berzNIK - GODINA II - BROJ 12 - 03 MART 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)
Data 03.03.2008 broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Cenovni fluktuacii
- vo prv plan....
Zad nas e poslednata nedela od fevruari.
Nedela vo koja dominira{e tenzijata okolu porastot
na cenite na prehranbenite proizvodi. Januarskata
inflacija koja se iska~i re~isi do devet procenti,
gi stavi na udar i monetarnata i izvr{nata vlast
pred o~ite na javnosta. Da se spasuva o~ajni~kiot
standard na gra|anite, sega, koga nivnata zadol`e-
nost e na uvid, koga ve}e ne mo`at da se stavat me|u
kreditiraweto, od edna so vra}aweto na zaemite, vo
druga banka... Ottuka se nametnaa i pra{awata, po-
lemikite i stavovite: ]e se zadr`at li zgolemenite
ceni na osnovnite prehranbeni proizvodi (mleko,
leb, zejtin), ili }e se prezemat konkretni merki za
nivno nivelirawe? ]e prodol`i li inflacijata so
pobrzo ili pobavno tempo, zatoa {to, tivko no vo
kontinuitet postojano vo nagorna linija se dvi`at i
cenite na site primarni
proizvodi i usugi? Kako
U{te edna nedela vo koja dominiraa politi~- ovie tendencii }e vlija-
kite nad ekonomskite parametri. Nedela na at na kursot na denarot?
tenzii, na pritisoci, na me|unarodno, bilate- Kako }e se odrazi uvozot
ralno, no i na unilateralno, vnatre{no, in- na strujata, uvozot na
terno obvinuvawe i podelba na narodot. Kako jaglenot na standardot
da ne ni e dosta obezli~uvaweto {to sakaat da vo dr`avata? Zatoa {to
ni go nametnat svetskite t.n. demokratski me- razmerot na niskiot
dijatori, pa vo golema merka im pomagame i sa- standard, ne e problem
mite - odredeni politi~ki strukturi koi samo na individualcite,
sakaj}i da ja ocrnat vlasta i da se pretstavat fizi~kite lica tuku za-
kako polojalni dr`avnici, ne biraat zborovi dira vo likvidnosta i
za da gi obvinat svoite sogra|ani, ne vodej}i finansiite i na pravni-
smetka deka taka se obvinuvaat i obezli~uva- te subjekti. I tie se za-
at i samite, se razbira kako Makedonci... Se- te~eni od prosta pri~i-
kako, vakvite nastani ne se vo opseg na berz- na {to ne mo`at da bi-
NIK, no bidej}i toj e distributiven servis na dat konkurentni (poradi
ekonomsko-finansiskite informacii koi se- H ekonomsko-pazarni
kojdnevno se selektiraat od makedonskite pe- komponenti koi direkt-
~ateni mediumi, ne mo`e da ostane indife- no ili indirektno gi
renten i na politi~kite polemiki koi vo ovoj zgolemuvaat tro{ocite),
period u{te kako vlijaat i se reflektiraat na ne mo`at navreme da go
kapitalniot pazar... prodadat, plasiraat
svojot proizvod, poradi
{to izostanuvaat fi-
nansiskite efekti. Zna~i, standardot (koj vo momen-
tot e poblisku do stavkata-siroma{en) i razvojot na
ekonomskite subjekti se samo dve od klu~nite alki
vo pazarniot lanec. Krug vo koj sekoj, na sekogo, vli-
jae i direktno ili indirektno pridonesuva so svojot
na vkupniot ekonomski razvoj. Mo`ebi ekonomsko-
finansiskite eksperti, menaxeri, sopstvenici na
kapitalot, proizvoditeli i trgovci, ili ednostvano
re~eno subjektite vo biznis zaednicata ne gledaat
ba{ vaka na rabotite. No, toa e, t.n. prosta ma-
tematika, do ~ij proizvod berzNIK dojde analizi-
raj}i gi najekspoloatiranite, najaktuelnite, najza-
stapeni, i najrazgleduvani informacii liferuvani
vo dnevnite pe~ateni mediumi vo tekot na nedela-
ta.
Vo celata taa cenovna euforija, smiruva~ki duh
na pretpostavkite za pravecot na inflacijata,
vnese soop{tenieto od Narodna banka - ima dovol-
no devizni rezervi koi garantiraat deka devizniot
kurs }e bide stabilen. Spored Sovetot na NBM in-
flacijata e 3,2 otsto, ako vo presmetkata ne vlezat
prehranbenite proizvodi. Vo me|uvreme NBM za da gi
dr`i pod kontrola finansiskite parametri, koi gi
iniciraat cenovnite fluktuacii reagira{e so po-
berzNIK
3
ka~uvaweto na blagajni~kite zapisi. Od tamu ubedu-
vaat deka seopfatno se sledat i analiziraat dvi-
`ewata na finansiskite pazari i vo zavisnost od
natamo{niot tek na cenite, dokolku e potrebno, }e
prezemat dopolnitelni merki, zaradi stabilizira-
we na inflaciskite o~ekuvawa.
Sprotistavenite mislewa na stopanstvenicite
i bankarite ne se izgladija nitu na minatonedelna-
ta debata na temata: Pristapot kon kapitalot -
mo`nosti i predizvici. Stopanstvenicite smetaat
deka se vo pot~ineta i neza{titena situacija za
razlika od bankite, koi, pak, se branat, koga e vo
pra{awe kreditiraweto za razvojot na stopanstvo-
to deka imaat lo{o iskustvoto na golemi propadnati
investicii. Poradi toa, tie se naso~uvaat kon zdrav
finansiski sektor za da ostvarat profit. Nivnata
ocenka e deka inflacijata }e prestane da raste na-
rednive meseci i deka nema da ima devalvacija na
denarot. Predviduvaat deka na sega{no nivo }e se
zadr`i i visinata na cenite na proizvodite i na ka-
matnite stapki, a stabilizacija treba da se o~ekuva
kon krajot na godinata. Faktori koi vo sekoj slu~aj
vetuvaat stabilni uslovi za mo`ni investicioni
zafati.
Nedelata sepak ja odbele`aa pozitivniot odziv
na kompaniite koi kotiraat na Oficijalniot pazar.
Tie vo poslednite dva dena od minatata nedela, na
28 i na 29 frvruari ja preplavija Berzata so svoite
objavi- nerevidiranite finansiski izve{tai za
svoeto minatogodi{no rabotewe. Transparentno, ka-
ko {to toa i go predviduvaat uslovite i pravilata
za kotacija na Makedonska berza, a {to e vo soglas-
nost i so Zakonot za hartii od vrednost. Onie {to
prvi gi obelodenija svoite bilansi, pove}eto pozi-
tivni i so vpe~atlivi dobivki, nie gi prenesuvame
vo ovoj broj na berzNIK. Ocenkata kako go zavr{ile
minatogodi{noto stopanisuvawe drugite kompanii,
koi prete`no gi objavija bilansite na uspeh vo pos-
ledniot zakonski opredelen rok, vo petokot, }e gi
preneseme vo naredniot broj.
Na{iot digitalen servis berzNIK ja pozdravuva
uspe{nata proda`ba na Sileks banka. Imeno, So-
fiskata Centralna kooperativna banka sega e sop-
stvenik na 171.658 obi~ni akcii (zaedno so prethod-
nite 35.000 akcii), odnosno 78,60% od akciite so
pravo na glas vo Bankata. Za realizacijata na ponu-
data, so koja prezede 62,57% ili 136.658 obi~ni ak-
cii, Bugarite platija 10,65 milioni evra.
Na pazarot na kapital u{te edna novina. Komer-
cijalna banka najavi deka zaedno so Publikum Hol-
ding d.o.o Qubqana }e osnovaat dru{tvo za upravu-
vawe so investiciski fondovi. Komercijalna banka
}e u~estvuva vo osnovnata glavnina na dru{tvoto so
iznos od 250.000 evra, {to }e pretstavuva 50% od
vkupnata glavnina na novoformiranoto dru{tvoto.
Na novite u~esnici na pazarot na kapital, kako
i na ve}e postoe~kite im otstapuvame prostor za
promotivno predstavuvawe pred svoite klienti.
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik
na berzNIK
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
ZA IZGRADBATA NA ERA SITI
VO IGRA SITE POGOLEMI
MAKEDONSKI GRADE@NI FIRMI
Slovene~kata ERA Grup najavuva investi-
cija od 40 milioni evra za startot na izgrad-
bata na noviot multifunkcionalen centar t.n.
Grad vo grad, vo ramkite na Skopski Saem
- Prvo {to planirame da napravime e
izgradba na komunalna infrastruktura, a
zaedno vo toj paket i otpo~nuvawe na gra-
de`ni aktivnosti za noviot deloven cen-
tar, {to treba da startuva ovoj mesec. Za
ovie dve nedeli, }e imame razgovori so iz-
veduva~i od Makedonija, jasno stavaj}i gi
nastrana mo`nite {pekulacii deka }e do-
neseme grade`ni firmi odnadvor. Mojata
poraka e deka u{te vo mart }e se pojavat
bagerite na makedonskite grade`nici vo
dvorot na Skopski Saem, istakna direkto-
rot na ERA Siti, Petar Tr{an (pomo{nik na
pretsedatelot na slovene~kata ERA Grup).
Najavuvaj}i investicija od 40 milioni ev-
ra za stratuvawe na izgradbata na noviot
kompleks na prostorot na Skopski Saem,
toj se osvrna na delovnite stolbovi koi }e
bidat del od novinite vo zaedni~koto ra-
GRADE@NI[TVO 2008
Pod mototo: Se na edno
mesto - od proektirawe do
izgradba, se odr`uva godi-
ne{niot petti me|unaroden
saem za grade`ni{tvo, gra-
de`ni materijali i grade`-
na mehanizacija - GRADE@-
NI[TVO 2008. Na saemot
koj trae od 4. do 8. mart }e
u~estvuvaat 352 firmi od
zemjava i stranstvo, od koi
148 direktni i 204 indi-
rektni izlo`uva~i, {to e
duplo pove}e od prviot va-
kov saem odr`an pred pet
godini. Pokraj ve}e tradi-
cionalnite izlaga~i od
Turcija, koi i ovaa godina
}e u~estvuvaat so najgolem
broj {tandovi i ~ii asorti-
man }e bide pretstaven vo
prvata hala, svoj prostor
obezbedija i firmi od Sr-
bija, Hrvatska, Bosna i
Hercegovina, Albanija,
Bugarija, Grcija, Sloveni-
ja, Italija, Avstrija, ^e{-
kata Republika, Germani-
ja, Belgija, Polska, Angli-
ja, [vajcarija, Danska,
Holandija, pa duri i fir-
mi od SAD, Ju`na Koreja,
Kina i Japonija. Saemot
}e se odr`i na Skopski
saem vo ~etiri saemski
hali na vkupen prostor
od 12.000 metri kvad-
ratni. Partner na ovo-
godi{nata saemska ma-
nifestacija, kako i mi-
natata godina }e bide
Pro Kredit banka.
NA SAEMOT 352 U^ESNICI
OD ZEMJAVA I STRANSTVO
broj 12
Data 03.03..2008
botewe so Skopski Saem. strate{kata opredelba na Skopski Saem:
1. Deloven stolb ERA Siti: Upravu- "Pokraj standardnoto i dosega{no or-
vawe so sopstvenost, naemokorisnici, ganizirawe na saemskite manifestacii vo
odr`uvawe, tehni~ka poddr{ka I investi- nivniot tradicionalen oblik, Skopski
cii - nedvi`nini. Saem prerasnuva vo eden multifunkciona-
2. Deloven stolb: TOP uslugi: pra- len deloven centar, koj vo sebe }e vklu~u-
ven konsalting, finansiski konsalting, va servisirawe na potencijalnite klien-
investiciski konsalting, Agro konsalting ti, odnosno zainteresiranite kompanii vo
i drugi uslugi ili posreduvawe; celosno pretstavuvawe preku paket uslugi.
3. Deloven stolb Be Good: podra~je Tie vo sebe }e vklu~uvaat simpoziumsko
na zdrava hrana; pretstavuvawe, preku vork {opovi, rabo-
4. Deloven stolb: Humanopolis - tilnici, prezentacii, organizirawe nas-
Agencija za razvoj na pretpriemni{tvo: tani od kulturno - umetni~kiot segment i
Kariera centar, berza na kadri, seminari, zabavniot del, kako i akciskiot park koj
obuki... ve}e funkcionira vo edna od halite.
5.Deloven stolb: Skopski Saem - sae- Ona {to e razli~no od dosega{noto
mi, Metropolis Arena, Kongresen centar, rabotewe e dopolnitelnata vrednost {to
Akciski park, zabava - nadgradba na saem- nie }e ja davame vo na~inot na pretstavu-
ski dejnosti vo nasoka na novi inovativni vawe na kompaniite pri vlezot na krugot
oblici na prezentacii na proizvodi I us- na Skopski Saem, istakna Dinevska.
lugi, iventi, obrazovanie, konferencii. K.S.
Izrazuvaj}i zadovolstvo i optimizam Izgradbata na delovno-trgovskiot kompleks
vo partnerstvoto so ERA Siti, komercijal- kaj Saemot }e ~ini 150 milioni evra. Objekti-
niot direktor na te }e bidat na povr{ina od 157.000 kvadratni
Skopski Saem Gorda- metri. Spored planiranata dinamika - kom-
na Dinevska ja potvr- pleksot treba da bide izgraden za pet godini,
di novata koncepci- a investicijata da donese 800 novi vrabotuva-
ska postavenost i wa.
POR[E LIZING I NA MAKEDONSKIOT PAZAR
SE NA EDNO MESTO - KUPUVAWE,
OSIGURUVAWE I ODR@UVAWE NA
AVTOMOBIL
Ponudata na Por{e Makedonija, Folksvagen, [koda, Audi i Folks-
vagen - komercijalna programa vo sklad so potrebite i `elbite na ku-
puva~ite i klientite
Vozilata od programata na [koda, Folksfagen i Audi, sega i
vo Makedonija mo`at da se kupuvaat na lizing preku novata kom-
panija Por{e Makedonija, koja na na{iot pazar vleguva kako del
od koncernot Por{e Avstrija so odluka na Por{e bank. Pod moto-
to: Se od edna raka - brend, finansirawe, osiguruvawe i odr`u-
vawe vozilo, klientite na edno mesto }e mo`at da gi dobijat site
potrebni uslugi {to gi nudi Por{e Makedonija. Preku nea gra|a-
nite i pretprijatijata }e mo`at za 24 ~asa da sklu~at dogovor za
kupuvawe, so minimalno u~estvo od 10 otsto od proda`nata cena
na voziloto, i so kamatna stapka koja nema da bide povisoka od
onaa na konkurentskite ku}i. Od Por{e lizing objasnuvaat deka
vozilata }e se odobruvaat na finansiski lizing za firmi od dve
do {est godini i na operativen lizing so deloven zakup za gra|ani
od dve do pet godini. Najgolemite povolnosti za makedonskite
gra|ani {to }e se opredelat da kupuvaat por{e vozila na lizng e
toa {to i dvata klu~a od avtomobilot ostanuvaat kaj kupuva~ot,
dodeka kaj drugite lizing kompanii edniot klu~ ostanuva kaj li-
zing ku}ata. Planovite na kompanijata se prvata godina da napra-
vat 500 dogovori, a do krajot na slednata godina da stignat do
1.800 dogovori za lizing
Zlatko Mucunski, generalen menaxer na Por{e Makedonija iz-
javi deka proda`bata na por{e vozila postojano raste. Toj go na-
vede primerot deka na po~etokot od funkcioniraweto na ovoj im-
porter na vozila vo Makedonija bile prodavani godi{no samo 400
vozila, vo 2006 godina toj broj e zgolemen na 1.240 vozila, a vo
2007 - brojot na prodadeni avtomobili e dvojno zgolemen i izne-
suva 2.300 vozila. Spored dosega{nite pokazateli, Por{e Make-
donija ima osvoeno 20 procenti od doma{niot pazar, a predvide-
no e vo narednite dve godini vkupniot pazar vo zemjava da se zgo-
lemi od okolu 12.500 na nad 14.000 prodadeni vozila i deka na
ovoj pazar }e bidat prodadeni pove}e od 2.000 vozila od markite
na ovoj koncern.
