstavni-
cite od Albanija i makedosnkite stopanst-
venici vo organizacija na Stopanska komo-
ra na Makedonija. No, sepak, edinstven
problem na makedonskite kompanii, kako i
vo slu~ajot so Bar e lo{ata infrasfuktu-
ra, odnosno Makedonija i Albanija ne se
`elezni~ki povrzani, a i pata{tata ne se
vo najdobra sostojba.
- Pristani{teto vo Dra~ e prednost za
makedonskite biznismeni..No, za pogolemo
koristewe na ova pristani{te neophodna e
doizgradba kako na patnata, taka i na `e-
lezni~kata infrastruktura {to minuva
niz na{ata zemja. Vo patniot soobra}aj se
planira da se podobri i da se rekonstrui-
ra postojnata patna mre`a, preku otvorawe
i na novi patni pravci so neposrednoto so-
sedstvo, a vo `elezni~kiot soobra}aj do-
izgradba na `elezni~kiot segment vo de-
lot od ]afasan do Ki~evo vo dol`ina od
okolu 66 kilometri (proceneto na okolu
230 milioni amerikanski dolari) i Kuma-
novo-Deve Bair vo dol`ina od 85 kilo-
metri, - najavi Aco Spasovski, direktor
na Direkcijata za delovni i op{ti uslugi
vo Stopanskata komora na Makedonija.
Pretsedatelot na Unijata na trgovsko-
industriskite komori na Albanija, Ilir
@ila,pak ja potencira{e organiziranosta
na Komorata, koja preku Oddelenie za za{-
tita na stopanstvenicite, imaat daleku
podobra sigurnost za svoite stoki. Dokol-
ku se pojavat problemi, kako so pristani{-
teto, taka i so carinskite organi, dvete
komori }e vr{at zaedni~ki pritisok do
vladite na dvete zemji za nadminuvawe na
problemite.
- Mnogu e va`no nadle`nite organi i
institucii da gi zabrzaat zapo~natite
procesi na infrastrukturno i institucio-
nalno povrzuvawe me|u zemjite od regio-
not, od {to benefit }e imaat ne samo na-
cionalnite ekonomii, tuka dr`avite vo
celina, - istakna Stevica ^arapi}, pret-
sedatel na Grupacijata na me|unarodni
{pediteri i logisti~ki operatori pri
Stopanskata komora na Makedonija. Po-
dobrenata infrastruktura, tarifite, na-
~inot na rabota i bezbednosta se povol-
nostite {to, gi nudi na{eto pristani{te-
izjavi toj.

Второ најблиско пристаниште

Pristani{teto vo Dra~ se nao|a vo centralniot del na albanskoto krajbre`je, oddale~eno 33 kilometri od glavniot grad na Albanija,
Tirana, odnosno 160 kilometri do makedonsko-albanskata granica so patna i `elezni~ka povrzanost. Na albanskiot breg, vo dol`ina od
okolu 200 morski milji, ima pet pristani{ta, od koi dve se pogolemi - Dra~ i Valona. Spored oddale~enosta od distributivnite centri vo
Republika Makedonija (samo tri ~asa vozewe od ]afasan), ova e vtoro najblisko pristani{te po pristani{teto vo Solun, poradi {to anali-
zata za negovo koristewe zaslu`uva posebno vnimanie. Geografskata polo`ba go pravi isklu~itelno strate{ki va`no pristani{te koe di-
rektno povrzuva tri moriwa - Jonskoto, Sredozemnoto i Jadranskoto More i e indirektno povrzano so site mediteranski zemji.
- Kapacitetot na pristani{teto e okolu 3,8 milioni toni stoka godi{no, a vo tekot na edna kalendarska godina niz ova pristani{te se
ostvaruva protok na okolu tri milioni toni stoka, 770.000 patnici, 233.000 avtomobili i okolu 40.000 kamioni. Pristani{teto ima tri li-
nii so Italija (Trst, Ankona i Bari) a vo bliska idnina }e se otvori linija i do Brindizi. Od neodamna e otvoren i nov terminal za patni-
ci vo vrednost od 15,2 milioni evra. Od site tie pri~ini negovoto pomasovno koristewe stanuva realnost i potreba. Dra~ e zavr{na to~ka
na zapadniot del od Koridorot 8 poradi {to stopanstvenicite potenciraa deka treba da se izgradi patnata i `elezni~kata infrastruktu-
ra i apeliraa do vlastite da go zabrzaat procesot A za realizacija na infrastrukturata vo faza se proekti vo vrednost od okolu 50 mil-
ioni evra, - istakna na prezentacijata direktorot na pristani{teto Eduard Ndreu.

FONDOT NA PIOM ZA PERIODOT JANUARI - MAJ GODINAVA

- PORAST NA PRIHODITE ZA 8,4 - NA

Upravniot odbor na Fondot na penzisko-
to i invalidskoto osiguruvawe na Make-
donija na sednicata na 24 juni ja razgle-
da i usvoi Informacijata za finansiskata
sostojba na Fondot na penziskoto i inva-
lidskoto osiguruvawe na Makedonija za pe-
riodot januari - maj 2008 godina, so ocenka
do krajot na godinata.
- Vo ovoj period, kako {to e navedeno vo
soop{tenieto od PIOM, se ostvareni po-
visoki prihodi za 8,4 nasto, vo odnos na
planiranite so buxetot na Fondot, dodeka
vo sporedba so ostvarenite prihodi od 2007
godina se povisoki za 17,1 otsto, {to se
dol`i na zgolemenite prihodi od prido-
nesot od plata, kako rezultat na porastot
na platite na vrabotenite, porast na brojot
na vrabotenite za koi pridonesot redovno
se pla}a, novite procesi vo naplatata na
pridonesite, kako i pove}e prezemeni
merki i aktivnosti na Fondot za pocelosna
naplata na pridonesite. - Vo ovoj period
prihodite od pridonesot od plata e za 10,5
nasto pove}e od planiranoto so buxetot na
Fondot, a vo sporedba so istiot period od
2007 godina pridonesite se povisoki za 19,8
RASHODITE ZA 4,3 NASTO
nasto, se dodava vo soop{tenieto.
Spored PIOM za odbele`uvawe e deka
od 1. januari godinava e voveden ramen per-
sonalen danok, koj ima vlijanie za nama-
luvawe na bruto osnovicata za 2 %, a so toa
i na visinata na pridonesite.
Vo soop{tenieto se naveduva deka
vkupnite rashodi na Fondot za periodot ja-
nuari - maj 2008 godina se povisoki za 4,3
nasto, vo odnos na planiranite rashodi so
buxetot na Fondot, odnosno za 14,4 nasto
povisoki vo odnos na ostvarenite rashodi
vo 2007 godina. Ova zgolemuvawe se dol`i
na izmenata na zakonskite propisi vo delot
na usoglasuvaweto na penziite, spored koi
odredbi sega{noto usoglasuvawe na pen-
ziite se vr{i so 50 nasto od porastot na
platite na vrabotenite (namesto dosega{ni
20%) i 50 nasto od porastot na tro{ocite
na `ivotot, (namesto dosega{ni 40%).