Por{e lizing e trinaesetta lizing kompanija koja dosega od
dr`avata ima dobieno dozvola za rabota vo zemjava.
 Data 03.03.2008 broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
S O D R @ I N A Proletniot bran donese rast na cenite na
akciite, e naslovot na berzanskata analiza ,
VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 objavena vo Biznis. Spored nea, koga najmalku
mo`e{e da se o~ekuva, tokmu izminatata ne-
VESTI... VESTI... .............................4 dela Makedonskata berza ja zafati vistinski
proleten bran. Cenite na najgolemiot del od
akciite zabele`aa rast, koj najdobro mo`e{e
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, da se zabele`i preku rastot na vode~kiot in-
SREDA, ^ E T V R T O K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-8 deks MBI-10 koj vo periodot ponedelnik -
petok ima{e porast od 6,88 procenti. Prome-
tot zabele`a blago namaluvawe vo sporedba
VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............9 so predminatata nedela (be{e realiziran
prose~en dneven promet od 46,5 milioni de-
DO PRISTAP DO KAPITALOT OD nari) i povtorno vo najgolem del istiot se
koncentrira{e vo najlikvidnite akcii na
RAZLI^EN AGOL.. . . . . . . . . . 10-13 Berzata. So ogled na faktot {to posle na-
vistina dolg vremenski period, dvata indek-
si na akcii (MBI-10 i MBID) uspeaja da vrzat
BERZNIK - PETOK, SABOTA ...........14-15 posledovatelen rast vo {est denovi, najgole-
miot del od investitorite ne go krieja svoe-
BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16 to voodu{evuvawe od vakviot tek na nastani-
te na Berzata.
Vo dene{niot broj na Biznis }e pro~itate
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA i eden interesen tekst za dvi`eweto na gr~-
BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19 kiot kapital na makedonskiot pazar. Imeno,
dodeka trae sporot za imeto na na{ata dr`a-
va, Grcija ja kupi pola Makedonija. Prakti~no
vo poslednite petnaeset godini, kolku {to
I M P R E S S U M trae sporot so Grcija vo vrska so imeto na na-
{ata dr`ava, Grcite nagolemo kupuvaat fir-
mi vo Makedonija, osobeno vo regionite na
Bitola, Prilep, Gevgelija i Strumica. Sepak,
najgolemite investicii gr~kata dr`ava i ne-
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje koi gr~ki kompanii gi napravile vo Skopje,
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva odnosno na nivo na Makedonija. Spored pove-
Redakcija na berzNIK }e procenki Grcija za petnaeset godini kaj nas
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, ima investirano okolu milijarda evra i e pr-
1000, R.Makedonija
va spored stranskite vlo`uvawa vo na{ata
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839
Internet: www.interNIK.com.mk;
dr`ava.
e-mail: info@interNIK.com.mk
Dnevnik najavuva debata za kamatite.
Predviduvawata za dvi`ewata na cenata na
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski kapitalot vo uslovi {to gi nudat me|unarod-
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska niot finansiski pazar i doma{nata konku-
Marketing: Ivona Josifovska rencija, kako i pristapot do krediti }e bidat
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova glavnite temi na koi v sreda }e debatiraat
E-biznis: Ratko Projkovski stopanstvenicite, bankarite i ekspertite. Na
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} tribinata "Pristap do kapitalot, predizvici
Logistika: Ana Petrova i mo`nosti" {to ja organiziraat Stopanskata
Finansii: Gordana Stojanovska komora na Makedonija (SKM) i Dnevnik }e se
napravi obid da se prezentiraat potrebite na
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI stopanstvoto za kapital i mo`nostite na
MEDIUMI berzNIK
berzNIK e osnovan 2007 godina.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI
1. PROLETEN BRAN DONESE RAST NA CENITE NA AKCIITE (**)
MEDIUMI berzNIK
Broj: 12
2. IDNIOT OPERATOR ]E INVESTIRA I VO DR@AVNATA DIGITALNA TV (**)
Data: 03.03..2008
DNEVNIK
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA s.7 EKSPERTI ]E DEBATIRAAT ZA KAMATI-
TE
FOTO NASLOVNA: BIZNIS
Banki s.1 GRCIJA JA KUPI POLOVINA MAKEDO-
NIJA
Foto: s. 1 OSKAR ZA ^ETIRI MALI I TRI GOLEMI
Robert Spasovski PRETIRIJATIJA
s.3 TI-MOBAJL, KOSMOFON I VIP OPERA-
Redakcija na berzNIK TOR GI OB@ALUVAAT RE[ENIJATA ZA
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk URIVAWE!
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.4 GRCIJA JA KUPI POLOVINA MAKEDO-
Novinari: Vaska Mickoska NIJA
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.8 OSKAR ZA ^ETIRI MALI I TRI GOLEMI
Redakcija: PRETPRIJATIJA
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska s.10 PUCIJA - PAZAR NA KAPITAL SO SOLI-
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran DEN POTENCIJAL
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski s.11 PROLETEN BRAN DONESE RAST NA CE-
i Darko Tripunovski NITE NA AKCIITE
Fotoreporter: Robert Spasovski s.12 MBI-10 SO PAD - MBID SO PORAST
s.12 TRGUVAWETO DOSTIGNA VREDNOST OD
Marketing, distribucija i proda`ba: 39.439.699,31 DENAR
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje s.12 MBI 22.02.2008
berzNIK
5
25.02.2008 g. PONEDELNIK
bankite toa da go ispora~aat. Popovolnite
krediti }e zna~at pogolemi investicii, a so
toa i pogolem ekonomski rast.
Ve~er, pi{uva deka Alfa banka a.d. Sko-
pje nudi isklu~itelno povolen stanben kre-
dit, koj otkako e plasiran na pazarot prediz-
vikuva golem interes kaj gra|anite. Stanben
kredit mo`e da se koristi za kupuvawe na
star, nov, ili stan vo izgradba. Isto taka,
ovoj kredit mo`e da se koristi i za kupuvawe
na grade`no zemji{te za opremuvawe na stan,
za izgradba i renovirawe na ku}a, potoa za
dogradba, nadgradba, rekonstrukcija i reno-
virawe na bilo kakov nedvi`en imot i iz-
gradba, dogradba i renovirawe na deloven
prostor. Od bankata velat deka stanbeniot
kredit mo`e da se koristi i za kreditirawe
za otplata na stanben kredit zemen od druga
banka. Edna od povolnostite koja eksplozivno
ja nudi bankata e rokot na otplata na kredi-
tot koj mo`e da bide do 30 godini.
Makedonskiot oskar, koj go dobija ~etiri
mali i tri golemi firmi za op{testvena od-
govornost i denes vo sferata na mediumskoto
vnimanie. Osnovnoto {to treba da go spoznaat
kompaniite e deka ne treba da se gri`at samo
za svojot profit tuku da se vidi kako se gri-
`at za okolinata, op{testvoto i zaednicata.
Kompaniite ja pozdravuvaat vakvata inicija-
tiva, bidej}i so toa kaj firmite }e postoi
u{te pogolem motiv i }e se vospostavi tradi-
cija da pokraj borbata za profit i pokvali-
tetno rabotewe da se posveti vnimanie i na
pomagawe na op{testvoto vo razni sferi na
`iveeweto.Ova e del od Proektot za OOP vo
Jugoisto~na Evropa koj se odr`uva vo Make-
donija, Srbija, Crna Gora, BiH i Albanija.
Vo dene{niot broj na Vest }e pro~itate
deka operatorot {to }e gi dobie trite multi-
pleksa za digitalna televizija }e treba da go
izgradi i ~etvrtiot multipleks, koj }e bide
vo dr`avna sopstvenost. ^etvrtiot multi-
pleks }e vr{i digitalen prenos na programi-
te na Makedonskata radiotelevizija, a so ne-
go }e upravuva javnoto pretprijatie Makedon-
ska radiodifuzija (MRD). Vakva obvrska, na
predlog na MRD i vo soglasnost so Vladata,
}e se predvidi vo tenderot za dodeluvawe na
trite multipleksa, {to najdocna vo po~etokot
na mart treba da go objavi Agencijata za elek-
tronski komunikacii.
UTRINSKI VESNIK
s.2 TOPLO-LADNO SO SILMAK
s.6 EKOLO[KITE PROBLEMI NA RUDNIKOT
BU^IM ]E SE RE[AT SO 1,5 MILION
EVRA
s.7 SUVENIR I SE VRA]A NA DR@AVATA, GO
SAKAAT AMERIKANSKI KOMPANII
VE^ER
s.4 GOLEM INTERES ZA STABEN KREDIT
s.6 TOPILNICATA I PONATAMU GI TRUE
VELE[ANITE
s.7 KRATEWE NA TRO[OCITE PREKU RE-
DUKCIJA NA VRABOTENI
VEST
s. 6 IDNIOT OPERATOR ]E INVESTIRA I
VO DR@AVNATA DIGITALNA TV
NOVA MAKEDONIJA
s. 5 DODELENI MAKEDONSKITE OSKARI ZA
OP[TESTVENO ODGOVORNI KOMPANII
s.5 JAVNATA LICITACIJA NA 5 MART VO
BIROTO ZA STOKOVI REZERVI
s.5 OSTANAA ^ETIRI PONUDI ZAKUPUVA-
WE NA QUBQANSKA BERZA
 6 berzNIK broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 03.03..2008

26.02.2008 g. VTORNIK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Presudata za biznismenot Metodija dewe, vo prosek do pet denari za litar, iako ciite na Sileks banka Bugarite platija 10,65
Smilenski i porane{niot guverner na Na- na pregovorite so Vladata i Komitetot za milioni evra. So akciite koi i prethodno gi
rodna banka Qube Trpeski e edna od glavni- sledewe na cenite be{e najaveno deka zejti- imaa vo Sileks banka stanuvaat gazdi na 78,6
te temi na dene{nite vesnici. Tie se kazne- not nema da poskapuva vo narednite nekolku procenti od kapitalot na Sileks banka.
ti so po ~etiri godini i {est meseci zatvor meseci. Sega, spored ka`uvawata na lu|eto Biznis prenesuva i nekolku analizi za
za zloupotreba na 22 miliona dolari pri ot- {to u~estvuvale vo pregovorite za stabili- berzanskoto trguvawe na svetskite pazari.
kup na dr`avni obvrznici. Ovaa presuda zirawe na cenite na hranata, proizleguva Skromna berzanska nedela vo svetot. DowJo-
v~era ja donese i objavi Skopskiot krivi~en deka zamrznuvawe na cenite za masloto zaja- nes i Y&R 500 gi izbri{aa zagubite i vo pe-
sud protiv obvinetite za zloupoterba so dewe bile dogovoreni samo za dve nedeli, tokot popladneto istovremeno porasnaa po
slu`bata i pottiknuvawe. Sudskiot sovet koi ve}e istekoa, pa trgovcite najavuvaat objavuvaweto na informaciite deka kompa-
odlu~i dvajcata obvineti da ja nadomestat novi, povisoki ceni, pi{uva Utrinski ves- nijata za osiguruvawe na obvrznici, AmbacFi-
{tetata na dr`avata od 22 milioni dolari. nik. nancialGroup, najdocna do denes bi mo`ela da
Po donesuvaweto na odlukata, sudot smeta{e U{te edna nova investicija na povidok: se oslobodi od svojot bankarski tovar. Am-
deka parite bile pronevereni. Pri donesu- Italijanskata kompanija Tekno Hoze saka da bak se soo~i so zagubi od nekolku milijardi
vawe na presudata odlu~eno e Smilenski da gradi fabrika za proizvodstvo na ~eli~ni dolari, otkako vleze vo osiguruvawe na ri-
ostane vo pritvor. Na dvajcata osudeni im se cevki vo slobodnata ekonomska zona Bunar- zi~ni obvrznici i vtoroklasni hipoteki.
stava{e na tovar slu~ajot so Eksport-import xik. Se raboti za investicija od okolu sedum Kaj nas, obraten trend. Na v~era{noto
bankata i kupuvaweto na obvrznici. milioni evra, no se u{te ne e finaliziran berzansko trguvawe, napraven e promet od
I poskapuvaweto na parnoto, vest na si- na~inot za vlez na Italijancite vo zonata. 408.310 evra, Indeksot MBI-10 padna za 2,4
te dnevni mediumi. Prakti~no parnoto gree- Spored neoficijalni informacii kom- procenti. Najgolem promet napravija akciite
we od skopska Toplifikacija poskapuva za panijata ili }e zakupi odredena parcela i na Makstil. Od `elezarskata kompanija se
17,56 otsto, a od toplanata Skopje-Sever za tamu da ja gradat fabrikata ili, pak, }e ja prodade kapital vo vrednost od 60.000 evra.
8,92 procenti. Regulatornata komisija za otkupat zgradata {to ja izgradija tajvanskite Vrednosta na akcijata padna za 1,3 procenti.
energetika v~era odlu~i novite ceni da se investitori vo 1999 godina pi{uva Nova Ma- Na oficijalniot pazar najgolem pad ima{e
primenuvaat od 1 januari godinava i da va- kedonija. vrednosta na akcijata na Teteks - Tetovo.
`at vo slednite {est meseci. Spored pret- Centralna kooperativna banka Sofija e Cenata se namali za 7,2 procenti. Za pove}e
sedatelot na Regulatornata komisija za noviot sopstvenik na Sileks banka, objavija od 5,5 procenti padnaa cenite na akciite na
energetika, Slave Ivanovski rastot na ce- pove}e dene{ni vesnici. Komisijata za har- R@ Institut, Mako{ped i na OHIS. Po mi-
nite e predizvikan od zgolemenite tro{oci tii od vrednost ja oceni za uspe{na ponuda- natonedelniot porast vo v~era{noto trguva-
na dvete dru{tva za nabavka na gorivata, ta za otkup na obi~nite akcii izdadeni od we so hartii od vrednost, pad na cenata do-
mazut i priroden gas. Sileks banka Skopje, dadena od Centralna `iveaja re~isi site akcii.
Nizata poskapuvawa nadopolneta so u{- kooperativna banka Sofija od Republika
te edno: Povtorno poskapuva masloto za ja- Bugarija. Za prezemawe na 62,57 otsto od ak-
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. ZA TRPESKI I ZA SMILENSKI PO ^ETIRI I POL GODINI ZATVOR (*****)
2. SMETKITE ZA PARNO POVISOKI ZA 17,56 NASTO (*****)
DNEVNIK VE^ER
s.1 ZA TRPESKI I ZA SMILENSKI PO ^ETIRI I POL GODINI s.1 PARNOTO POSKAPUVA ZA 18 OTSTO
ZATVOR s.1 PO 4,5 GODINI ZATVOR ZA TRPESKI I SMILENSKI
s.1 PARNOTO POSKAPE ZA 18 OTSTO s.7 PARNOTO POSKAPUVA ZA18 OTSTO
s.7 ]AROT OD SPORTSKA ]E ODI NA TRANSAKCISKA SMETKA? s.7 CENTRALNA KOOPERATIVNA JA PREZEDE SILEKS BANKA
s.9 LUKOIL KAKO ADUT ZA PREGOVORITE SO OKTA s.11 ZA TRPEVSKI I SMILENSKI PO ^ETIRI I POL GODINI
s.9 ZA SILEKS BANKA 14,3 MILIONI EVRA ZATVOR
s.9 MBI 25.02.2008 VREME
s.14 ZA TRPESKI I ZA SMILENSKI PO ^ETIRI I POL GODINI s.1 ZA TRPESKI ZA SMILENSKI PO ^ETIRI I POL GODINI
ZATVOR ZATVOR
BIZNIS s.1 POSKAPE PARNOTO
s. 1 DOWJONES, S&P 500 I NASDAQ VO NEGATIVA s.5 POSKAPUVA PARNOTO
s.2 SMETKITE ZA PARNO POVISOKI ZA 17,56 NASTO s.6 JAGLENOT DOGOVOREN VO BUGARIJA
s.2 SILEKS BANKA VO SOPSTVENOST NA CENTRALNA KOOPE- s.6 MASLO ZA JADEWE IMA DOVOLNO VO PRODAVNICITE
RATIVNA BANKA SOFIJA s.7 BUGARIJA JA PREZEDOA SILEKS BANKA
s.4 IMB VO POHOD NA EVROPSKIOT PAZAR s.7 AKCIITE PA\AAT
s.6 DOBRA MO@NOST ZA SOZDAVAWE KONKURENTSKA PRED- VEST
NOST s.3 KOSOVSKI FIRMI NUDAT JAGLEN ZA REK BITOLA I OS-
s.11 POGOLEMI KAMATI ZA [TEDNITE VLOGOVI LOMEJ
s.11 KOSOVO I BEZREDIJA GI OBESHRABRIJA INVESTITORI- s.7 POSKAPE I PARNOTO
TE s.8 PO 4 I POL GODINI ZATVOR ZA TRPEVSKI I SMILENSKI
s.11 DOWJONES, S&P 500 I NASDAQ - VO NEGATIVA NOVA MAKEDONIJA
s.11 POGOLEMI KAMATI ZA [TEDNITE VLOGOVI s.2 DALI TRANSAKCIONITE SMETKI ]E SOZDADAT PROBLE-
s.12 PAD NA MBI-10 I MBID MI?
s.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA MAKSTIL SKOPJE s.5 VO BUNARXIK ]E SE GRADI FABRIKA ZA PROIZVODSTVO
s.12 MBI 25.02.2008 NA ^ELI^NI CEVKI
UTRINSKI VESNIK s.5 RUSIJA I SRBIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA IZGRADBA NA
s.1 QUBE TRPESKI I SMILENSKI DOBIJA PO 4,5 GODINI GASOVODOT JU@EN POTOK
ZATVOR s.5 INGRA GO KUPUVA MAVROVO PORADI OPERATIVATA
s.1 ZEJTINOT PAK SO NOVI CENI s.5 POVISOKA CENA NA SVINSKOTO MESO
s.1 PARNOTO POSKAPE ZA 17,5 OTSTO [PIC
s.3 ZA TRPESKI I SMILENSKI PO 4,5 GODINI ZATVOR s.1 POSKAPE PARNOTO VO SKOPJE
s.4 TELEKOM I PO[TA DESET GODINI NE MO@AT DA GO PO- s.1 PO ^ETIRI I POL GODINI ZATVOR ZA SMILENSKI I ZA
DELAT IMOTOT TRPESKI
s.7 ZEJTINOT POVTORNO POSKAPUVA s.6 PO ^ETIRI I POL GODINI ZATVOR ZA SMILENSKI I ZA
s.7 BUGARSKATA CKB NOV GAZDA NA SILEKS BANKA TRPESKI
s.7 MBI 25.02.2008 s.8 DALI JAGLENOT E KOMPENZACIJA ZA TEC NEGOTINO?
s.8 ZA JAGLEN ]E IZBROIME 27 MILIONI EVRA
 Data 03.03.2008 broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
7
27.02.2008 g. SREDA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Poskapuvaweto na cenata za parno gree- te, so {to bi padnalo i kreditnoto portfo- verot }e bidat vneseni podatocite za pove}e
we e vest koja ja obrabotuvaat re~isi site lio, bankite }e interveniraat kaj pasivnite merni stanici od izbranite mikrolokacii.
dene{ni mediumi. Dnevnik pi{uva deka kamati. Nivniot skok }e povle~e i skok na Spored Mir~e Kotevskm, portparolot na
fevruarskite smetki za parnoto greewe od kamatite na parite so koi bankite krediti- ELEM, vo uslovi koga zemjava i regionot se
skopska Toplifikacija }e bidat povisoki za raat, komentiraat bankarite soo~uvaat so nedostatok na elektri~na
36 otsto bidej}i vo niv }e bide presmetana i Biznis prenesubva deka od ponudenite 28 energija, obnovlivite izvori na energaja se
razlikata za januari. Ako za zatopluvawe lokacii za izgradba na mali hidrocentrali, ekonomski i ekolo{ki opravdani.
dosega mese~no ste pla}ale po 1.500 denari, usvoena e lista so evaluacija za 24 ponudi za ELEM plasira u{te edna informacija
sega toa }e ve ~ini 1.763 denari. Za ovoj me- davawe koncesija za voda za proizvodstvo na koja }e ja pro~itate vo Nova Makedonija.
sec }e treba da uplatite 2.026 denari. elektri~na energija. Spored izjavata na vla- Trinaeset kompanii dostavile svoi ponudi
Ve{er pak objavuva deka gra|anite od diniot portparol Ivica Bocevski,najgolem na me|unarodniot tender za nabavka na jaglen
Skopje-Sever deneska }e odlu~at dali }e ja broj - 14, se na avstriskiot ponuduva~ Enerxi za Oslomej i REK Bitola, pri {to prose~nata
koristat uslugata na skopskata Toplana ili Zoter Bau, ~etiri se na italijanskiot ponu- ponudena cena za eden ton na jaglen se dvi`i
}e go otka`at parnoto greewe otkako zav~era duva~ Ko-Ver energija. Dve se na {vajcarski- od 39 do 45 evra.
Regulatornata komisija za energetika odlu~i ot Duferko holding, koj ima najdobra ponuda Od ELEM velat deka vo tekot na denov }e
od 1 januari godinava da ja zgolemi cenata na za hidrocentrali na Brza Voda. Po edna hid- po~ne razgleduvawe na ponudite na site
parnoto greewe za 8,9 procenti. Tie se re- rocentrala na Markova Reka }e gradat ger- kompanii, pri {to postoi mo`nost za nabav-
voltirani od odlukata na Komisijata bidej}i manskata PCC i doma{nata kompanija MZT ka na jaglen da bidat izbrani i pove}e fir-
pla}ale najskapo parno greewe vo dr`avata. Pumpi a.d, dodeka Poteza Skupina DD od mi. Vo me|uvreme, velat od ELEM, prodol`u-
Dosega nivnite smetki bea za okolu 30 pro- Slovenija e izbrana za Pena. Makedonskiot va redovna eksploatacija na jaglen od do-
centa povisoki od onie koi gi pla}aat gra|a- konzorcium Hidroinvest ima najdobra ponuda ma{nite nao|ali{ta.
nite {to koristat toplinska energija od za tekot na Bawanska Reka. Na ovaa tema pi{uva i Vreme. Vo Make-
skopska Toplifikacija. Bocevski informira{e deka krajniot donija ima mnogu jaglen {to stoi neiskoris-
Vest prenesva deka golemite kompanii rok za dostavuvawe na ponudite bil 10 janua- ten. Ekspertite velat deka otvorawe eden
vr{at pritisoci za zgolemuvawe na pasivni- ri 2008 godina i deka navremeno bile dosta- jaglenokop e mnogu skapa rabota i vo zavis-
te kamati, za onie {to gi dobivaat za parite veni 58 ponudi od 12 kompanii. Komisijata gi nost od vidot mo`e da ~ini okolu 50 milio-
{to gi dr`at vo bankite. Bankite, pak, gi ~e- otvorila ponudite na 11 januari, i za vkupno ni evra. Za uvoz na 600.000 toni lignit, pak,
kaat podatocite za fevruarskata inflacija 24 lokacii e dostvena lista so evaluacija, spored ponudite {to se otvorija zav~era,
- ako pak e visoka toga{ }e sleduvaat kamat- koja Vladata ja usvoila na zav~era{nata Makedonija }e potro{i od 23 milioni do 27
ni pomestuvawa. sednica. Postapkata e se u{te vo tek. milioni evra. Potencijalite na jaglen kaj nas
Sega ima igra na nervi me|u bankite i go- Vo Ve~er objavuva deka Elektrani na se procenuvaat na dve milijardi toni, od koi
lemite firmi koj prv }e popu{ti. Ako ne se Makedonija (ELEM) intenzivno raboti na 680 milioni toni mo`at da se koristat. Od
zgolemat pasivnite kamati, kompanii so vi- proektot za izgradba na veterni parkovi, vkupniot jaglen {to e na raspolagawe vo
soki depoziti se zakanuvaat deka }e gi iz- {to se realizira vo sorabotka so norve{ka- zemjava, samo sedum milioni toni se eksplo-
vle~at parite od bankite. Bankite me|u sebe ta kompanija NTE. ELEM denovive go nabavi atiraat na godi{no nivo. Toa e okolu 14 pro-
imaat pre}uten dogovor i na kratok rok nema licenciraniot softver kade }e se obrabotu- centi od iskoristenosta na jaglen vo zemjava.
da interveniraat. Od prethodniot period vaat sobranite podatocite za ja~inata na ve- Na makedonska berza kompaniite zapo~-
imaat dobra likvidnost i dobro saldo i ne terot od pove}e lokacii vo zemjava. So sof- naa so objavuvaweto na finansiskite izve{-
bi odele na korekcii na kamatnite stapki. tverot }e mo`e to~no da se utvrdi kade e tai. Komuna od Skopje spored finansiskiot
No ako inflacijata prodol`i da raste i najisplatlivo da se izgradat prvite veterni izve{taj ja zavr{i minatata godina so do-
slednite mesec-dva, sigurno }e ima pomestu- parkovi vo zemjava, za {to vo ELEM ve}e e bivka od 16,5 milioni denari.
vawa. A, za da ne gi izgubat parite od firmi- po~nata stru~na obuka na kadarot. Vo soft-
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. IZBRANI NAJPOVOLNI PONUDI ZA MALI HIDROCENTRALI (***)
2. FEVRUARSKITE SMETKI ZA PARNO POVISOKI ZA 36 OTSTO (****)
DNEVNIK TRALI
s.1 FEVRUARSKITE SMETKI ZA PARNO POVISOKI ZA 36 s.7 MBI 26.02.2008
OTSTO s.16 PO POSKAPUVAWETO, GRA\ANITE RAZMISLUVAAT DA
s.7 MBI 26.02.2008 GO OTKA@AT PARNOTO
s.7 FEVRUARSKITE SMETKI ZA PARNO POVISOKI ZA 36 VE^ER
OTSTO s.6 SKOPJE-SEVER ]E GO OTKA@E PARNOTO?
s.7 AVSTRIJCI SO NAJNOGU PONUDI ZA MALI HIDROCEN- s.6 SOFTVER ]E NI KA@E KADE DA GRADIME VETERNICI
TRALI VREME
BIZNIS s.7 UVOZ ILI LOPATA, PRA[AWE E SEGA
s.1 BIZNIS-PLAN - USLOV ZA DOBIVAWE 3.000 EVRA s.9 TOPLANITE NENASITNI ZA CENATA NA PARNOTO
s.3 BIZNIS-PLAN - USLOV ZA DOBIVAWE 3.000 EVRA VEST
s.3 MASLOTO POSKAPUVA VO SVETOT, PA I KAJ NAS s.6 DR@AVNITE REZERVI SE LICITIRAAT PRESKAPO
s.3 IZGRADBATA NA 28 MALI HIDROCENTRALI - SE s.7 KOMPANIITE PRITISKAAT ZA POVISOKI KAMATI
POIZVESNA s.7 MAL SKOK NA INFLACIJA OD PARNOTO
s.12 MBI-10 SO PORAST OD 49,15 INDEKSNI POENI s.7 SKOPJE SEVER SO NAJSKAPO GREEWE
s.12 VKUPNATA VREDNOST OD TRGUVAWE -17,8 MILIONI NOVA MAKEDONIJA
DENARI s .5 GOTVETE NA MAST - POEVTINO ]E VE ^INI
s.12 MBI 26.02.2008 s.5 SKOPJANI ]E PLA]AAT POVISOKI SMETKI OD JANU-
s.13 KOMUNA SKOPJE SO DOBIVKA OD 16,5 MILIONI ARI
DENARI s.5 NAJUSPE[NIOT PONUDUVA^ E AVSTRISKATA
UTRINSKI VESNIK ENERGIECOTERBAU
s.2 LADNO PARNO s.5 BUGARSKA GRUPACIJA JA PREZEDE SILEKS BANKA
s.7 ZA UVOZ NA JAGLEN DR@AVATA ]E PLATI 24 MILIONI s.5 NAJMNOGU PONUDI ZA ENERGENSI IMA OD KOSOVO
EVRA [PIC
s.7 IZBRANI NAJPOVOLNI PONUDI ZA MALI HIDROCEN- s. 6 NA[IOT JAGLEN ]E SKAPE
 8 berzNIK broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 03.03..2008

28.02.2008 g. ^ETVRTOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Biznismenite i bankarite so sprotivsta- Tretiot mobilen operator VIP vo minatata pobaruvawata.
veni stavovi za pristapot do kapital na tribi- godina zabele`al zaguba pred odano~uvawe od I Stopanska banka Bitola minatata fi-
nata na tema - Pristap do kapitalot - mo`nos- 7,7 milioni evra. Za neceli ~etiri meseci od nansiska godina ostvarila dobivka od
ti i predizvici, prenesuvaat dene{nite vesni- po~nuvawe so komercijalno rabotewe kompani- 257.180.600 denari. Toa e odli~en porast na do-
ci. Stopanstvenicite smetaat deka se vo pot~i- jata ostvarila vkupen prihod od 2,1 milion ev- bivkata, imaj}i ja predvid vrednosta od
neta i neza{titena situacija za razlika od ra. Za relativno kratko vreme, VIP registri- 199.610.644 denari vo 2006 godina. Taa e vo
bankite, koi, pak, se branat so mo`nite rizici ral 141.200 korisnici i ima pazaren udel od 7,9 faza na iznao|awe stranski strate{ki inves-
i iskustvoto na golemi propadnati investicii otsto. Uspehot na kompanijata e dotolku pogo- titor. Bankata se nao|a vo redot na dobrosto-
poradi {to, velat, mora da se naso~at kon zdrav lem ako se zeme predvid faktot deka na krajot e~kite banki, a na Berzata akciite se atrak-
finansiski sektor za da ostvarat profit. Op- na 2007 godina stapkata na penetracija na ma- tivni i na Oficijalniot pazar vo berzanskata
{ta ocenka od tribinata e deka inflacijata }e kedonskiot pazar na mobilna telefonija dos- kotacija-obi~ni akcii, a i prioritetnite ak-
prestane da raste narednive meseci, visinata tigna 87,4 otsto. Ovie rezultati v~era ofici- cii.