- Pokaj ova, od 1. januari ovaa godina
Vladata na Republika Makedonija donese i
odluka za zgolemuvawe na penziite so
povisok procent od procentot utvrden
soglasno Zakonot za penziskoto i invalid-
skoto osiguruvawe, se veli vo soop{tenieto
od PIOM.
Upravniot odbor na sednicata ja donese
Odlukata za izmenuvawe i dopolnuvawe na
buxetot na Fondot na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe na Makedonija
vo koj e dadena procenka vrz osnova na koja
se presmetani prihodite i rashodite na
Fondot vo 2008 godina.
- Dokolku do krajot na godinata se ost-
varat planiranite prihodi i rashodi pred-
videni so izmenuvaweto i dopolnuvaweto
na buxetot na Fondot za 2008 godina, }e se
izvr{at site obvrski na Fondot kon koris-
nicite na pravata od penziskoto i invalid-
skoto osiguruvawe, odnosno }e se vr{i re-
dovna isplata na penziite i drugite prava i
obvrski od penziskoto i invalidskoto osig-
uruvawe vo soglasnost so zakonskata regu-
lativa i predvidenite rokovi, se veli vo
soop{tenieto od PIOM.
 Data 30.06.2008 broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
13
26.06.2008 g. ^ETVRTOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Top vest vo site dene{ni mediumi pret- va ponizok od minatogodi{niot za istiot pe- tivnite finansiski rezultati od minatogo-
stavuvaat vladinite merki za ubla`uvawe riod, koga iznesuva{e 7%). Spored eksper- di{noto finansisko rabotewe. Imeno, Oh-
na nafteniot {ok po najnovoto rekordno tite, stanuva zbor za malo namaluvawe, koe e ridska banka, ~lenka na grupacijata Sosiete
poskapuvawe na gorivata i na naftata. Me|u predizvikano od globalnite krizi, no koe `eneral, na poslednoto akcionersko sobra-
osumte merki koi }e gi prezeme, prioritet sepak go poka`uva zabavuvaweto na rastot na nie utvrdila ostvarena neto-dobivka od 93
dobivaat subvencite za nafta za zemjodel- dr`avata... [to pak zna~i deka vo stopanst- milioni denari ili blizu 1,5 milion evra za
cite i poniskite patarini za gra|anite. So voto nekoi sektori izminatiov period pot- 2007 godina. Bankata soop{ti deka ovaa do-
ogled na raste~kata cena na naftata, Vlada- frlile... Inaku generalno tie se soglasuvaat bivka ostanuva zadr`ana, neraspredelena
ta }e im dade dr`avna pomo{ na zemjodelci- deka i rastot od 5,2% e dobar za na{eto sto- dobivka i nema da bide raspolo`liva za is-
te za da gi pokrijat tro{ocite za kupuvawe panstvo, so ogled na dvi`ewata na ova pole plata na dividenda. Lani bankata ostvari
na nafta za esenskata seidba. Spored vice- na krajot na prviot kvartal od 2006 godina, bilansna suma od 187 milioni evra ili po-
premierot Zoran Stavreski - baraweto na koga toj iznesuva{e 2%. rast na potencijalot od 39,4 otsto.
zemjodelcite za pokrivawe na naftata {to ja Me|u najpublikuvanite dene{ni vesti vo Biznis so analiza: Otkako MBI-10 go
koristat za nivnata zemjodelska mehaniza- pi{anite mediumi se najde i proda`bata na dopre dnoto - investitorite se budat. I vo
cija Vladata go prifatila kako legitimen vele{kata Topilnica. Tie prenesuvaat deka ovie te{ki denovi na Makedonskata berza
argument. Pari~na pomo{ }e dobijat site nov gazda na vele{kata Topilnica za 2,25 nekoj mo`e ekstremno mnogu da zaraboti ako
zemjodelci {to aplicirale za dobivawe na milioni evra stana skopskata firma za pro- gi poznava vistinskite lu|e vo vistinsko
subvencija, a nivniot broj dosega e okolu izvodstvo i trgovija Metrudhem. Sobranieto vreme. V~era, na krajot na trguvaweto indek-
71.000. Mese~nite subvencii za zemjodelcite na doveriteli, po raspi{aniot tender, ja sot MBI-10 kako da dopre do dnoto od
}e se opredeluvaat vrz osnova na presmetka prifati ponudata na ovaa firma za kupuva- 4.686,31 poeni. Do krajot na trguvaweto mal-
kolkavo koli~estvo nafta e potrebno za we na Topilnicata vo Veles i na fabrikata ku se opravi, ostavaj}i nade` deka mo`ebi
eden mesec i za eden hektar obrabotliva po- za ve{ta~ko |ubre vo Zgropalci.Na tenderot nema da prodol`i so padovite koi traat ve}e
vr{ina. Ova e edna od osumte merki {to bea pristignati tri ponudi, od koi edna be{e 17 trgovski denovi po red. V~era{niot tr-
Vladata gi usvoi za ubla`uvawe na posledi- povle~ena, a vo igra ostanaa ponudite na govski den go ozna~i edna interesna blok
cite od poskapuvaweto na naftata i nafte- skopskata firma Metrudhem, i na turskata transakcija. Bea prodadeni 1.542 akcii na
nite derivati. kompanija, Jalim. Doveritelite ja odbile Izvozno-Kreditna Banka po cena od 12.000
Inaku, vo dene{en Utrinski vesnik mo`e ponudata na turskata kompanija poradi toa denari za akcija. I pokraj toa {to e najaveno
da pro~itate i deka BDP za prviot kvartal {to ne ja uplatila bankarskata garancija od prevzemawe na ovaa banka od holandskata
od godinava porasna za 5,2%. Ekspertite eden milion evra navreme i taa bila za 100 Demir Halk Bank, v~era po sme{no niska
smetaat deka vo uslovi na skapa nafta i fi- evra pomalku od baranata suma na tenderot. cena se istrguvaa blizu 3,7% od IK banka za
nansiski krizi i ovoj rast e dovolen, no i po- Poradi nesoglasuvawe na nekoi od doveri- 300.000 evra. Vkupniot promet vo redovno
kraj toa dobro upateni vo ovaa problematika telite, me|u koi i na op{tina Veles, Odborot trguvawe iznesuva{e 35,7 milioni denari.
go nametnuvaat i pra{aweto - Po~nuva li na doveriteli donese odluka vo rok od tri MBI-10 padna za dopolnitelni -1,96% i
makedonskata ekonomija da go gubi zdivot? dena doveritelite no pismen pat da se izjas- zavr{i na 4.697,72 poeni. MBID se namali za
Pra{awe koe go nametnuva vpe~atokot {to nat dali MHK Zletovo }e go prodadat na -1,17% i indeksot na obvrznici isto taka se
mo`e da se dobie od najnovite statisti~ki Metrudhem, ili }e bide objaven nov tender. namali za -0,17%.