na cenite na proizvodite i na kamatnite stap- jalno vo Viena gi soop{til glavniot izvr{en Denes mediumite ja prenesuvaat i najavata
ki, najverojatno, }e ostane na sega{noto nivo, direktor na Telekom Avstrija i na Mobilkom za godina{niot Saem na grade`ni{tvo, grade`-
nema da ima devalvacija na denarot, a stabili- Avstrija grupacijata, Boris Nem{i}. ni materijali i grade`na mehanizacija, petti
zacija treba da se o~ekuva kon krajot na godina- Biznis objavuva deka na pazarot za hartii po red, koj }e se odr`i od 4 do 8 mart. Vo ~etiri
ta. od vrednost v~era MBI-10 indeksot zabele`a saemski hali, na zatvorena povr{ina od 10.000
Denes re~isi site vesnici ja prenesuvaat pad od 0,78 procenti. Na Oficijalniot pazar kvadratni metri i na 2.000 kvadrati nadvore-
problematikata okolu novonastanatata sostoj- najtrguvani bea akciite na Zemjodelski kombi- {en izlo`ben prostor, }e se pretstavat 148 iz-
ba so nedostig na elektri~na energija. Imeno, nat Pelagonija Bitola, a na Redovniot pazar laga~i i vkupno 352 firmi od Albanija, Kosovo,
poradi niskiot vodostoj na akumulaciite, Ma- akciite na Arcelormittal Skopje (HRM) Skopje. Bugarija, Srbija i Grcija i od drugi dr`avi. Ve-
kedonija se soo~uva so nedostig od elektri~na Pove}eto dnevni vesnici ja zabele`aa i }e tri godini partner na Saemot za grade`ni{-
energija i mora da se napravi interventen uvoz. godi{nata dobivka na Komercijalna banka. tvo e Prokredit banka, dodeka zemja partner e
Uvozot }e se vr{i so javen tender po skratena Spored objavenite godi{ni finansiski izve{- Turcija, koja godinava organizirano }e u~estvu-
postapka. Vo me|uvreme, nedostigot od struja }e tai na Berzata, Komercijalna banka vo minata- va so 20 firmi od oblasta na grade`ni{tvoto.
se nadopolni od TEC Negotino, koja v sabota }e ta godina ostvari bruto-dobivka od 1,069 mi- Vo najava i golema zainteresiranost za
bide vklu~ena vo rabota, so polovina od svoja- lijarda denari (17,5 milioni evra), {to e za gradba na stranski investitori vo Gevgelija.
ta instalirana mo}. 32,5 otsto pove}e otkolku vo 2006. Od bankata Slovene~kiot Energo Tu{, ruskiot gigant Luk-
- O~ekuvam postapkata za uvoz na elek- soop{tija deka poradi akumulirana dobivka, oil, srpskata kompanija Delta i hrvatskiot
tri~na energija da trae 15 do 20 dena, dokolku godinava }e raspredelat 1,146 milijarda de- Agrokoop go potvrdile svojot interes za gradba
se bide v red. Se pravat presmetki i kaj nas i vo nari. Od Komercijalna objasnuvaat deka zgole- na delovno-stopanski kompleksi zapadno od
ELEM, i vo momentov ne mo`am da ka`am kolku menata dobivka e rezultat na pogolemite pri- stariot vlez na Gevgelija. Vo prilog na ova odi
struja }e se uveze, re~e direktorot na MEPSO, hodi od kamata za 39,8 otsto i od nadomestoci i najavata za otvorawe tehnolo{ki park kaj Pr-
Vladimir Zdravev. za 26,2 otsto, kako i od stabilnata naplata na dejci, na desnata strana od avtopatot.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA (****)
2. VINARITE UVEZUVAAT NALEVNO VINO OD KOSOVO! (****)
DNEVNIK s.7 FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA
s.1 LEBOT PAK ]E POSKAPI s.8 A1 I TELEKABEL SKLU^IJA PRIMIRJE
s.4 INFLACIJATA ]E ZAPRE, KAMATITE ]E OSTANAT VISOKI s.8 EVROPSKATA KOMISIJA GO KAZNI MAJKROSOFT SO 899 MIL-
s.6 MBI 27.02.2008 IONI EVRA
s.6 STRANCI KUPUVAAT ZEMJI[TE VO GEVGELIJA s.8 KOMERCIJALNA BANKA LANI SO REKORDNA DOBIVKA -17,4
s.6 ENGRO TU[ GODINAVA ]E GRADI HIPERMARKET VO STRUMICA MILIONI EVRA
s.6 AVSTRALIJCI ZAINTERESIRANI ZA BIZNIS VO PRILEP s.8 SE POSLABIOT DOLAR JA PODGREVA CENATA NA NAFTATA
s.6 GRADE@NI[TVO 2008 OD 4 MART s.8 MBI 27.02.2008
s.6 FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA s.16 GRADOT I OPM NE GO OPRAVDUVAAT POSKAPUVAWETO NA
s.7 POVTORNO INTERVENTEN UVOZ NA STRUJA PARNOTO
s.7 JANUARSKATA RAZLIKA ZA PARNO NA NEKOLKU RATI VE^ER
s.7 KOMERCIJALNA SO DOBIVKA OD 17,5 MILIONI EVRA s.1 LA@NO TIKVE[KO VINO SE UVEZUVA OD KOSOVO
s.7 TRI BANKI OTVORIJA EKSPOZITURI s.6 MEPSO PAK ]E KUPUVA STRUJA
BIZNIS s.6 EK GO KAZNI MAJKROSOFT SO 900 MILIONI EVRA
s.1 ZA SAMO SEDUM MESECI - MASLOTO ZA JADEWE SO SKOK OD s.6 AVSTRISKI KAP[ VO MAKEDONIJA
90 NASTO s.7 VIP SO 140.000 KORISNICI
s.1 KOMERCIJALNA BANKA SO BRUTO-DOBIVKA OD 1.069 MIL- s.7 KOMERCIJALNA SO 33 OTSTO POGOLEMA BRUTO DOBIVKA
IONI DENARI s.7 GRA\ANITE OD SKOPJE - SEVER ZA PARNOTO ]E SE @ALAT DO
s.1 MAJKROSOFT KAZNET SO 899 MILIONI EVRA USTAVNIOT SUD
s.3 ZA KOGO RABOTAT MALITE FIRMI - ZA BANKITE ILI ZA VREME
PROFIT s. 1 NA[ITE KOMPANII ]E GO GRADAT ERA SITI
s.3 NEDOSTIGOT OD STRUJA ]E SE PREMOSTI SO NEGOTINO s.5 ]E SE PRAVI VONREDEN UVOZ NA STRUJA
s.4 VINARITE UVEZUVAAT NALEVNO VINO OD KOSOVO! s.5 POGOLEMA STROGOST ZA KREDITI
s.5 SE BARA ZEMJI[TE ZA GRADBA NA DELOVNO-STOPANSKI s.5 INVESTITORITE SE VQUBIJA VO GEVGELIJA
OBJEKTI I LUKSUZNA STANBENA ZONA VEST
s.5 ENERGOTU[ ]E NOSI SLOVENE^KI PROIZVODI, A ]E IZVEZU- s. 3 KOMERCIJALNA BANKA SO 32,5% POGOLEMA DOBIVKA OD 2006
VA STRUMI^KI ZELEN^UK GODINA
s.6 ZA SAMO TRI MESECI - 141.200 KORISNICI s.3 MEPSO ]E PRAVI INTERVENTEN UVOZ NA STRUJA
s.11 MBI-10 SO BLAG PAD s.6 VIP OPERATOR SO 140 ILJADI KORISNICI
s.11 TRGUVAWETO VREDNO 27.873.931,80 DENARI s.7 SKOPJANI NAJAVUVAAT MASOVNO ISKLU^UVAWE NA PARNOTO
s.11 MBI 27.02.2008 s.7 VINARSKITE VIZBI UVEZUVAAT VINO VO CISTERNI
s.12 PROKREDIT BANKA SO NOVA EKSPOZITURA VO KRIVA PALAN- NOVA MAKEDONIJA
KA s.2 KONSULTANSKI KU]I ]E GI SKENIRAAT SOSTOJBITE VO
s.13 STOPANSKA BANKA BITOLA SO DOBIVKA OD 4,2 MILIONI TUTUNSKI KOMBINAT I EURKOMPOZIT
EVRA s.9 BULGARGAZ ]E GRADI GASNI CENTRALI VO MAKEDONIJA
s.13 ZA PET MESECI - PROFIT OD 240 ILJADI EVRA s.9 AVSTRISKI HABASIT OTVORI PRETSTAVNI[TVO VO SKOPJE
UTRINSKI VESNIK s.9 NAFTATA SO NOV REKORD NA SVETSKITE PAZARI
s.1 PARADOKSALNO: MAKEDONIJA PO^NA DA UVEZUVA NALIVNO s.9 EBRD KREDITIRA PROEKT ZA RAZVOJ NA LIZINGOT VO
VINO HRVATSKA
s.6 SKOPSKI BIZNISMEN ]E GRADI MOTEL NA VELE[KO EZERO s.9 EU GO KAZNI MAJKROSOFT SO 899 MILIONI EVRA
s.7 VLADATA VO POTRAGA KAKO DA OBEZBEDI DOVOLNO STRUJA s.9 TERMOCENTRALATA ]E PO^NE SO RABOTA NA 1 MART
s.7 VIP SO NAD 140.000 KORISNICI [PIC
s.7 DENOVIVE TENDER ZA NOV UVOZ NA STRUJA s. 9 DR@AVATA E PRISILENA DA UBEZUBA STRUJA
s.7 OD 4 DO 8 MART ME\UNARODEN SAEM NA GRADE@NI[TVO s.9 FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA
 Data 03.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
VESTI BERZA...VESTI BERZA...
Poslednite dva dena na Makedonska berza, re~isi site kompanii koi se obvrzani da dostavat finasiski izve{tai gi dostavija
svoite bilansi na uspeh za 2007 godina. Vo ovoj broj na berzNIK gi prenesuvame nerevidiranite finansiski pokazateli na onie
KOMUNA SO ^ETIRIPATI
POGOLEMA DOBIVKA
Komuna od Skopje minatata godina ja
zavr{ila so drasti~en porast na dobiv-
kata. Nerevidiraniot bilans na uspeh na
dru{tvoto poka`uva deka vo 2007 godina
neto- dobivkata dostignala 16.515.000
denari, {to e porast vo sporedba so 2006
godina, koga iznesuvala samo 4.139.000
ZA KOMERCIJALNA
BANKA POVTORNO
REKORDNA
FINANSISKA GODINA
Vo 2007 godina Komercijalna banka AD
Skopje ostvari bruto dobivka vo iznos od
1.069 milioni denari {to e za 32,5%
pove}e vo odnos na 2006 godina. Kako
rezultat na prenesenata neraspredelena
dobivka od prethodnata godina, dobivka-
ta za raspredelba se utvrduva na 1.146
MAKO[PED, 2007
GODINA JA ZAVR[IL
POZITIVNO
Akcionerskoto dru{tvo Mako{ped od
Skopje, lani ostvarilo bruto dobivka vo
iznos od 164.254.000 denari i istata be-
le`i zgolemuvawe vo odnos na 2006 go-
dina koga iznesuvla 162.745.000 denari.
Blag porast bele`at i operativnata do-
bivka vo iznos od 24.119.000 denri, kako
i neto dobivkata, koja za lani iznesuva
140.264.000 denari i e povisoka vo odnos
na 2006 godina koga iznesuvala
109.515.000 denari. Osnovnata zarabotu-
va~ka po akcija iznesuva 183.830.000 de-
nari, a razvodnetata zarabotuva~ka po
akcija iznesuva 179.900.000 denari.
OHRIDSKA BANKA -
PORAST NA PRIHODITE
OD PROVIZII I
NADOMESTOCI
Minatata godina Ohridska banka a.d.
Ohrid ja zavr{i so blag pad na neto do-
bivkata vo odnos na 2006 godina, odnosno
od 119.380.000 denari taa opadnala na
93.575.000 denari. Toa pred se e odraz na
zgolemenite rashodi od dejnosta koi vo
broj 12
koi prvi gi obelodenija
denari. Prihodite od proda`ba iznesu-
vaat 693.061.000 denari i kaj niv se
zabele`uva porast vo sporedba so 2006
godina, koga vrednosta bila 643.502.000
denari. Drugite operativni prihodi izne-
suvaat 14.107.000 denari. Potro{eni se
materijali i siten inventar vo vrednost
od 414.641.000 denari, a tro{ocite za
vrabotenite dostignale 101.013.000
denari.
milioni denari.
Vaka zgolemenata dobivka proizlegu-
va od:
- zgolemenite prihodi od kamata
za 39,8% {to rezultira od porastot na
odobrenite krediti na pravni lica za
37,6% i na naselenie za 34,5%;
- zgolemeni prihodi od
nadomestoci za 26,2%;
- stabilna naplata na bilansni i
vonbilansni pobaruvawa (prethodno
celosno obezbedeni) kako rezultat na
podobroto funkcionirawe na Zakonot za
izvr{uvawe.
TETEKS SO NAMALENA
DOBIVKA
Prihodite od proda`ba na Teteks
a.d. Tetovo za 2007 godina iznesuvaat
657.183. 000 denari, i se namaleni vo
sporedba so prethodnata godina koga iz-
nesuvale 792.168.000 denari. Dobivkata
od operativnoto rabotewe iznesuva
28.886.000 denari, a dobivkata od re-
dovnoto rabotewe po odano~uvaweto iz-
nesuva 4.194.000. Neto dobivkata vo 2007
godina iznesuva 4.914.000 denari, {to
zna~i deka se namalila vo odnos na
prethodnata godina koga iznesuvala
25.494.000 denari.
2007 g. se pogolemi za 1,5 pati vo odnos na
2006 g. i dostignale do 1.112.842.000 de-
nari. Inaku, bankata vo svoeto rabotewe
ostvarila neto prihodi od kamati vo iz-
nos od 298.658.000 denari, a bele`i po-
rast kaj neto prihodite od provizii i na-
domestoci od 89.067.000 vo 2006 g. na
109.759.000 denari, lani. Pozitivni pro-
meni bele`i raboteweto i kaj prihodite
od dejnost koi iznesuvaat 815.847.000 de-
nari, za razlika od prethodnata godina
koga bile 513.148.000 denari.
berzNIK
9
STOPANSKA BANKA
BITOLA SO DOBIVKA OD
4,2 MILIONI DENARI
Stopanska banka Bitola 2007 godi-
na ja zavr{i so 29 procenten rast na
dobivkata, ili od 3,3 milioni evra
(199.610.644 denari) dobivka vo 2006
godina, lani bankata ostvarila dobivka
od 4,2 milioni evra (257.180.600 denari)
Prihodite od kamati na Stopanska banka
Bitola, minatata godina se zgolemile za
11 otsto. Finansiskiot izve{taj poka`u-
va deka od 418,8 milioni denari vo 2006
godina, prihodite od kamati vo 2007 god-
ina porasnale do 464, 3 milioni denari.
MAKEDONIJA TURIST
SO KONTINUIRAN
PORAST
Prihodite od proda`ba na akcioner-
skoto dru{tvo Makedonija Turist a.d.