ekonomski pokazateli, koi ilustriraat deka Nekoi od dene{nite vesnici go prenesu-
rastot od 5,2% za prviot kvartal pretstavu- vaat i izve{tajot na Ohridska banka za pozi-
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. VLADATA, KONE^NO, SO MERKI PROTIV NAFTENIOT [OK (*****)
2. SKOPSKI METRUDHEM - NOV GAZDA NA MHK ZLETOVO (****)
ДНЕВНИК s.6 DOBIVKA OD 93 MILIONI DENARI
s.1 OSUM MERKI PROTIV NAFTENIOT [OK s.6 SKOPSKI METRUDHEM - NOV GAZDA NA MHK ZLETOVO
s.11 BANKARI NAMESTO PO[TARI ]E RAZNESUVAAT PENZII? s.7 SUBVENCII ZA ZEMJODELCITE, PONISKI PATARINI ZA
s.11 ]E POEVTINAT PATARINITE GRA\ANITE
s.11 M SAN STANA OVLASTEN DISTRIBUTER NA SAN MIKRO- s.7 NE MO@E DA SE PLA]A RETROAKTIVNO
SISTEMS s.7 LETEN PAKET NA MIKRO BIZNIS KREDITI
s.11 BDP PORASNA ZA 5,2 OTSTO ВРЕМЕ
s.11 TOPLIFIKACIJA ]E IM VRA]A PARI NA GRA\ANITE 6 CENATA NA PARNOTO PADNA NA USTAVEN SUD
БИЗНИС s.6 GRUEVSKI SAKA DA JA NOKAUTIRA SKAPATA NAFTA
s.1 INVESTITORITE SE BUDAT? s.6 METRUDHEM STANA SOPSTVENIK NA TOPIL¬NICATA
s.12 NAFTATA ODI PO PATOT NA DOTCOM INDUSTRIJATA? ВЕСТ
s.13 MBI-10 OPADNA ZA 1,96 PROCENTI s.2 LIPKOVO PAK BEZ STRUJA PORADI DOLGOVI
s.13 PRODOL@UVA PADOT NA AKCIITE I INDEKSITE s.5 PATARINITE ]E POEFTINAT
s.15 PAD NA AKCIITE NA AVTOMOBILSKATA I AVIOINDUS- s.5 PONI[TENO POSKAPUVAWETO NA PARNOTO
TRIJATA s.7 VELE[KATA TOPILNICA PRODADENA NA SKOPSKI MET-
s.15 OHRIDSKA BANKA SO POZITIVNI FINANSISKI REZUL- RUDHEM
TATI s.7 MAKOIL I LUKOIL SE SKARAA ZA PARCELA
s.15 BLOK TRANSAKCIJA NA IK BANKA НОВА МАКЕДОНИЈА
s.15 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.8 METRUDHEM E NOV GAZDA NA MHK ZLETOVO
s.15 NETRGOVSKI TRANSFERI s.8 MBI-10 PRVPAT VO TRI DENA PADNA ZA POMALKU OD 100
s.16 CENATA NA NAFTATA ]E SE STABILIZIRA POENI
s.16 MIKRO BIZNIS KREDITI SO NAJNISKI KAMATI s.8 BEZ STRUJA DIREKTORITE NA ENERGETSKITE KOMPANII
УТРИНСКИ ВЕСНИК VO ZEMJAVA
s.1 PRODADENA VELE[KATA TOPILNICA s.8 IDNINATA NA NAFTATA I MAKEDONIJA (2)
s.1 BDP PRVIOT KVARTAL SO RAST OD 5,2 OTSTO s.10 PODNESENI 71.000 BARAWA ZA ZEMJODELSKI SUB-
s.8 VLADATA, KONE^NO, SO MERKI PROTIV NAFTENIOT [OK VENCII
s.8 NEPLA]A^ITE SI TERAAT PO STARO, EVN PAK MASOVNO s.10 PONI[TENA ODLUKATA ZA CENATA NA PARNOTO GREEWE
ISKLU^UVA s.10 OSUM MERKI ZA UBLA@UVAWE NA NAFTENIOT [OK
s.8 OHRIDSKA BANKA LANI SO PROFIT OD 1,5 MILION EVRA s.8 PORAST NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO
s.8 MBI 25.06.2008 ШПИЦ
ВЕЧЕР s.1 VELE[KATA TOPILNICA OMA@ENA
s.1 RETROAKTIVNATA NAPLATA NA PARNO PADNA NA USTAVEN s.9 VLADATA GI GASNE IZGOR CENITE NA GORIVATA
s.1 DA BIDE TAMAN TI TREBA STAN! s.9 EVN PAK ISKLU^UVA STRUJA
s.1 VLADATA DONESE MERKI ZA UBLA@UVAWE NA NAFTENIOT s.9 PARNOTO POSKAPELO PROTIVUSTAVNO
[OK s.9 VO PRVOTO TRIMESE^JE BDP ZGOLEMEN ZA 5,2 OTSTO
s.6 EVN PO^NA DA ISKLU^UVA SE @IVO I DIVO
14 берзНИК broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 30.06.2008

27.06.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Transporterite i zemjodelcite se najza- mako, smeta deka pred se vo Saudiska Arabija skoto u~estvo na Berzata e re~isi isto, bez
dovolni od vladinite merki za ubla`uvawe i vo Irak postojat izvori na nafta, koi se nekoi pogolemi drasti~ni izleguvawa, no
na nafteniot {ok, komentiraat zasegnatite u{te ne se iskoristeni. sepak postoi. Statisti~kite podatoci na
strani vo dene{nite dnevni mediumi... - Avstrijci zainteresirani da gradat Berzata poka`uvaat deka minatiot mesec na
Prakti~no po prezemaweto na osumte merki fabrika za biogorivo vo Novaci, prenesuva- Oficijalniot pazar, u~estvoto na stranski-
{to gi podgotvi Vladata za ubla`uvawe na at dene{nite vesnici. Avstriska firma od te investitori e namaleno za 0,50%.Sli~na e
posledicite od visokata cena na naftata Viena, preku posrednici od Slovenija, pro- promenata i kaj obvrznicite. Berzanskite
nema da ima namaluvawe na DDV, koe e 18 ot- javila interes da gradi fabrika za proiz- analiti~ari pri~inata za trendot na izlegu-
sto, kako i na akcizite, tuku stanuva zbor za vodstvo na biogorivo vo pelagoniskata op{- vawe na stranskite investitori od makedon-
namaluvawa na dava~kite za potrebite na tina Novaci. I toa poradi soznanijata deka skiot pazar na kapitalot ja lociraat najmno-
zemjodelskata mehanizacija, transporterite ovoj kraj raspolaga so golemo koli~estvo or- gu vo otvorenite politi~ki pra{awa so koi
i korisnicite na motorni vozila. Benzinot ganski otpad {to so prerabotka }e slu`i za se soo~uva dr`avata, kako problemot okolu
}e se pla}a onolku kolku {to }e ~ini, a }e proizvodstvo na biogorivo. Spored planovi- imeto co Grcija, NATO, Evropskata unija i
ima namaluvawe na drugi tro{oci. Vicepre- te, fabrikata }e bide locirana na privatno nestabilnosta vo regionot poradi kosovsko-
mierot Zoran Stavreski pri zav~era{noto zemji{te me|u selata Novaci i Dobromirci. to pra{awe.