Skopje vo 2007 godina iznesuvaat
508.499.000 denari i vo sporedba so
minatata godina bele`at kontinuiran
porast. Dobivkata po odano~uvaweto iz-
nesuva 147.132.000 denari, a dodeka neto
dobivkata iznesuva 148.410.000 denari,
i vo odnos na prethodnata godina (koga
iznesuvala 127.592.000 denari) se zgole-
mila za 20.818.000 denari.
SKOPSKI PAZAR SO
KAPITALNA DOBIVKA
OD PRODA@BA NA
AKCII
Akcionerskoto dru{tvo Skopski pa-
zar AD Skopje, vo 2007 godina ostvari
prihodi od proda`ba vo iznos od
1.837.554.000 denari. Dobivkata od ope-
rativnoto rabotewe iznesuva
165.000.000 denari, a dobivkata od re-
dovnoto rabotewe po odano~uvaweto iz-
nesuva 112.584.000 denari. Neto dobiv-
kata vo 2006 godina iznesuvala
80.099.000 denari, a ovaa godina bele`i
zgolemuvawe i iznesuva 94.273.000 dena-
ri. Vo tekot na 2007 godina dru{tvoto
ostvarilo kapitalna dobivka od pro-
da`ba na akcii izdadeni od strana na
Komercijalna banka vo iznos od
84.677.000 denari
prodol`uva
10 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
DO PRISTAP DO KAPITALOT OD RAZLI^EN AGOL
BANKITE SE BORAT ZA PROFIT,
STOPANSTVENICITE
ZA POEFTIN KAPITAL
Branko Azeski, pretsedatel na Stopanska-
ta komora na Makedonija - ...Glavniot pre-
dizvik za makedonskata ekonomija pret-
stavuva dinamiziraweto na stapkata na
ekonomski rast i obezbeduvaweto odr`liv
razvoj na podolg rok. Obezbeduvaweto di-
nami~en i konkurenten izvozen sektor e
sekako eden od prioritetite za zabrzuva-
we na rastot na ekonomijata, {to e od eks-
tremna va`nost za mala i otvorena ekono-
mija kako {to e makedonskata. Nie predla-
game da razgovarame za dostapnosta do ka-
pitalot, koj ne samo {to e eden od klu~ni-
te faktori za podigawe na razvojot sam po
sebe, tuku i ima zna~ajno vlijanie vrz dru-
gite ekonomski faktori. Nie ocenuvame
deka trendot na namaluvawe na aktivnite
kamatni stapki vo 2008 godina }e prodol-
`i. No, koi se navistina o~ekuvawata vo
taa nasoka i koi se mo`nostite? Ova pra-
{awe se aktuelizira osobeno na po~etokot
na godinava, zatoa {to ja zapo~nuvame so
poinakvi uslovi na rabotewe. Inflacijata
za januari iznesuva{e re~isi devet otsto.
Pra{awe e dali toa }e ima vlijanie vrz
visinata na kamatnite stapki. Neodamna
se zgolemija i kamatnite stapki na blagaj-
ni~kite zapisi na Narodnata banka. Iako e
toa edna od merkite za od`uvawe na niska
inflacija, vo isto vreme e i reper za ka-
matnite stapki za bankite. Ottamu dile-
mata dali po toj osnov }e ima pritisok za
porast na kamatnite stapki na bankite. Vo
toj pogled, mnogu }e bide va`no kakva po-
litika }e vodat bankite, kakvi se merkite
kaj niv, za da se spravat so vakvite priti-
soci. Tie vo sekoj slu~aj }e mora da vodat
smetka za konkurencijata i da gradat takva
delovna politika. Vo ovoj moment, bankite
so svojata dominacija me|u finansiskite
broj 12
Data 03.03..2008
Stopanstvenicite i bankarite u{te edna{ gi poka`aa
svoite sprotivni stavovi koga e vo pra{awe kreditirawe-
institucii imaat bitno
to na firmite. Biznismenite smetaat deka se neza{titeni
vlijanie vrz dvi`ewe-
i deka namesto za konkurentnost na proizvodite rabotat sa-
to i ostvaruvawata na
mo da gi otplatuvaat visokite krediti, a bankarite se bra-
finansiskiot sistem.
nat so rizicite, odnosno so iskustvoto od golemite propad-
Kreditnata poddr{ka
nati investicii. Ova se ocenkite koi proizlegoa od debata-
od doma{nite banki
ta na tema: Pristap do kapitalot, predizvici i mo`nosti,
pretstavuva najzna~aen
na koja debatiraa stopanstvenicite, bankarite i eksperti-
nadvore{en izvor na
te. I na ovaa debata {to ja organiziraat Stopanskata komora
finansirawe na aktiv-
na Makedonija (SKM) i Dnevnik obidot da se prezentiraat
nostite na korporativ-
potrebite na stopanstvoto za kapital i mo`nostite na ban-
niot sektor. Bankar-
kite toa da go ispora~aat, ostanaa samo na izlo`uvawe na
skiot sistem vo izmi-
problemite. Gledi{tata na monetarno-bankarskite eksper-
native godini seu{te
ti od edna, i stopanstvenicite od druga strana za dostapnos-
se javuva kako najgo-
ta do kreditite i namaluvaweto na kamatite, berzNIK se
lem kreditor na korpo-
obide da gi prezentira re~isi vo celost
rativniot sektor.
Gligor Bi{ev, pretsedatel na Zdru`eni- pod odredeni kriteriumi gi plasira kaj
eto na bankari na RM - Pra{uvam dali vie stopanstvoto. Fakt e deka bankite ne go
kako {teda~i ste zadovolni so dene{nite finansiraat sekoj proekt. Tribinata e ka-
kamatni stapki. Dali tie vi pretstavuvaat ko zdravite profitabilni proekti da
motiv za {tedewe? Zna~i sakate poviso- imaat pristap do bankarskite sredstva.
ki... Nie kako banki od edna strana imame Spored toa, celta na zdrav i efikasen
stopanstvenici koi {to baraat poniski finansiski sistem ne e da finansira sekoj
kamati, a od druga deponenti, klienti koi proekt. Imame iskustvo od minatoto na go-
{to baraat povisoki kamatni stapki. A, lem broj propadnati investicii i pogre{-
bankite ne rabotat ni{to drugo, osven {to no plasirani sredstva na {teda~ite, zatoa
posreduvaat me|u {teda~ite i onie koi ba- {to bankite selektirale proekt koj e ne-
raat krediti. Zna~i pozajmuva~ite, kompa- profitabilen. Funkcijata na sekoja banka
niite mo`at toa i direktno da go napravat e da go selektira kreditno-zdraviot pro-
i bez nas. Postojat tri na~ini na koi mo`e ekt, odnosno kreditnosposobniot klient.
da se finansira stopanstvoto. Prvo, da Na toj na~in se sozdava i novododadena
zeme kredit direktno od onoj {to ima vi- vrednost vo ekonomijata, se otvaraat novi
{ok na sredstva, od {teda~ite. Toa mo`e rabotni mesta i se generira ekonomskiot
da go napravi vo krediten odnos ili da rast. I se razbira deka bankite, za razli-
emitira dolgoro~ni obvrznici, ili komer- ka od nositelite na ekonomskata politika,
cijalni hartii od vrednost. Vtoriot na~in koi toa go pravat od makroaspekt, nie go
e da emitira akcii i tretiot na~in e da pravime za nas. So zdravi plasmani ostva-
odi vo banka koja prethodno emitirala de- ruvame razlika pome|u kamatata {to ja na-
poziti na {teda~ite i sobranite sredstva platuvame od kreditite i kamatata koja ja
 Data 03.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
otpla}ame na deponentite i `iveeme od
kamatnata margina. I ona za {to navistina
vredi vo takva situacija da se diskutira e
dali kamtnata margina vo Republika Ma-
kedonija mo`e da bide poniska vo odnos na
ona {to e denes? Zna~i koi faktori vlija-
at na kamatnite stapki? Prvo, ka`avme
nivoto na doma{noto {tedewe i uslovite
pod koi gra|anite bi {tedele, vtoro ma-
kroekonomskata stabilnost i treto rizi-
cite. Dokolku rizicite se tie povisoki,
dotolku kamatnata margina e pogolema. I
normalno na kamatnata margina vlijae i
efikasnosta na rabotewe na samata banka,
a toa se tro{ocite na rabotewe na banka-
ta. I ne site tro{oci bankite gi kontroli-
raat. Najgolem tro{ok {to vo ovoj moment
se apsorbira preku kamatnata margina se
sostoi od tri elementi. Prviot, koj e regu-
liran od odredeni regulatorni organi
nadvor od delovnite banki- provizija za
osiguruvawe na depoziti. Za ovaa stapka
na zadol`itelna rezerva ne dobivame ni-
kakov nadomest. Pri prose~na stapka na
depozitite koi gi pla}ame na klientite od
6%, deset posto e zadol`itelna rezerva
(koja iznesuva 0,6 %). Za denarskite za-
dol`itelni depoziti dobivame nadomest,
no za devizite, iako se plasiraat vo
stranstvo, ne dobivame nadomest. Vtoriot
element e provizijata za osiguruvawe na
{tedni vlogovi na naselenieto, koja e
0,7% i e edna od najvisokite vo svetot ( vo
drugite zemji ne nadminuva 0,1 %). Zna~i,
na kamatna stapka od 6%, ako platime za-
dol`itelna rezerva od 10 %, a pla}ame i
osiguruvawe od 0,7%, vedna{ na{iot tro-
{ok e plus 1,3%. Zna~i na{iot tro{ok e
7,3%. Potoa doa|ame do toa kolkava e ri-
zi~nosta na ekonomskite subjekti na RM
kako zemja. Republika Makedonija e rangi-
rana vo BB plus, i zatoa se naplatuva so-
odvetna premija za rizik. Taka i najdobri-
ot ekonomski subjekt od Makedonija da se
javi na bilo koj privaten pazar na kapital
vo svetot, toj vedna{ dobiva na euroribo-
rot plus 2% poeni. Osobeno sega koga nas-
tana krizata na sekundarniot pazar na
krediti, kade premijata za rizik se zgole-
muva. I normalno premija za kreditniot
rizik i za devizniot rizik {to vo Repub-
broj 12
lika Makedonija ima permanentno podob-
ruvawe. Nefunkcionalnite plasmani od
33% vo 2001 g. se namalija na 6,5 % vo 2007
g. so toa {to na novoto portfolio na ban-
kite vo Makedonija ne nadminuva pove}e
od 2% i toa e na svetsko nivo. Zna~i, od
aspekt na premija na kreditniot rizik e
na svetsko nivo, ostanatoto e za tro{ocite
na rabotewe na bankata i za profitot na
akcionerite na bankata. Nezavisno {to vo
poslednite godini ima{e permanentno po-
dobruvawe na profitabilnosta na bankar-
skiot sektor. Zna~i vo tranzicionite eko-
nomii sli~ni na na na{ata povratokot na
kapitalot na bankite se dvi`i okolu 25%.
Vo prethodnata godina na nivo na bankar-
skiot sektor vo Makedonija be{e okolu
16%. Zna~i marginata {to ja vgraduvaat
bankite e poniska od soodvetnata vo tran-
zicionite ekonomii.
Ratko Dimitrovski, Evropa 92 - Vistinska
ta sostojba vo stopanstvoto mo`eme da ja
vidime sekojdnevno, preku otvoraweto i
zatvoraweto na firmite vo Makedonija.
Sekoja godina imame firmi, golemi i mali,
koi sekojdnevno propa|aat. No, vo na{ata
istorija retko propa|a banka zaradi lo{o-
to rabotewe. Ima propa|awe na banki za-
radi okrupnuvawe, kupuvawe, spojuvawe.
Su{tinata e deka bankite kaj nas sekoga{
imaat profit, sekoga{ rabotat pozitivno.
Tie se za{titeni, dodeka nie kako stopan-
stvenici, osobeno kako mali pretprijatija,
vo nieden slu~aj ne sme za{titeni nitu od
konkurencijata nitu od onoj {to ni go izda-
va kapitalot. Iako imame edna dr`avna i
edna me{ovita banka, a drugite site se
privatni banki, sepak site tie u`ivaat
za{tita vo na{iot sistem. Za malite, pa i
golemite sistemi vo proizvodstvoto, takva
za{tita ne postoi. Vo registarot na zatvo-
reni firmi site se od proizvodstvoto, ne-
ma nitu edna od bankarstvo, ili osiguruva-
we.
Mislam deka i novite brendovi koi{to
vlegoa vo na{ata dr`ava, kako bankarski
brendovi, se vklopija vo onoj, slobodno }e
go nare~am, bankarski monopol vo Repub-
lika Makedonija i dr`at visoka cena na
kapitalot. Ne bi se slo`il deka cenata na
berzNIK
11
kapitalot e visoka samo zaradi toa {to
sme mal pazar. Su{tinata e deka tie me|u-
sebe rabotat i sorabotuvaat i site napori
prvenstveno da se simne cenata na kapi-
talot se neuspe{ni. Nie kako korisnici na
kapitalot, treba da znaeme dali }e rabo-
time za bankite, dali }e rabotime za vra-
botenite, onie {to se vo procesot na pro-
izvodstvo, ili, pak, za krajnata cel - da
ostvarime profit i so nego da mo`eme da
investirame, da nastapime na pazarot. Ne
sme ramnopravni na pazarot. Bankite se
za{titeni, za niv va`at drugi pravila.
Š Š Š Š Š Š Š Š Š Š Š Š Š Š Š
Kako stopanstvenik, ne mo`am da se
slo`am so brojkite {to gi ka`a Bi{ev, za-
toa {to nie poinaku gi ~uvstvuvame. Zna~i,
ako kompanija se javi utre i pobara kredit,
nema da dobie denarski kredit so 6,25
procenti. Nie `iveeme vo dva sveta, dve
sferi. Ednata e sferata na proizvodstvo-
to, kade {to so vnesuvawe na surovini vo
proizvodstvoto se sozdava novosozdadena
vrednost, a ovde vo bankarstvoto se vnesu-
va kapital {to se oploduva. Na proizvod-
stvoto mu treba kapital so {to poniska
cena. Za toa se potrebni radikalni potezi,
vo smisla na obezbeduvawe na konkurenci-
ja od strana na bankarski ku}i koi }e se
prilagodat kon cenata na kapitalot {to ja
ima na svetskiot pazar. Sega ni se nudat
skapi krediti, koi nie sme prinudeni od
tuka da gi zemame, oti nema od kade. Mis-
lam deka i Zdru`enieto na bankarite, i
pogolemite banki, treba da prezemat ~eko-
ri za da se namalat ne samo kamatnite
stapki, tuku i drugite bankarski uslugi.
Postojano ima prilivi na stranski kredi-
ti, koi{to se so mnogu poniski kamati, koja
e, i kade odi taa razlika koja{to ja napla-
tuva na{ata banka, pome|u ona {to go dobi-
vame kako dr`ava do ona {to se plasira na
krajniot korisnik, vo najgolem del, proiz-
vodstvo. Tamu novosozdadenata vrednost
se meri so 10,15, 20 procenti, a kamatata
treba da bide 12, 14 procenti, odnosno iz-
leguva deka rabotime samo za ona {to nie
treba da go platime kako kamata na banki-
te.
Xevdet Hajredini - VV grup - - Kolku ska-
piot kapital na bankite ja namaluva kon-
kurentnosta na doma{inte proizvodi, nema
potreba da se elaborira.
Bankite kaj nas se konzervatizvni prvo
od nasledeniot mentalitet. Vtoro, od ne-
dostig na razvien pazar na hartii od vred-
nost, od nerazviena kultura i znaewe na
gra|anite da se investira. Nemaat drug iz-
lez i najsigurno im e tie pari {to gi imaat
da gi stavat vo bankite. Zo{to kamatnite
stapki na {tednite vlogovi, na depozitite
se tolku niski? Potoa premnogu se o~eku-
va{e od vlezot na stranskite banki deka
nasledenoto odnesuvawe, pa duri i od sta-
riot sistem vo bankarstvoto vo Makedonija
da bidat konzervatizvni. Na{ite banki se
mali banki vo sporedba so bankite vo sve-
tot. Nie sme daleku od taa uloga na banki-
te kako pottiknuva~i i kako faktori koi
}e pridonesat da se smenat sostojbite vo
bankarskiot sistem kaj nas. Na primer vo
Amerika slu`benici na bankite odat po
ku}i. Sopstvenikot na ku}ata ili ima ili
12 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
nema pari. Ako ima, go podu~uvaat kade
da gi vlo`i. Ako nema, nie go u~ime kako
da dojde do pari na najlesen na~in. Ova
be{e vo Amerika pred 10 godini. Ova od-
nesuvawe na bankite mo`e da se o~ekuva
samo vo razviena konkurencija. Nie sme
mnogu daleku od ovaa sostojba. No i do
toa ima pat da se stigne.
Kaj bankite vo Makedonija ima edna
premol~ena solidarnost da se odnesu-
vaat taka, bez za toa oficijalno da se
dogovorat. Kaj nas seu{te firmite mo-
lat za kredit za razlika od svetskite
dvi`ewa kade bankite molat da kredi-
tiraat.
Trajko Slaveski - minister za finansii
- Pristapot do kapitalot zavisi od po-
ve}e faktori - od logisti~ki faktori,
od postavenosta na bankarskiot sistem,
mre`ata na banki i filijali, infor-
maciite so koi {to raspolagaat subjektite,
klientite i tn. Ottuka se vestite deka
prvoklasni banki, koi bile xinovi, mo`e
da se najdat vo situacija da moraat da ot-
pi{at ogromni iznosi.
Ovie debati mo`ea da se vodat i pred
{est meseci, i pred edna godina, i pred
dve. Ovaa e ve~na tenzija pome|u korisni-
cite na krediti i davatelite na tie uslu-
gi. ]e ka`am ne{to za toa kako se obidu-
vavme kako Vlada i Ministerstvo za fi-
nansii vo 2007 godina, vo sorabotka so mo-
netarnata vlast da pridoneseme za nama-
luvawe na cenata na kapitalot, onolku
kolku {to e toa mo`no, bez da se naru{i
principot na zdravo rabotewe, profita-
bilnost, i na poedine~nite banki i na ban-
karskiot sektor kako celina. I ednoto i
drugoto e bitno. Bitno e zdravjeto na seko-
ja poedine~na banka vo Makedonija, zatoa
{to banka ne e pretprijatie i bitno e
zdravjeto na celokupniot finansiski sis-
tem. Zna~i, toa {to be{e na relacija pret-
stavnik na banka - pretstavnik na pret-
prijatie ne e ne{to novo. Ovde }e treba
malku da se osvrneme i na predizvicite,
bidej}i ne{to se slu~i vo me|uvreme. Ime-
no, od letoska svetot e zafaten so raste~-
ki ceni na hranata, {to pridonesoa do iz-
vesni tenzii, koi se reflektiraat i na po-
rastot na tro{ocite na `ivot ili na stap-
kata na inflacija. Toa e slu~aj i kaj nas.
Bitno e da se bara odgovor kako ovie novi
tendencii mo`e da se odrazat na cenata na
kapitalot, na pristapot do kreditite i tn,
i koi se mo`nostite. Sega tuka najpovikani
se centralnata banka NBRM i Vladata, a
drugite pra{awa ostanuvaat.
Za kamatnite stapki. Minatata godina
najverojatno i do javnosta dopre edna ten-
zija koja{to ja imavme so Narodna banka od
aspekt na politikite. Imeno, cenej}i gi
sekako celite na institucijata NBRM, koja
e soo~ena so potreba od sterilizacija na
vi{ok na likvidnost. Bankata vo 2007 go-
dina otkupi nad 300 milioni evra pove}e
stranski sredstva za pla}awe otkolku {to
be{e proda`bata. Toa go napravi so pu{-
tawe vo promet na denari. Ako site denari
ostanat vo optek, toga{ e lo{o, }e ima in-
flatorni tendencii. Centralnata banka
be{e prinudena dobar del od toa {to be{e
emitirano da gi povle~e. No, relativno
broj 12
Ne mo`e da se o~ekuva Vladata da
vlijae na bankite. Desetina dvaeset mi-
lioni evra se vrtat sega, od ona {to vie
go spomnavte, kako linii. Dali se od GTZ,
ili od EBRD. Tie i takvi sredstva vo ime
na vladata se staveni na raspolagawe na
MBPR ili na komercijalnite banki. Vo
sporedba so vkupniot krediten potenci-
jal so koj {to raspolagaat bankite vo
momentov, tie se samo kapka vo more i
mislam deka ne postoi nikakva mo`nost
ili o~ekuvawe Vladata direktno, so
nekoi pritisoci, da vlijae na bankite da
gi opredeluvaat svoite kamatni stapki.
Kako {to vie ne bi o~ekuvale nekoj od
strana na vladata da dojde i da vi ka`e
da gi namalite cenite na va{ite
proizvodi.
visokite kamatni stapki na blagajni~kite
zapisi, na krajot na 2006 i po~etokot na
2007 godina, nam ni bea signal deka mo`e-
bi eden drug vid na kapital, preku bankite
pred se doa|a vo RM, koj nema cel da bide
investiran ili plasiran vo stopanstvoto,
tuku e tuka za zarabotuva~ka, {to se ogle-
da vo slednoto - sega toa ne e slu~aj-, no
vo prvata polovina od minatata godina be-
{e mo`no nekoi od makedonskite banki,
preku svoite majki-banki, da donesat pa-
ri~en kapital vo dr`avava po cena od 3,5
do 4 % i tuka da go plasiraat vo blagajni~-
ki zapisi po stapka od 6%. Nekoi finan-
siski institucii so investirawe, vo na-
vodnici, ili parkirawe na tie sredstva vo
blagajni~ki zapisi, dobro zarabotija i na
nekoj na~in, nekoi drugi rizici, nekoi dru-
gi tro{oci, dobro gi pokrija. Ministerst-
voto za finansii, kako partner na Narodna
banka, zatoa {to i nie izdavavme, ne samo
dr`avni zapisi i hartii od vrednost, tuku
i dr`avni zapisi za monetarni celi, nas-
tojuvavme so mehanizmite na aukciite taa
cena da se simne. I mislam deka cenata
be{e prili~no simnata. Imavme edna auk-
cija kade {to prodadovme dr`avni hartii
od vrednost, trimese~ni obvrznici so ka-
matna stapka od 3,5 %. Zna~i, sepak ima
nekoi imateli na sredstva koi{to se za-
dovolni od tie kamatni stapki.
Novina e rastot, odnosno promenata na
metodologijata na plasirawe na sredstva-
ta na blagajni~kite zapisi na NBRM preku
aukciite, so toa {to se odi na iznos so ed-
na definirana kamatna stapka, koja sega e
5,25 otsto. Verojatno toj mehanizam vo id-
nina }e stanuva posofisticiran. NBRM
ima i drugi instrumenti so koi {to mo`e
Data 03.03..2008
da gi izvr{uva svoite aktivnosti za da ja
ostvaruva svojata cel. Sepak toa e stabil-
nosta na cenite i devizniot kurs. Bitna e
tuka edna druga poraka. Za da nema o~eku-
vawa, vo tekot na 2008 godina jas ve uveru-
vam deka NBRM i Ministerstvoto za fi-
nansii se uvereni deka ovie {okovi }e se
akomodiraat i }e nema nikakva potreba od
promena na paritetot na devizniot kurs.
Ona {to e denes odnos na denarot sprema
evroto, }e bide i na 31.12.2008. Bi bilo
nesre}no i lo{o ako nekooi subjekti, bilo
da se {teda~i, bilo da se investitori, za-
po~nat da gradat nekakvi o~ekuvawa koi
{to }e bidat sprotivni od realnosta.
Dimitar Bogov, viceguverner na Narodna
banka na RM - Stabilnosta na cenite e os-
novnata funkcija na Narodna banka. I os-
novniot instrument preku koj se odi e sta-
bilnosta na devizniot kurs, taka {to mo-
`eme da ka`eme deka stabilnosta na ceni-
te i stabilnosta na kursot ne doa|aat vo
pra{awe i tuka nema dilemi. Tuka go de-
lime stavot so Ministerstvoto za finan-
sii. Vo minatata godina dojde do zna~itel-
no namaluvawe na kamatnite stapki. Vo
noemvri kamatnata stapka na blagajni~ki-
te zapisi se namali na 4,51 procent, {to
be{e dosta nisko nivo i verojatno toa ne-
ma{e da pretstavuva nekoj pogolem prob-
lem ako vo isto vreme ne dojde{e do edna
nesre}na kombinacija od nekolku faktori
koi seto toa go napravija ve}e neodr`livo.
Imeno, zaradi kreditnata kriza koja se
slu~i minatata godina, vo noemvri i de-
kemvri me|ubankarskata kamatna stapka na
me|unarodnite finansiski pazari, za evro
dostigna 4,9 procenti, {to ve}e be{e da-
leku nad onaa kamatna stapka na blagaj-
ni~kite zapisi {to ja imavme nie vo toj pe-
riod. Istovremeno, se pogodija nekolku ne-
sre}ni okolnosti okolu zgolemuvawe na
nestabilnosta vo celiot region. Tretiot
faktor, koj{to nekade u{te od septemvri
zapo~na, e globalniot fenomen na zgole-
mena inflacija zaradi povisoki ceni na
hranata. Kombinacijata od site ovie fak-
tori sozdade poinakva situacija- nasele-
nieto zapo~na da se vozdr`uva od proda`-
ba na devizi na menuva~kiot pazar. Isto
taka, i bankite zapo~naa malku pove}e da
se koncentriraat na ~uvawe na parite vo
devizi, {to e i normalno vo takvi okol-
nosti. Seto ova vlijae{e na devizniot pa-
 Data 03.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
zar da se namali ponudata. Nie gi imame
site podatoci, gi sledime od razni aspek-
ti. Devizite se tuka, vo Makedonija. Rabo-
tata e {to preferencijata na naselenieto,
na bankite, se svrte od denari kon devizi.
Ako prethodno imavme period od dve godi-
ni, vo koi {to preferencijata be{e kon
zgolemeno denarsko {tedewe, sega toa se
namali. Seu{te denarsko {tedewe raste
pobrzo od deviznoto, me|utoa ima malo ko-
lebawe. Ve}e po~nuvaat da se menuvaat tie
stapki. Toa inicira{e deka NBRM treba da
reagira. Od noemvri do krajot na januari
kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi
se zgolemi od 4,51 na 5,09 procenti. Pret-
hodno ima{e reakcija. Ne deka Narodna
banka prethodno ne reagira{e, no toa be{e
poneosetno, so redovnite aktivnosti. I
sega re{ivme deka treba pojasno da se sig-
nalizira porakata i pozicijata na NBRM,
taka da se premina kon tender so kamatni
stapki. So toa mo`e da ka`eme deka vo
period od tri meseci nie imavme zgolemu-
vawe na kamatna stapka za nekade 0,75
procentni poeni, {to e zna~itelen porast
so koj NBRM reagirala soodvetno na situ-
acijata i e re{ena da opstoi na osnovnata
cel za stabilnost za cenite.
Ima diskusii deka inflacijata e viso-
ka. Da, taa e povisoka od onaa {to sme vo-
obi~aeno naviknati. No, povisoka e nase-
kade vo svetot. Vo evro-zonata inflacija-
ta e 3,2 %. Ako znaeme deka targetot e 2%,
toa e zna~itelno nadminuvawe na targetot.
Vo SAD e pove}e od 4 %, vo Centralna i
Jugoisto~na Evropa inflacijata dostigna
razmeri koi{to ne se zabele`ani vo pos-
lednite deset godini. Vo balti~kite zemji
nadmina deset procenti, Bugarija isto e
nad deset otsto, Slovenija 6 procenti....
Zaedni~ka e konstatacijata na bankarite
od site ovie zemji, deka od prviot bran na
cenite {to be{e predizvikano od hranata,
nikoj ne mo`e{e da se odbrani. No, ona na
{to site se fokusiraat e da se spre~i vto-
riot bran, odnosno sekundarnite efekti -
razvivawe na inflacioni o~ekuvawa. I
toa e ona {to i NBRM e fikusirana da go
postigne. Zna~i, inflacionite o~ekuvawa
mora da se eliminiraat. Toa zna~i da se
upati jasna poraka deka cenite ostanuvaat
stabilni. Ova {to e so hranata, o~ekuva-
wata na site centralni banki vo nivnite
proekcii se deka }e dojde do stabilizira-
we na cenite na hranata na svetsko nivo i
so toa so posledniot kvartal od ovaa godi-
na, }e dojde do namaluvawe na inflacija-
ta, a deka inflacionite o~ekuvawa us-
pe{no }e se eliminiraat so merkite na
monetarnata politika, taka da za 2009 go-
dina site centralni banki, vklu~uvaj}i ja i
Evropskata centralna banka, ve}e o~eku-
vaat da se vratat na nivo na targetiranite
stapki na inflacija. Ne{to sli~no o~eku-
vame i vo Makeodnija i so merkite na mo-
netarnata politika. Ako se ostvarat prog-
nozite na vode~kite svetki institucii,
deka cenite }e se stabiliziraat, tuka ne
bi trebalo da ima nekoj pogolem problam.
Vo prilog ni odi {to i me|ubankarska-
ta kamatna stapka se namali zna~itelno po
intervenciite na Evropskata centralna
banka i Amerikanskiot sistem na fede-
ralni rezervi, taka {to od 4,9 kolku {to
broj 12
iznesuva{e vo dekemvri, ve}e e spu{tena
na 4,3 procenti, taka {to i toj negativen
disparitet {to go imavme pome|u kamatna-
ta stapka na blagajni~kite zapisi i kamat-
nata stapka na euroriborot, koj{to isto
taka negativno vlijae{e, odnosno im dava-
{e mo}nost na bankite pove}e da se naso-
~at kon ~uvawe na devizna aktiva, sega i
toa e ve}e izbegnato so toa {to povtorno e
vospostaven toj paritet vo korist na de-
narskata kamatna stapka na blagajni~ki
zapisi na Narodnata banka.