najavuvawe na merkite, obrazlo`i deka ne- - Dilemata imame deficit ili suficit Dnevnik pak go prenesuva stavot na srp-
malo primeri vo svetot na namaluvawe na vo centralniot buxet na dr`avava se namet- ski eksperti spored koi objavuva deka povr-
DDV i na akcizite. „Bi sakal da ka`am deka na otkako dr`avnata statistka prvi~no obja- zuvaweto na berzite vo regionot, koi zaedno
sprotivno na toa, preporakite na EU se deka vi deka buxetot ima deficit, a po nekolku imaat kapitalizacija od 100 milijardi evra,
DDV i akcizata bi trebalo da ostanat takvi ~asa podocna deka stanuva zbor za suficit. e neophodno. Spored niv, minimalniot dne-
kakvi {to se, zatoa {to se pra}a lo{ signal Imeno, vo zav~era{noto soop{tenie na Dr- ven promet {to privlekuva stranski inves-
do zemjite- proizvoditeli na nafta da pro- `avniot zavod za statistika za ekonomskite titori na berzata e pet milioni evra. Po-
dol`at da predizvikuvaat {pekulativno pokazateli vo prvoto trimese~je od godinava dolgo vreme dnevniot promet na Makedon-
zgolemuvawe na cenite, izjavi Stavreski. No be{e objaveno deka buxetot registriral de- skata berza e okolu eden milion evra.
spored izvori na Utrinski od Brisel, EU ne- ficit od re~isi 4,2 milijardi denari, pora- Za sporedba, Istanbulskata berza ima
ma oficijalna preporaka da ne se namaluva- di pogolemite rashodi od prihodi. Nekolku pazarna kapitalizacija od 126 milijardi ev-
at dava~kite. Edinstvena zemja koja pritiska ~asa podocna po objavuvaweto na informa- ra, a Var{avskata od 231 milijarda. Na ovaa
za takvo ne{to e Francija, odnosno pretse- cijata od mediumite, reagira{e ministerot berza kotiraat akcii na 25 stranski kompa-
datelot Nikola Sarkozi, koj podgotvil i za finansii, po {to Zavodot za statistika se nii od EU, Ukraina, Izrael, SAD, Belorusija
dostavil i konkretni predlog - merki do Ev- korigira i deficitot vo buxetot stana sufi- i od Turcija. - Idninata na berzite vo regi-
ropskata komisija. cit, detalno vo Utrinski vesnik.... onot e vo zbogatuvawe na ponudata i vo emi-
Nasproti nafteniot {ok koj ja drma Vo Biznis berzanskata analiza - Mese- tuvawe na dr`avni i korporativni obvrzni-
svetskata ekonomija, Nansen Saleri, eks- cot na mizerija na Makedonskata berza zavr- ci - smeta Gordana Dostani}, direktor na
pertot za nafta vo Saudiska Arabija, smeta {uva so propast na vrednosta na MBI-10 za Belgradskata berza.
deka duri za pet do sedum godini }e dojde do pove}e od 25%, odnosno kontinuiran sekojd- Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i de-
stabilizacija na cenata na naftata. Spored neven pad na cenite 20 dena po red. Nade`ta ka Vele{ani najavuvaat bunt za aktivirawe-
negovata ocenka, koja ja prenesuva Biznis, vo deka mo`ebi }e prestane pa|aweto na vred- to na Topilnicata. Vele{ani stravuvaat de-
momentov naftenata industrija raboti na nostite na akciite na makedonskite kompa- ka crnite oblaci pak }e go obvijat gradot.
granicite na kapacitetite. Vo osumdesetite nii ja uni{tija prodava~ite. Nivnata nestr- Ova dotolku pove}e {to noviot gazda Met-
kapacitetite iznesuvaa deset milioni bare- plivost i nervoza nekoj mo`e dobro da ja is- rudhem se povrzuva so Mineko, koja jasno sta-
li dnevno, a denes {irum svetot se crpi samo koristi, kupuvaj}i kompanii koi spored fi- vi do znaewe deka Topilnicata }e prora-
1,5 do dva milioni bareli. Slobodni kapa- nansiskite pokazateli se vistinski - barga- boti. Zelenata koalicija i Odborot za spas
citeti poseduva - Saudiska Arabija, izjavil in, odnosno dobra zdelka. na Veles od Topilnicata podgotvuvaat stra-
Saleri za germanskiot vesnik Virt{aftvo- Patem trendot na izleguvawe na stran- tegija za odbrana na Veles od zagaduvawe ako
he. Nafteniot ekspert, koj od esenta 2007 go- skite investitori od makedonskite kompa- sopstvenicite se obidat da gi vklu~at pe~-
dina be{e odgovoren za naftenite rezervi nii prodol`uva. Ako se gledaat rabotite na- kite...
vo saudiskiot dr`aven koncern, Saudi Ar- nazad, po~nuvaj}i od oktomvri navamu stran-
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. PREVOZNICITE I ZEMJODELCITE NAJZADOVOLNI OD NAFTENITE MERKI (****)
2. TOPLIFIKACIJA ]E GI OBE[TETI GRA\ANITE (***)
ДНЕВНИК NAFTENITE MERKI
s.7 TOPLIFIKACIJA NEZAKONSKI ZGOLEMI MAJSKI SMETKI s.6 AVSTRIJCI ZAINTERESIRANI DA GRADAT FABRIKA ZA BI-
s.7 POVRZUVAWE E IDNINATA NA BERZITE VO REGIONOT OGORIVO VO NOVACI
s.7 TIKVE[ IZBRAN ZA BIZNIS-PARTNER NA GODINATA s.7 STOPANSKA BANKA SO POVOLNI KREDITI ZA MALITE
s.9 HIBRIDNITE VOZILA ]E POEVTINAT BIZNISI
s.9 POMO[ OD IFC ZA VOVEDUVAWE ME\UNARODNI STAN- s.7 DEFICITOT BIL SUFICIT, SLAVESKI NAJAVUVA SANK-
DARDI CII
s.9 AVSTRIJCI ]E PROIZVEDUVAAT BIOGORIVO VO NOVACI s.7 MBI 26.06.2008
БИЗНИС ВЕЧЕР
s.1 OTVORENITE POLITI^KI PRA[AWA GI BRKAAT STRANCI- s.1 TOPLIFIKACIJA NAJAVUVA NOVO POSKAPUVAWE, A IM
TE OD BERZATA DOL@I NA GRA\ANITE
s.1 NAFTA IMA DOVOLNO ZA SLEDNITE 100 DO 150 GODINI s.6 ISKLU^UVAWE NA NEPLA]A^ITE
s.2 PODNESENI 71.000 BARAWA ZA ZEMJODELSKI SUBVENCII s.6 AVSTRIJCI ]E GRADAT FABRIKA ZA BIOGORIVO
s.5 [TETITE SE NAPRAVENI - OLESNUVAWETO MINIMALNO s.6 DOBRA @ETVA I VISOKI PRINOSI
s.12 PRODAVA^ITE BEZMILOSNI VO TRGUVAWETO s.7 TOPLIFIKACIJA ]E GI OBE[TETI GRA\ANITE
s.12 BERNAKI PRED GOLEM TEST! ВРЕМЕ
s.13 MBI 26.06.2008 s.1 TELEKOM ZEDE DVE MILIJARDI EVRA
s.13 PAD NA MBI-10 I MBID s.5 SU[TINSKA OPERACIJA ILI SAMO [MINKA
s.13 MBI-10 NA REKORDNI 4.598 POENI ВЕСТ
s.15 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.3 PARNOTO PAK ]E POSKAPI
s.15 NETRGOVSKI TRANSFERI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.16 NAFTATA POEFTINA ZA 2,45 DOLARI s.1 VOZA^ITE DOBIJA EDNOKRATNA POMO[ ZA SKAPATA
УТРИНСКИ ВЕСНИК NAFTA
s.1 TRANSPORTERITE I ZEMJODELCITE NAJZADOVOLNI OD s.8 ZO[TO NIKOJ NE KUPUVA NITU NA OVIE CENI?
MERKITE ZA NAFTATA s.8 EVN JA ISKLU^I STRUJATA VO ^ETIRI SKOPSKI SELA
s.1 VELE[ANI NAJAVUVAAT BUNT ZA TOPILNICATA s.8 IDNINATA NA NAFTATA I MAKEDONIJA (3)
s.3 PREVOZNICITE I ZEMJODELCITE NAJZADOVOLNI OD s.9 IFC BOVEDE ISO 27001-STANDARD VO HAJ TEK
 Data 30.06.2008 broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
15
28.06.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Rekordnata cena na naftata od 142,26
dolari za barel, {to be{e postignata v~era
na berzata vo London, e top vest vo site sa-
botni izdanija na dnevnite vesnici. Pret-
hodnite rekordni ceni na crnoto zlato bea
postignati eden den prethodno, koga sever-
no-morskiot brent ~ine{e 140,56 dolari, a
amerikanskata nafta 140,39 dolari za ba-
rel, {to pretstavuva{e prvo probivawe na
psiholo{kata granica od 140 dolari. Inaku,
prethodniot rekord na cenata na naftata na
Berzata vo Wujork e postignat na 16 juni od
139,89 dolari za barel.
Najavata deka }e se zgolemuva cenata na
parnoto greewe predizvikuva voznemiruva-
we i revolt kaj gra|anite, koi edvaj gi pla}a-
at smetkite i po poslednoto poskapuvawe,
koga cenata se zgolemi za 18,5 procenti za
Toplifikacija - Skopje i 8,9 procenti za
toplinska energija ispora~ana od Skopje -
Sever. Kako {to prenesuvaat pove}eto od
pe~atenite mediumi, so ogled deka cenata na
naftata postojano se zgolemuva, a so toa i na
mazutot, mnogu od gra|anite se spremni da se
otka`at od parnoto i da preminat na poevti-
ni na~ini za zagrevawe na domovite. No, i
tie {to sakaat da se isklu~at od toplifika-
ciskata mre`a, }e se soo~at so problem, bi-
dej}i }e mora da pla}aat 50 otsto od iznosot
{to prethodno go pla}ale za zatopluvawe.
Spored objasnuvaweto od Toplifikacija,
pri~inata e {to tie gra|ani dobivaat topli-
na od cevkite {to minuvaat niz nivniot stan
i od sosednite stanovi. Vo Regulatornata
komisija za energetika velat deka ne se za-
konski nitu presmetkata na smetkite za sta-
novi po kalorimetar nitu pla}aweto za is-
klu~eno greewe.
Cenite na hranata imaat nadolen trend i
se o~ekuva toj da prodol`i, so ogled deka
prinosite na zemjodelskite kulturi godina-
va }e bidat mnogu povisoki od lanskite. Ova
go prognozira porane{niot evrokomesar za
zemjodelstvo, Franc Fi{ler, koj e kreatorot
na zaedni~kata zemjodelska politika na
Evropskata Unija od 2003 godina, a ~ija pose-
ta ja sledat pe~atenite mediumi. - So ogled
deka nekoj ne veruva vo opa|awe na cenite na
naftata na nivoto od pred dve-tri godini,
toa zna~i deka tro{ocite za proizvodstvo na
zemjodelski proizvodi }e se zgolemuvaat i
sledstveno na toa i cenite na hranata ne
o~ekuvam drasti~no da se namalat, istakna
Fi{ler na seminarot Politika na ruralen
razvoj - iskustvo od Evropskata unija, {to se
odr`a vo Skopje, i pora~a deka klu~ot na
uspe{niot ruralen razvoj vo Makedonija e
primena na me|unarodnite standardi vo zem-
jodelstvoto i modernizacija na infrastruk-
turata.
I gastarbajterite navalija na subvencii,
e naslovot na tekstot vo Vreme, kade mo`e
da se pro~ita deka godinava, za prvpat, pos-
toi golem interes za subvencii kaj Make-
doncite {to rabotat vo stranstvo, a ovde
imaat zemja vo koja sakaat da investiraat.
Inaku, poslednite podatoci velat deka se
prijaveni okolu 45.000 zemjodelci, odnosno
zaedno so isplatenite tutunari, ~ija brojka e
26.000, do krajot na rokot za prijavuvawe, se
o~ekuva brojkata na prijaveni za subvencii
da iznesuva 75.000 zemjodelci.
Dvi`ewata na Berzata na posledniot
trgovski den od ovaa nedela poka`aa blago
za`ivuvawe, so {to kone~no zavr{i najdol-
giot pad na akciite vo istorijata, mo`e da se
pro~ita vo berzanskiot izve{taj na Utrinski
vesnik. Najlikvidnite akcii na pazarot
zabele`aa cenovni rastovi, {to se dol`i na
zgolemenata pobaruva~ka. Prv pat od po~e-
tokot na mesecov pazarot poka`a pozitivna
vibracija od investitorite. MBI-10 porasna
za 2,4 otsto i zatvori na vrednost od 4.710,18
poeni. Ova e prv rast na MBI-10 od po~eto-
kot na mesecov dosega. Korekcijata trae{e 18
trgovski dena i e najdolgata korekcija na
Makedonskata berza dosega vo nejzinata 11-
godi{na istorija.