Qup~o Stojkovski - Bujoto - Mislam deka
edna{ vo dr`avava treba da se izmeri
kolkav e procentot na sivata ekonomija,
odnosno da se donesat merki istata da se
suzbie. Osven toa {to bankite ne se kako
razvojna komponenta vo smisla da davaat
krediti na pravni lica, te{ko doa|ame do
krediti. Tie se te{ko dostapni od pove}e
aspekti. Ako e dostapen, }e bide na kus rok
ili so visoka kamata. Kreditite se davaat
na zdravi, sigurni firmi. Na dobri pro-
grami, vo princip, ne se davaat krediti,
zatoa {to tie se nesigurni. Nikoj ne mo`e
da garantira deka }e ima uspeh. Sekoj raz-
voj e pretpostavka za razvoj. Ne mo`e nikoj
da dade cvrsta garancija deka toa mora da
bide. Pazar e, mo`e da vleze stoka od bilo
kade i da padne proektot. Imam mnogu lu|e
koi ~esno pravat proekti,sakaat da gi rea-
liziraat i normalno deka o~ekuvaat ban-
kite da gi kreditiraat. Ne znam nikade vo
svetot deka od li~na za{teda nekoj se raz-
vil. Osven {to ovde{nite banki ne se pri-
jatelski nastroeni kon stopanstvoto, ima-
at eden nov proizvod - potro{uva~ki kre-
diti, koi {to edno vreme po~naa namenski
da gi davaat, a sega na naselenieto mu gi
davaat nenamenski, kako ke{ vo raka. Po-
rano be{e do iljada evra, a sega e i preku
iljada evra. So toa se generira razvojot na
sivata ekonomija. Namesto da dade namen-
ski, so {to parite od bankata bi se prefr-
lile tamu kade {to gra|aninot ima namera
ne{to da kupi, na smetka na davatelot na
stoki ili uslugi, na toj na~in vo golema
mera }e se ograni~i sivata ekonomija, tie
naj~esto zavr{uvaat so kupuvawe na stoki
koi ne soodvetstvuvaat so zakonskite akti
za proda`ba. Ottamu, mislam deka treba
da se prezemat nekoi merki na ovoj del,
eve da se vidi kako vlijae bankarstvoto
vrz sivata ekonomija.
berzNIK
13
Marjan Jovanovski - Zlatna raka - Ne se
soglasuvam deka bankarskiot sistem ne
deluva na razvojot na stopanstvoto vo dr-
`avata. Deluva i toa apsolutno mnogu.
Spored moi procenki od praktikata, neka-
de 33 otsto bi rekol deka e vlijanieto na
finansiskiot sektor na razvojot na sto-
panstvoto. Kolku i da razgovarame vaka so
bankite, nema cel, bidej}i tie go ka`uvaat
nivnoto, nie na{eto. Vladata e taa {to bi
trebalo da deluva za namaluvawe na kama-
tite, na pove}e na~ini. Prvo, bankite, na
koi{to Vladata im gi dodeluva stranskite
sredstva da gi raspredeluvaat, gi bloki-
raat. Gi ubeduvaat stranskite donatori i
investitori deka vo Makedonija nema kva-
litetno obezbeduvawe. Do stranskite li-
nii ne mo`e da se dojde, ubedeni se deka
nemame dovolno kvalitetno obezbeduvawe,
a nivnite pari mo`e da ni gi dadat, zatoa
{to toga{ odgovara toa obezbeduvawe.
Zna~i, se blokiraat stranskite krediti
koi {to imaat eftini kamatni stapki, a se
plasiraat od na{ite banki. Toa bi trebalo
Vladata da go regulira.
Okolu obezbeduvaweto, smetam deka
Vladata e taa koja{to treba da donese
kvaliteni zakoni i da bide sposobna da gi
sproveduva. Nie vo dr`avava imame samo
promena na zakoni, na pravilata na igra,
koi {to nikoj ne gi po~ituva i nikoj ne gi
kontrolira. Ako zakonite gi menuvame se-
koi ~etiri godini, a ne se sproveduvaat, ne
gledam na koj na~in }e go kreneme brendot
na na{ata dr`ava. Za jas mojot proizvod da
go prodavam vo stranstvo, treba da imam
kvalitet. Treba da imam brend li~en, na
firmata i na dr`avata. Za brendot na dr-
`avata odgovorna e vladata. Taa treba da
vodi smetka za nas kako stopanstvenici i
kako gra|ani. Na toj na~in }e padne i kama-
tata. So konkurencijata i so sigurnosta vo
dr`avata i vo toa {to taa go raboti. Ne-
produktivno e sega da zboruvame so banki-
te. Tie se somnevam deka sami po sebe }e gi
simnat kamatite, ako nemaat nekakov pri-
tisok od vladata so odredeni zakoni ili
ako samata konkurencija ne go napravi toa.
Vo posledno vreme, se slu~uva nekakva
konkurencija. Jas li~no igraj}i pome|u tri
banki, uspeav kamatata da ja simnam za tri
otsto. Zna~i, samo konkurencijata e taa
{to }e dovede do simnuvawe na kamatite.
V.M.
14 berzNIK broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 03.03..2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
- Centralnata banka ima dovolno devizni
rezervi koi garantiraat deka devizniot kurs
}e bide stabilen, e soop{tenieto od Sovetot
na Narodna banka (NBM), {to go prenesuvaat
site dnevni vesnici. Spored Sovetot na NBM
za visokata inflacija glavno pridonesuvaat
povisokite ceni na ishranata i deka taa e 3,2
otsto, ako vo presmetkata ne vlezat prehran-
benite proizvodi. Inaku, NBM seopfatno gi
sledi i analizira dvi`ewata vo ekonomijata
i vo zavisnost od natamo{niot tek na cenite i
dvi`ewata na finansiskite pazari, pokraj
ve}e prezemenite merki, dokolku e potrebno,
}e prezeme i dopolnitelni, zaradi stabili-
zirawe na inflaciskite o~ekuvawa.
Ve~er ja prenesuva izjavata na premierot
Gruevski deka vo Makedonija vo prvite dva
meseca od godinata vlegle nad 90 milioni ev-
ra stranski investicii. Vakvata ocenka ja so-
op{ti kako odgovor na pra{awe na opozicija-
ta za toa kakva e ulogata na ministerot za
stranski investicii Gligor Ta{kovi} i zo{to
nikoga{ go nema na prateni~ki pra{awa, pri-
toa nabrojuvaj}i gi konkretnite kupo-proda`-
ni zdelki koi gi donesoa ovie pari.
Re~isi site dnevni mediumi prenesuvaat
deka Vladata odobri dopolnitelen uvoz na
elektri~na energija od okolu 300 gigavat-~a-
sa. Pri~inata za dopolnitelniot uvoz e ni-
skiot vodostoj vo akumulaciite, {to ne doz-
voluva nivna upotreba za proizvodstvo na
struja, soglasno so energetskiot bilans, in-
formira vladiniot portparol Ivica Bocev-
ski. Uvozot }e go izvr{i MEPSO so javna pos-
tapka. Mese~nata dinamika za nabavkata na
struja }e bide pretstavena vo tenderot, a
sredstvata za uvoz MEPSO ve}e gi ima obez-
bedeno vo koordinacija so Vladata. Spored
Bocevski, Vladata ja donela odlukata po
predlog na Ministerstvoto za ekonomija, koe
prethodno imalo konsultacii so site kompa-
nii od energetskiot sektor za koli~inata {to
e potrebna da se uveze.
Bocevski odgovori deka nikoj nema da
prezeme odgovornost za interventniot uvoz,
bidej}i nikoj ne mo`e da gi kontrolira vre-
meto i klimatskite promeni koi se osnovnata
pri~ina za noviot uvoz.
Pod mototo -Se od edna raka, brend, fi-
nansirawe, osiguruvawe i odr`uvawe vozilo
na makedonskiot avtomobilski pazar startuva
Por{e lizing. Vesnicite prenesuvaat deka
Por{e -lizing vo idnina na gra|anite i na
pravnite lica }e im nudi najdobri uslovi na
finansirawe, odnosno }e ovozmo`i sekoj od
brendovite na grupacijata Por{e Makedonija
(Folksvagen, [koda, Audi, Folksvagen - ko-
mercijalna programa), da bidat vo sklad so
potrebite i `elbite na kupuva~ite i klien-
tite.
29.02.2008 g. PETOK
Dene{nite vesnici premesuvaat u{te ed-
na zatezna merka na Vladata. Taa gi stega tr-
govcite so alkohol. Proda`bata na alkohol na
lica pomladi od 18 godini, kako i negovata
proda`ba na benzinskite stanici, zelenite
pazari i na kioscite, }e se kaznuvana so pre-
kr{o~ni i so drug vid sankcii.Toa, me|u dru-
goto, e predvideno vo izmenite na Zakonot za
trgovija {to v~era gi lrezentira vladiniot
portparol Ivica Bocevski.- Se voveduva sis-
tem za izdavawe licenci na trgovcite koi }e
vr{at proda`ba na alkoholni pijalaci vo ma-
loproda`nite objekti, a voedno se zabranuva
proda`bata na alkoholnite pijalaci na ben-
zinskite stanici, zelenite pazari i na kios-
cite.
Vo Utrinski }e pro~itate deka prerabot-
kite od vino, vklu~itelno i rakijata ne smeat
da sodr`at uvozna surovina za tie da se dek-
lariraat kako makedonski proizvodi. Ova e
sodr`ano vo Dogovorot za stabilizacija i
asocijacija potpi{an so EU, vo delot kade {to
se tretira potekloto na stokite Toa zna~i de-
ka za da se za{titi geografskoto poteklo na
vinoto, potrebno e najgolem procent od vino-
to da bide od eden lozarski region.
Na Makedonska berza bez dramati~ni tr-
guvawa, prometot prose~en, prenesuva Biznis.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. VLADATA ZABRANI NO]NA PRODA@BA NA ALKOHOLNI PIJALACI (****)
2. POR[E PREKU SVOJA FIRMA NUDI VOZILA NA LIZING VO MAKEDONIJA (****)

DNEVNIK VE^ER
s.1 PEKARITE MESAT CENA OD 30 DENARI ZA LEB s.1 CKB STANA GAZDA NA SILEKS BANKA
s.5 PEKARITE MESAT CENA OD 30 DENARI ZA LEB s.5 NAD 90 MILIONI EVRA INVESTICII
s.9 MBI 28.02.2008 s.6 MEPSO ]E PRENESE STRUJA ZA 30 MILIONI EVRA
s.9 VLADATA ZABRANI NO]NA PRODA@BA NA ALKOHOLNI s.6 PRODADENI 2.100 VOZILA NA POR[E MAKEDONIJA
PIJALACI s.7 CKB STANA GAZDA NA SILEKS BAIKA
s.9 PO^NA DA RABOTI POR[E LIZING s.7 ]E SE OTKUPAT PAZARNITE VI[OCI NA SVINSKO ME-
s.9 MAKEDONSKI PO[TI SO DVOJNO POMALA ZAGUBA SO
s.11 SEKNUVAAT IZVORITE NA STRUJA ZA MAKEDONIJA s.7 TIKVE[ NE E EDINSTVEN UVOZNIK NA NALIVNO VINO
BIZNIS VREME
s. 1 INTERVENTEN UVOZ NA 300 GIGAVAT-^ASOVI ELEKT- s.7 DOLGOT KON OKTA ]E JA ZAPRE ISPORAKATA NA MAZUT
RI^NA ENERGIJA s.7 VINARSKITE VIZBI MO@E DA OSTANAT SO KUSI RA-
s.2 ALKOHOL ]E SE PRODAVA SAMO DEWE KAVI
s.2 INTERVENTEN UVOZ NA 300 GIGAVAT-^ASOVI ELEKT- s.7 VLADATA DOZVOLI DOPOLNITELEN UVOZ NA STRUJA
RI^NA ENERGIJA s.7 NEMA KUPUVAWE ALKOHOL NO]E
s.5 POR[E LIZING STARTUVA NA MAKEDONSKIOT PAZAR VEST
s.10 BEZ DRAMATI^NO TRGUVAWE - PROMETOT PROSE^EN s.3 DEVIZNITE REZERVI NADMINAA 1,5 MILIJARDI EVRA
s.12 MBI 28.02.2008 s.7 OTKAZI ZA SKINATI PET VRE]I SO CEMENT
s.12 MBI-10 NAMALEN ZA 65,34 INDEKSNI POENI s.11 AMERIKANSKATA BANKA PAK ]E GI SPU[TA KAMATITE
s.12 TRGUVAWE OD 28,6 MILIONI DENARI PREKU 168 NOVA MAKEDONIJA
TRANSAKCII s. 1 ALKOHOL SAMO VO LICENCIRANI PRODAVNICI
UTRINSKI VESNIK s.3 ALKOHOL SAMO VO LICENCIRANI PRODAVNICI
s.8 MAKEDONSKATA RAKIJA NE SMEE DA SODR@I UVOZNA s.6 FOLKSVAGEN, AUDI ILI [KODA NA RATI DO 6 GODINI
SUROVINA s.6 SVE^ENO OTVORENA EKSPOZITURA NA PROKREDIT
s.8 SE ZABRANUVA PRODA@BA NA ALKOHOL VO KIOSCI, BANKA
BENZINSKI, ZELENI PAZARI... s.6 STOPANSTVENICITE SAKAAT DA RABOTAT ZA SEBE, A
s.8 VLADATA MU DOZVOLI NA MEPSO DA UVEZE 300 GIGA- NE ZA BANKATA
VAT-^ASA ELEKTRI^NA ENERGIJA s.6 PRIHODITE NA MOBILKOM AVSTRIJA ZGOLEMENI ZA
s.8 MBI 28.02.2008 4,6 OTSTO
s.9 AKO SE POTREBNI, NBM NAJAVUVA I NOVI MERKI PRO- s.6 RAST NA DOBIVKATA OD 29 OTSTO
TIV INFLACIJATA [PIC
s.9 BIZNISMENITE SE @ALAT NA VISOKITE KAMATI, s. 5 NB SMIRUVA-EVROTO ]E MIRUVA
BANKARITE VELAT RABOTIME ZA PROFIT s.5 VLADATA GI STEGA TRGOVCITE SO ALKOHOL
s.9 POR[E PREKU SVOJA FIRMA NUDI VOZILA NA LIZING s.5 VLADATA GI STEGA TRGOVCITE SO ALKOHOL
VO MAKEDONIJA
s.13 PO^NA SUDSKIOT PROCES ZA DANO^NOTO ZATAJUVA-
WE VO EMO - OHRID
 Data 03.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vo dene{nite vesnici, najaktuelna te-
mata za izdavawe na makedonskite aerodro-
mi pod koncesija. Ve~er pi{uva, za moder-
nizirawe na aerodromite Apeksandar Veli-
ki vo Skopje i na Sveti Apostol Pavle vo
Ohrid i za izgradba na kargo aerodrom vo
[tip se planirani 200 milioni evra. Za
realizacija na ovoj proekt, Ministerstvoto
za transport vo doma{ni pe~ateni mediumi
vo Financial Times i The Economist v~era ob-
javi oglas za zainteresiranost od strana na
doma{ni i stranski kompanii ili konzorci-
umi koi }e sakaat da investiraat vo dvata
aerodromi za da se podobri nivnata infra-
struktura, a ko|a }e ovozmo`i ~etirikratno
zgolemuvawe na kapacitetot na aviosoobra-
}ajot.
Vladata planira {tipskiot aerodrom da
bide glaven aerodrom vo Makedonija. Noviot
kargo aerodrom vo po~etokot }e funkcioni-
ra kako alternativen aerodrom za potrebite
na civilnata avijacija. Koj }e go gradi, }e se
znae vo juli ili vo avgust, koga }e zavr{i
izborot na najpovolen ponuduva~ za investi-
tor i koncesioner, doznave Vest.
Na svetskata berza, cenata na berzata go
sobori istoriskiot od 102,53 dolari od 1980
godina, za podocna da opadne na 102,55 dola-
ri i postigna nov: nad 103 dolari za barel.