Vesnicite ja najavuvaat eko akcijata na
Prokredit banka, {to pod mototo [tedi ja
prirodata }e se odr`i vo Skopje. Vrabote-
nite od Bankata, so pomo{ na javnite pret-
prijatija Komunalna higiena, Parkovi i ze-
lenila i Ulici i pati{ta, deneska }e go ras-
~istuvaat kejot na Vardar, od hotelot Alek-
sandar palas do mostot kaj `elezni~kata
stanica. Vo isto vreme, akcija za ~istewe }e
ima i na gradskata pla`a vo Ohrid, patot kon
Popova [apka i branata Vodo~a kaj Strumi-
ca.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. SUBVENCIITE DA DOJDAT VO RACETE NA VISTINSKITE ZEMJODELCI (***)
2. NAFTATA SKOKNA NAD 142 DOLARA ZA BAREL (***)

ДНЕВНИК s.4 MAKEDONSKOTO ALO POSKAPO OD EVROPSKOTO

s.9 TOPLIFIKACIJA NAPLA]A I ZA ISKLU^ENO PARNO s.8 GRA\ANITE ]E SE OTKA@AT OD PARNOGREEWE?
s.9 PEVEC ]E OTVORI PRODA@BEN CENTAR VO SKOPJE s.8 EVROPSKI PLATI ZA MAKEDONSKITE ZEMJODELCI
s.9 POEVTINI BIZNIS-KREDITI OD STOPANSKA s.8 I GASTARBAJTERITE NAVALIJA NA SUBVENCII
s.9 MBI 27.06.2008 ВЕСТ
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.2 EDUKACIJA NA VRABOTENITE VO PROKREDIT BANKA
s.7 SUBVENCIITE DA DOJDAT VO RACETE NA VISTIN-SKI- s.14 NAFTATA SKOKNA NAD 142 DOLARA ZA BAREL
TE ZEMJODELCI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.9 NAFTATA GI URIVA SITE REKORDI NADMINA 142 DOLA- s.8 ZAVR[I NAJDOLGIOT PAD VO ISTORIJATA NA BER-
RA ZA BAREL ZATA
s.9 BERZANSKIOT INDEKS KONE^NO VO POZITIVA s.8 BERZATA TONE, AMA PAMETNITE KUPUVAAT
s.9 KOMERCIJALNA BANKA SO NOVA EMISIJA AKCII s.9 STRUMI^KITE ZEMJODELCI SO STARITE MAKI
ВЕЧЕР s.9 NAFTATA SE PRODAVA PO REKORDNI 142 DOLARA ZA
s.6 NAFTATA SO NOV REKORD NAD 142 DOLARI ZA BAREL BAREL
s.7 CENATA NA HRANATA ]E PA\A s.9 RUSI ]E GOTVAT SO BITOLSKI KVASEC
s.8 [TEDI JA PRIRODATA ШПИЦ
ВРЕМЕ s.5 METLI ZA VRABOTENITE VO PROKREDIT BANKA
s.1 MAKEDONSKOTO ALO POSKAPO OD EVROPSKOTO
16 берзНИК broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС
VALKANATA INDUSTRIJA
s.38 MAKEDONIJA SO BRONZEN MEDAL ZA AEROZAGADENOST
Od nas na stariot kontinent polo{o stojat samo Bugarija i ^e{ka,
no barem tie zemji se vo trend na namaluvawe na taa negativna eko-
slika. Svetot go namaluva “proizvodstvoto” na smet, a nie }e go zgole-
muvame i toa re~isi }e se udvoi vo narednite 15 godini
Ako vo Evropa vo momentov bi se dodeluvale nekakvi „gnili ja-
bolka” za lo{iot ekolo{ki imix na dr`avite, na{ata zemja bi go os-
voila neslavnoto treto mesto vo podra~jeto na zagadenosta na vozdu-
hot i prisutnosta na onie elementi koi ja sozdavaat staklenata gra-
dina, klu~nata definicija za hororot na idninata so koj }e se soo~uva
planetata preku klimatskite promeni. .
KAПИТАЛ
S.24 KOJ DOBIVA, A KOJ GUBI OD POSKAPUVAWETONAHRANA-
TA? Iako neverojatno na prv pogled, posle dolgi godini zamrenost na
makedonskoto zemjodelstvo, denovive farmerite vo Makedonija pov-
torno “se vo igra”. Povtorno dojde vremeto na zemjodelcite, vreme vo
koe proizvoditelite na hrana koi anticipirale deka }e raste nejzi-
nata vrednost, dobro }e `iveat od svoite posevi.
Ako nekoga{ vo porane{na Jugoslavija jugoisto~niot del od
Makedonija bil najbogatiot kraj na zemjata, tokmu kako rezultat na ra-
nogradinarstvoto, sega mo`e da se o~ekuva za`ivuvawe i na os-tana-
tite zemjodelski regioni.
S.29 ERA SITI ]E BIDE GRAD VO GRAD!
Proektot Era Siti podolgo vreme se najavuva vo mokedonskata
javnost. Sve~enoto udirawe na temelite na lokacijata na Skopskiot
saem se slu~i na prvi fevruari godinava, a neodamna najavivte deka
Granit }e bide izveduva~ot na grade`nite raboti. Kako te~at raboti-
te, koja }e bide dinamikata na izgradba na objektite i koi se vremen-
skite ramki za celosno zavr{uvawe na proektot?
S.38 BIKOT ]E DOJDE SAMO SO GOLEM DOTOK NA SVE@I
PARI!-
ALE[ @UPAN^I^ DIREKTOR ZA ISTRA@UVAWE BO SLOVE-
NE^KA POTEZA Lani ova vreme cenite na akciite na Makedonska
berza ru{ea rekordi, a godinava vrednosta na akciite tone i kako da
ne se gleda izlez od “tunelot”. Poznavaj}i gi regionalnite pazari na
kapital i imaj}i go predvid vlijanieto na svetskata finansiska
krizo, kako go analizirate nagliot i kontinuiran pad na berzite vo
regionot, vo poslednite devet meseci?
Situacijata e pod vlijanie od edna strana na globalnata kriza, no
ne{to {to pove}e vlijae e pukaweto na “balonot” na samite berzi vo
regionot, koj se nadu minatata godina koga regionalnite fondovi
po~naa da investiraat na ovie pazari.
S.40 “SUPTILNA SANKCIJA” ZA BANKITE
Od prvi juli bankite i {tedilnicite vo zemjava }e bidat obvrzani
da izdvojuvaat zadol`itelen depozit kaj Narodna banka, dokolku
nivniot rast na kreditite na naselenie nadmine 40% na krajot na
dekemvri 2008 godina. Izdvojuvaweto na zadol`itelniot depozit }e
se vr{i mese~no za iznosot za koj bankite eventualno bi ja pre~eko-
ruvale utvrdenata mese~na stapka na rast na kreditite.
S.42 TEHNOMETAL VARDAR NOB AKCIONER VO MAKO[PED
Kompanijata Tvhnometal Vardar e noviot akcioner vo {pediters
koto dru{tvo Mako{ped so 10,41% akcionerski udel, izvestija v~era
od sektorot za finansii i smetkovodstvo na Mako{ped. Stanuva zbor
za transakcijata koja se slu~i minatata nedela, so koja nastana prom-
ena na sopstvenosta na 82.106 obi~ni akcii, koi prethodno bea vo sop-
stvenost na akcionerot Vasko Talevski.
S.42 TEDIKO SUPER VLO@I 440 ILJADI EVRA VO PEG NOVI
MARKETI
Pedeset iljadi evra se vlo`eni vo noviot market na Tediko Super
{to se otvori minatiot vikend vo skopskata naselba Taftalixe. Vo
septemvri se planira otvarawe na u{te eden Tediko Super market vo
Skopje na povr{ina od 850 metri kvadratni vo koj za opremuvawe i
ureduvawe e investirano 200 iljadi evra.
S.42 @ITO VARDAR JA POKRIVA ZAGUBATA
Sobranieto odlu~i zagubata vo visina od 367 iljadi evra ili po
Data 30.06.2008
23.06.-28.06.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
to~no 22,5 milioni denari, oavarena vo tekot na 2007 godina, da ja
pokrie od zadol`itelnata op{ta rezerva na dru{tvoto i od poseb-
nite rezervi za pokrivawe na zaguba na dru{tvoto.
S.42 ZK PELAGONIJA SO KOMPENZACIJA SE STEKNA SO 9.942
SOPSTVENI AKCII
Zemjodelskiot kombinat Pelagonija od Bitola po pat na netrgov-
ski prenos (kompenzacija) se stekna so 9.942 sopstveni akcii. Ova
pretstavuva 3,6% od vkupniot akcionerski kapital na kompanijata, so
ogled na toa {to akcionerskoto dru{tvo ima izdadeno vkupno 278.620
akcii.
S.43 IMA LI KRAJ NA PA\AWETO? (16.06-19.06.2008)
Periodot od 16 do 19 .06 pretstavuva u{te edna lo{a berzanska
nedepa, kade {to vidovme namaluvawe no prometot vo klasi~no trgu-
vawe i kontuinuirano pa|awe na indeksot vo site pet denovi od trgu-
vaweto. Negovata vrednost padna za 5,25%, na 5.012,36 poeni, dodeka
MBID zagubi 4,16% od vrednosta.
S.44 DVOJNO ODANOЧUVAWE PREЧKA ZA ISRAELSKITE IN-
VESTITORI
Jakir Kostadinovi} e dobar pozna va~ na ekonomskite i trgov-
ski od nosi pome|u Makedonija i Izrael. Iako `ivee i raboti vo Iz-
rael, Kostadinovi}, toj ~esto e anga`iran na odredeni proekti ili
biznis poseti od Makedonija vo Izrael.
S.46 UNI BANKA PROSLAVI 15 GODINI
Uni banka minatoga nedela pros lavi 15 godini od svoeto rabote
we na makedonskiot pazar. Bankata so dominanten bugarski kapital vo
Makedonija e prisutna od 1993 godina.
Prviot generalen direktor na Uni banka Stojan Kral~ev re~e de-
ka bankata vo kontinuitet bele`i uspeh vo raboteweto.
ФОРУМ
S.26 KOJA E NOVATA PORTA NA ZAPADEN BALKAN?
[trajkot na pristani{nite rabotnici vo Grcija koj zapo~na na
po~etokot od godinava se o~ekuva da trae do nejziniot kraj, prognozi-
ra Stevica ^arapi}, pretsedatel na Grupacijata na me|unarodni {pe-
diteri i logisti~ki operatori. Dodeka ne se stabilizira sostojbata
na solunskoto pristani{te, makedonskoto stopanstvo trpi ogromni
ekonomski {teti.
S.31 BERZATA VO CRVENO
Minatata nedela Makedonskiot berzanski indeks do`ivea najsi-
len pad na vrednosta vo poslednite dva meseca. Ako se zeme kako pre-
sek vrednosta od 5.012,36 poeni na koja MBI zatvori na posledniot
trgovski den od nedelata (20 juni), toj e prepoloven vo sporedba so ne-
govata vrednost od 31 avgust lani koja e najgolema vo istorijata na
Makedonskata berza.
МАКЕДОНСКО СОНЦЕ
S.34 STIMULACII ILI SKAP LEB
Denovive makedonskite zemjodelci - proizvoditeli na p~enica
presekoa. Za niv otkupnata cena od pove}e od 20 denara za kilogram
p~enica e edinstveno isplatlivo re{enie. Spored zemjodelcite, ve}e
ne postojat nikakvi {ansi nivniot trud da bide devalviran kako vo
izminatite godini.
ФОКУС
S.26 MAKEDONSKATA EKONOMIJA ]E SE TRKA SO ALBANSKA-
TA ZA DA GO IZBEGNE POSLEDNOTO MESTO VO EVROPA!
Makedonija uspeva, veli premierot Nikola Gruevski vo svoeto
posledno intervju. [to misli pod toa uspeva, ne e sosema jasno, no us-
pehot sigurno ne go dopira eden na{ pasioniran ~itatel koj, sednat na
niska `elezna trotoarska ograda do lokalnata prodavnica za vesni-
ci, blagodarenie na poznanstvoto so prodava~ot, go prelistuva pos-
ledniot broj na Fokus.
S.30 \AVOLSKOTO TROJSTVO NAPRAVI BINGO OD NA[ATA
BERZA
Edinstvenoto ne{to {to go objasnuva ogromniot pad na na{ata
berza e deka prvi~noto zgolemuvawe na indeksot od nar 10, 000 bilo
bazirano na {pekulacija.
 Data 30.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
NEDELAVA JA ODBELE@AA...
SOVETOT NA NARODNATA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Заштитни механизми за помошните услуги на банките
So Izmeni za dopolnitelno ureduvawe na
uslovite pod koi bankite mo`e da koristat
uslugi od dru{tvo za pomo{ni uslugi na ban-
kata za informativniot sistem, e Odlukata
za izmeni i dopolnuvawa na odlukata za si-
gurnosta na informativniot sistem na banka,
{to Sovetot na NBRM ja donese na sednicta
koja se odr`a na 26 juni godinava. Izmenite i
dopolnuvawata se odnesuvaat na uslovite
{to treba da gi ispolnat bankite koi donele
ili }e donesat odluka da koristat dru{tvo za
pomo{ni uslugi na bankata so sedi{te nadvor
od RM. So izmenite i dopolnuvawata se pred-
viduvaat soodvetni za{titni mehanizmi so
koi treba da se obezbedi informativniot
sistem na ovie banki da bide kontinuirano
funkcionalen i da se obezbedi nepre~ena
dostapnost na podatocite za nivnoto ra-
botewe na teritorijata na zemjava. Isto taka,
vo Odlukata se predviduva obvrska dru{t-
vata za pomo{ni uslugi na bankata za in-
formativniot sistem da se usoglasat so me-
|unarodniot standard za informativna si-
gurnost ISO/IEC 20000. Rokot za usoglasuvawe
na dru{tvata za pomo{ni uslugi na bankata
koi ve}e imaat sklu~eno dogovor so banka ili
}e sklu~at dogovor do 31.12.2008 godina se
utvrduva da bide 01.01.2010 godina. Site
ostanati dru{tva za pomo{ni uslugi na ban-
kata za informativniot sistem koi }e sklu-
~at dogovor so banka posle 31.12.2008 godina
zadol`itelno treba da bidat so predvide-
niot standard za informativna sigurnost.
Ревизор за внатрешна ревизија
на штедилниците
Sovetot donese Odluka za izmena i do-
polnuvawe na Odlukata za uslovite i na~inot
na rabota na {tedilnicite. Izmenite i do-
Еколошка иницијатива на вработени-
те на Прокредит банка во заедничка
акција со Комунална хигена-Скопје,
ЈП Паркови и зеленило и ЈП Улици и
патишта
od mototo, [tedi ja prirodata, Pro-
P Kredit banka vo tekot na juni i juli vo
sorabotka so Komunalna hi gena -
Skopje, JP Parkovi i zelenilo i JP Ulici i
pati{ta }e ja realizira eko akcijata, vo
ramki na koja }e se ras~istuva smetot na
pove}e lokacii vo Skopje: javnite povr{i-
ni, ulicite, parkovite.
Aktivnostite planirani vo ramki na ovaa
akcija }e se realiziraat kako ~etiri golemi
regionalni akcii za ~istewe na `ivotnata
sredina lokalno i regionalno. Vo ramki na
lokalnite aktivnosti se ras~istuvaat javni
povr{ini, parkovi, plo{tadi, korita na re-
kite vo gradovite niz Makedonija - lokacii
odbrani spored prioritetite {to samata za-
ednica gi ima. Akcijata startuva{e vo sabo-
tata istovremeno na ~etiri lokacii niz Re-
publikata. Vo Skopje akcijata se realizira-
{e pokraj Kejot na Vardar na potegot od no-
viot most na @elezni~ka stanica pa do hote-
lot Aleksandar Palas, vo Ohrid se ras~istu-
va{e gradskata pla`a, vo Tetovo potegot na
patot kon Popova [apka i izletni~koto mes-
broj 29
polnuvawata na Odlukata se odnesuvaat na
na~inot na organizacijata i vr{ewe na funk-
cijata vnatre{na revizija na {tedilnica.
Pritoa, pokraj na~inot na organizacija i vr-
{eweto na funkcijata vnatre{na revizija,
propi{ana vo Zakonot za bankite, so Odluka-
ta se predviduva mo`nost, dokolku vo Slu`-
bata na {tedilnicata za vnatre{na revizija
nema lice - ovlasten revizor, ovaa aktiv-
nost, zaedno so liceto/licata vraboteni vo
organizaciskiot del na {tedilnicata za vna-
tre{na revizija, da ja vr{i dru{tvo za revi-
zija ili lice-ovlasten revizor, koe zadol-
`itelno treba da gi po~ituva principite i
pravilata na vnatre{nata revizija. Osnovna-
ta cel na predlo`enite izmeni na Odlukata e
ovozmo`uvawe na efikasna vnatre{na revi-
zija vo {tedilnicite, vo uslovi koga tie se
soo~uvaat so realni problemi poradi nedos-
tatok na ovlasteni revizori na pazarot. An-
ga`iraweto na nadvore{ni ovlasteni revi-
zori, zaradi obezbeduvawe neprekinatost vo
izvr{uvaweto na funkcijata za vnatre{na
revizija, e vo soglasnost so bazelskite prak-
tiki za vr{ewe efektivna vnatre{na revi-
zija.
Нерезидентите слободно ќе
депонираат странски пари
Sovetot donese Odluka za izmeni i do-
polnuvawa na Odlukata za na~inot i uslovi-
te za otvorawe i vodewe na smetki na nerezi-
denti, so koja se vr{i usoglasuvawe na ovaa
Odluka so Odlukata za izmeni i dopolnuvawa
na Odlukata za uslovite i visinata na izno-
sot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi
mo`at da se vnesuvaat ili iznesuvaat od RM
(“Sl. vesnik na RM” br. 69/08). Usoglasuvawe-
to, vsu{nost dava mo`nost nerezidentite
PROKREDIT BANKA VO EKO AKCIJA
[TEDI JA PRIRODATA,
NE SAMO PARITE!
to okolu branata Vodo~a kaj Strumica. Inaku,
vo akcijata pod mototo [tedi ja prirodata se
vklu~eni site vraboteni i menaxmentot vo
bankata.
- Vo dosega{noto petgodi{no rabotewe
Prokredit banka saka da bide pove}e od ban-
ka i postojano organizira aktivnosti naso~e-
ni kon unapreduvawe na `ivotnata sredina.
Golema ekolo{ka akcija za ~istewe na smetot
niz celata dr`ava pod mototo, [tedi ja pri-
rodata, vrabotenite na ProKredit banka, ja
iniciraa vo ramkite na svoite socijalno od-
govorni aktivnosti, izjavi Biljana Severi-
nova, rakovoditel na marketing oddelot vo
ProKredit banka...
Akcijata }e prodol`i i vo narednite vi-
kendi koga }e se ras~istuvaat Vodno, kako i
drugi zeleni povr{ini vo blizina na ekspo-
ziturite na Bankata vo celata zemja. Vo ram-
ki na akcijata }e bidat postaveni po 10 korpi
za otpadoci vo sekoja op{tina kade {to Pro-
Kredit banka ima ekspozituri. Jugoslava Po-
lenak od Komunalna Higiena koja ja oceni ka-
ko pozitivna akcijata, dade vetuvawe deka se
берзНИК
17
slobodno da deponiraat efektivni stranski
pari na nivnite smetki kaj ovlastenite banki
vo tekot na eden mesec do visinata na iznosot
za koj soglasno Odlukata na Vladata na Re-
publika Makedonija, pri vleguvaweto vo RM
ne se izdava posebna pismena potvrda. So Od-
lukata se vr{i i usoglasuvawe na odredbite
koi se odnesuvaat na otvorawe na smetki od
strana na nerezidenti vo slu~aj koga istite
ne se fizi~ki prisutni vo bankata so odred-
bite od propisite za spre~uvawe perewe pari
i finansirawe na terorizam. Isto taka, se
menuvaat odredbite koi se odnesuvaat na ob-
vrskata na bankata da gi blokira smetkite na
komitentite vo slu~aite koga istite se neak-
tivni, odnosno periodot na neaktivnost na
smetkite se zgolemuva od edna na dve godini
pred da nastapi obvrskata na bankata za
blokirawe na smetkata.
IK BANKA A.D. SKOPJE
Во една трансакција
истргувани 3,7% од банката
Minatata nedela bea prodadeni 1.542 ak-
cii na Izvozno-Kreditna Banka po cena od
12.000 denari za akcija. Vkupnata vrednost na
transakcijata iznesuva okolu 18.504.000 dena-
ri, ili se istrguvaa blizu 3,7% od IK banka
Akciite se prodadoa vo edna blok transakcija
na Redovniot pazar-sloboden pazar. I pokraj
toa {to e najaveno prevzemawe na ovaa banka
od holandskata Demir Halk Bank, tie vo ovaa
blok-transakcija se prodadoa po neo~ekuvano
niska cena iako, poslednata transakcija vo re-
dovno trguvawe bila sklu~ena po cena od
50.000 denari za akcija, dodeka pred izvesno
vreme be{e odobrena proda`ba na sopstveni
akcii za poznat kupuva~ po cena od 49.000 de-
nari za akcija.
ona {to }e bide sraboteno i postaveno }e go
servisiraat, no istovremeno i apelira{e do
gra|anite da bidat sovesni i da gi koristat
postavenite korpi.
18 берзНИК broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 30.06.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 23.06. - 27.06.2008 godina
Data 30.06.2008 broj 29
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19