Ova sleduva otkako vo Ekvador be{e zat-
voren klu~niot naftovod za izvoz na toj
broj 12
energens, a na golemata instalacija za pri-
roden gas vo Evropa izbi po`ar. Porastot na
cenata na naftata e rezultat na golemata
pobaruva~ka, no i na postojanoto oslabuvawe
na dolarot, pi{uva Utrinski vesnik. Noviot
rekord e postignat pred pretstojniot sos-
tanok na Organizacijata na zemji izvozni~ki
na nafta (OPEK), koj {to }e se odr`i sled-
nata sedmica vo Viena, dodava Nova Make-
donija.
Nasproti svetskiot deficit na nafta,
Vladata e definitivno zainteresirana da
se istra`i dali ima surova nafta i priro-
den gas vo zemjava, isto kako {to postoi in-
teres za istra`uvawe na rezervite na jaglen,
uranium i sli~no. Dokolku se doka`e deka
Makedonija ima nafta i gas {to bi mo`ele
da se eksploatiraat, dr`avata e zaintere-
sirana za takvo ne{to i toa bi se stavilo
pod strog dr`aven re`im. Se razgleduval i
proektot za transbalkanskiot naftovod
AMBO.
Vo Vreme, mo`e da se pro~ita za zabra-
nata za proda`ba na alkohol no}e. Sekoja
prodavnica vo zemjava {to }e saka da proda-
va alkoholni pijalaci, }e treba da nabavi
posebna dozvola za toa, a alkohol }e smee da
se prodava edinstveno vo periodot od 6 ~a-
sot nautro do 19 ~asot nave~er. Zabranata za
proda`ba na alkohol po 19 ~asot nema da ja
namali upotrebata, no }e gi zgolemi tro{o-
berzNIK
15
01.03..2008 g. SABOTA
cite na gra|anite. Pomladite velat deka
vladinata odluka }e gi natera pove}e da iz-
leguvaat vo kafuliwa i vo diskoteki, kade
{to cenata na alkoholnite pijalaci e viso-
ka, namesto da se dru`at vo parkovite ili vo
doma{ni uslovi, pi{uva Dnevnik.
I pokraj najavite, cenata na lebot nema
da se namali. P~enicata, koja e vo sopstve-
nost na Biroto za stokovni rezervi, a koja }e
bide ponudena na proda`ba po pat na javno
naddavawe, nema da ja namali cenata na le-
bot, pi{uvaat dene{nite vesnici. Cenata i
ograni~uvaweto na koli~inite za kupuvawe
od strana na ponuduva~ite, spored niv, ne
nudi prostor za po~ituvawe na dogovorenoto
so Vladata, odnosno namaluvawe na cenata
na pekarskite proizvodi, kako obid da se
zakrpi `ivotniot standard na gra|anite.
Kompanii od Oman se zainteresirani da
ja koristat Makedonija kako baza za sklopu-
vawe, izrabotka i za proda`ba na nivni pro-
izvodi vo Evropa. Dnevnik doznava deka mi-
nisterot za stranski investicii Gligor
Ta{kovi}, se sretnal so ministrite za naci-
onalna ekonomija, trgovija i industrija i za
turizam na Oman. Bilo razgovarano i za vo-
veduvawe avionska linija Muskat - Skopje
od Oman erlajns.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. NAFTATA JA DOSTIGNA ISTORISKI NAJVISOKATA CENA (****)
2. AERODROMITE SE DAVAAT NA DVAESETGODI[NA KONCESIJA (***)
DNEVNIK
s.7 MBI 01.03.2008 s.6 VO BULA 48 MIL. DENARI
s.7 NA ALKOHOLOT NEMA DA MU SE STEMNI OD ZABRANA- s.6 ]E OSNOVA DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI
TA
s.7 FIRMI OD OMAN SAKAAT DA RABOTAT VO MAKEDONI- VREME
JA s.1 PROHIBICIJA NA MAKEDONSKI NA^IN
s.11 ISTORISKI NAJVISOKA CENA NA NAFTATA s.6 BANKARITE ZAOSTANUVAAT ZAD KOLEGITE OD REGIONOT
s.7 PROHIBICIJA NA MAKEDONSKI NA^IN
UTRINSKI VESNIK
s.1 NEMA RE[ENIE ZA PONISKA CENA NA LEBOT VEST
s.5 AERODROMITE SE DAVAAT NA DVAESETGODI[NA KON- s.7 NOVIOT [TIPSKI AERODROM ]E SE GRADI KAKO
CESIJA GLAVEN
s.6 ]E SE ISTRA@UVA DALI IMA NAFTA KAJ NAS
s.6 TOPILNICA SE U[TE NEMA MNOZINSKI DOVERITEL NOVA MAKEDONIJA
s.6 PROKREDIT BANKA OTVORI EKSPOZITURA VO KRIVA s. 1 SE BARAAT DOPOLNITELNI 300 GIGAVAT ^ASA
PALANKA s.5 SE BARAAT DOPOLNITELNI 300 GIGAVAT ^ASA
s.7 VLADATA ]E GO PU[TI TEC NEGOTINO, NO NE ZNAE s.5 NAFTATA JA DOSTIGNA ISTORISKI NAJVISOKATA
KOLKU ]E JA ^INI MAZUTOT CENA
s.7 P^ENICATA OD STOKOVNITE REZERVI NEMA DA JA s.6 ME\UNARODEN TENDER ZA STOPANISUVAWE SO
NAMALI CENATA NA LEBOT MAKEDONSKITE AERODROMI
s.7 MBI 29.02.2008 s.6 DEVIZNITE REZERVI NAD 1,5 MILIJARDI EVRA
s.9 CENATA NA NAFTATA GO SOBORI ISTORISKIOT REKO- s.6 EVN DO KRAJOT NA LETOTO ]E JA KUPI ALBANSKATA
RD ELEKTRODISTRIBUCIJA
s.9 NADVORE[NIOT DOLGORO^EN DOLG TE@I 1,74 MILI- s.6 NLB GRUPACIJATA JA ZGOLEMI DOBIVKATA ZA 51
JARDI EVRA OTSTO
s.7 NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA
VE^ER
s. 6 SE BARAAT KONCESIONERI ZA AERODROMITE
16 berzNIK broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS
s.30 HIPOTEKARNATA KRIZA JA ZAGROZUVA I MAKEDONIJA
PROCENI Svetski analiti~ari ja vbrojuvaat Makedonija me|u zagrozeni-
te od globalnata kreditna kriza, na{ite eksperti, pak, tvrdat deka vakvi
izolirani kakvi {to sme, mo`e samo da imame polza od nea
Makedonija e na 48. mesto na listata od 50 pazari vo razvoj {to najmnogu }e ja
po~uvstvuvaat svetskata kreditna kriza, ocenile ekspertite od Oxford Analytice i
od konsultantskata kompanija Aon vo Indeksot na globalnata kreditna kriza za
2008 godina. .
s.33 TREBA EFIKASNO DA GI RELATIVIZIRAME NEGATIVNITE EFEKTI
X Kako go komentirate rangiraweto na Makedonija na 48 mesto vo Indeksot na
Oxford Analytice?
Indeksot go meri stepenot na izlo`enost na novite raste~ki pazari na me|u-
narodni finansiski problemi i se bazira na {est indikatori, grupirani vo dve
grupi.
s.35 VO MAKEDONIJA NE SE PROSTUVA USPEH!
Resursite samo vo Strumica ima slobodni 6.000 hektari kvalitetno slobod-
no zamjodelsko zemju{te na koe i zlatni {ipki }e rastat, ako se poseat...
KAPITAL
S.10 SLOVENE^KIOT TU[ INVESTIRA 90 MILIONI EVRA VO MAKEDO-
NIJA
Prvite dva supermarketi na slovene~kata biznis kompanija Tu{ }e bidat ot-
voreni vo slednite dva meseci vo [tip i Kumanovo.
S.10 AMERIKANSKA KORPORACIJA ZAINTERESIRANA ZA SUVENIR
Korporacija od nekolku amerikanski kompanii od voenata industrija saka da
ja kupi fabrikata od Samokov. Ovaa korporacija ve}e dostavila i pismo na name-
ra do vicepremierot Zoran Stavrevski vo koe stoel i dokument od vladata na
SAD deka se odobruva investicijata.
S.10 AVSTRISKI HABASIT OTVORI PRETSTAVNI[TVO VO SKOPJE
Avstriskata kompanija Hobasit, proizvoditel na industriski kai{i, nedela-
va otvori pretstavni{tvo vo Skopje.
S.10 XEJSON MIKO DIREKTOR NA MINEKO SKOPJE
Mineko AG, me|unarodna kompanija od oblasta na oboenata metalurgija so se-
di{te vo [vajcarija otvori firma vo Skopje.
S.10 NOV HEX FOND NA MAKEDONSKATA BERZA - BETA INVEST KAPITAL
Beto Invest Kapital ili skrateno BIK e imeto na noviot privaten fond koj
deneska e zaveden vo registarot na privatni fondovi vo Komisijata za hartii od
vrednost.
S.11 BULGARGAZ ]E GRADI GASNI CENTRALI VO MAKEDONIJA
Bugarskata gasna kompanija Bulgargaz holding }e u~estvuva vo izgradbata na
gasnite centrali vo Skopje, a nivnoto u~estvo najverojatno }e bide 20% izjavi
glavniot izvr{en direktor na kompanijata Qubomir Den~ev.
S.11 AMERIKANSKA KORPORACIJA ZAINTERESIRANA ZA SUVENIR
Korporacija od nekolku amerikanski kompanii od voenata industrija saka da
ja kupi fabrikata od Samokov.
S.31 ALKALOID OTVORA INSTITUT ZA RAZVOJ I KONTROLA NA KVALI-
TETOT NA LEKOVITE
Najgolemata makedonska farmacevtska kompanija Alkaloid, minatata nede-
la gi udri temelite na noviot Institut za razvoj i kontrola na kvalitet na leko-
vite, koj }e se gradi vo postoe~kiot kompleks na kompanijata.
S.34 SKOPSKI PAZAR
Akcijataa na Skopski Pazar ima{e najgolem promet minatata nedela, od 24
milioni denari.
S.34 MAKPETROL NAJGOLEM PORAST OD BLU-^IPOVITE
Akcijata na Makpetrop, standardno me|u najtrguvanite, pa taka be{e i mina-
tata nedela, so 23,5 milioni denari, za 210 prodadeni akcii, vo 59 transakcii.
S.35 ALKALOID PORAST NA CENATA OD 7,4%
Vo o~ekuvawe na dobrite finansiski rezultati od minatata godina i zaradi
novite investicii na na{ata najgolema farmacevtska kompanija, i berzanskite
investitori gi zafati optimizam minatata nedela, koga se raboti za nejzinite ak-
cii.
S.35 PO TRI NEDELI PAUZA, POVTORNO ME\U NAJLIKVIDNITE
Akcijata na Granit minatata nedela povtorno be{e me|u ~etirite najtrguva-
ni akcii na berzata, so promet od 17,4 milioni denari, {to e za 80% pogolem iz-
nos od nedelata pred toa.
S.35 GOLEMATA OPERATIVA NA MAVROVO, NAJGOLEM INTERES ZA INGRA
Na po~etokot na nedelava, hrvatskata grade`na kompanija Ingra se "frli" na
kupuvawe na akcii od skopskata grade`na kompanija Mavrovo, a pri~inata za toa
e "{to ne postoi kompanija vo Hrvatska koja ima dovolno golema operativa koja bi
ja sledela Ingra vo nejzinite proekti" izjavi Danko Deban, portparolot na Ingra.
S.36 PORAST NA MBI-10 OD 6,3% (18-22.02.2008)
Minatata nedela nema{e zna~itelen porast na vkupniot promet vo klasi~no
trguvawe na Berzata, no zatoa cenite na najtrguvanite akcii zabele`aa soliden
skok.
S.38 MAKEDONSKIOT OSIGURITELEN PAZAR ]E SE ZGOLEMI ^ETIRI-
KRATNO VO SLEDNIVE TRI GODINI!
Asen Hristov presedatel na nadzorniot odbor na bugarski Evrohold
- O~ekuvam vo slednite tri godini makedonskiot osiguritelen pazar da iz-
nesuva od 350 milioni evra do 400 milioni evra godi{no, a prodorot na osiguri-
telni uslugi na Balkanot da porasne od tri do sedum pati", veli Asen Hristov,
pretsedatel na Nadzorniot odbor na bugarskiot holding Eurohold, ~ija }er}a
kompanija Euroins Insuranse Group go prezede skopski Mako{ped Osiguruvawe. Ka-
pital ekskluzivno razgovara{e so Hristov, za vreme na negoviot kus prestoj vo
Data 03.03..2008
25.02.-01.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
Skopje. Pokraj voveduvaweto na novi osiguritelni uslugi, Hristov najavi silen
vlez i vo biznisot so lizing, kako i vo zdravstveniot biznis vo Makedonija...
s.41 SEDUM KOMPANII ]E GRADAT 24 MALI HIDROCENTRALI VO MAKE-
DONIJA - Sedum, od 12-te prijaveni kompanii na javniot oglas se izbrani za po-
nudeni 24 lokacii za izgradba na mali hidroelektri~ni centrali na slivovite na
rekite Vardar, Crni Drim i Strumica.
S.41 KOMUNA LANI SO ^ETIRIKRATNO ZGOLEMUVAWE NA PROFITOT
Skopskata kompanija Komuna minatata godina ja zavr{i so ~etirikratno zgo-
lemuvawe na profitot, koj iznesuva re~isi 270 iljadi evra, poka`uva nerevidi-
raniot finansiski izve{taj na kompanijata.
S.42 [OKOVITE NA BERZITE VO SAD GI TRESAT I BERZITE OD REGIO-
NOT
Rastot na volatilnosta na finansiskite pazari i nivniot pad na globalno i
na regionalno nivo od avgust minatata godina, gi obnovi pra{awata za intenzite-
tot na povrzanosta na pazarite od regionot so makedonskiot, kako i pra{awata
na intenzitetot na povrzanosta na regionalnite so globalnite pazari na kapital.
S.44 UNI BANKA GI ZGOLEMI KAMATNITE STAPKI ZA [TEDEWE
Uni banka gi zgolemi kamatnite stapki za oro~enite {tedni vlogovi, koi sega
se dvi`at do 10% za denarski i do 6% za devizni {tedni vlogovi
s.45 BUGARSKATA CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA JA PREZEMA SI-
LEKS BANKA
Komisijata za hartii od vrednost (KHV) na dene{nata sednica donese re{e-
nie so koe se utvrduva za uspe{na ponudata za otkup na obi~nite akcii izdadeni
od Sileks banka AD Skopje dadena od Centralna kooperativna banka AD Sofija,
Republika Bugarija
S.45 OHRIDSKA BANKA OTVORI DVE NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE
Ohridska banka, ~lenka na grupacijata Sosiete `eneral, otvori dve novi
ekspozituri vo Skopje...
S.45 DEVIZEN PAZAR
S.45 SKIBOR
s.47 KREDITIE ZA FIRMITE RASTAT DVOJNO POSPORO
Vkupnite krediti koi bankite im gi odobrile na gra|anite i kompaniite na
krajot na minatata godina dostignaa 124,875 milioi denari (2,030 milijardi evra),
{to e godi{en rast od 39,1%, poka`uvaat poslednite podatoci od NBRM
S.58 BANKO-OSIGURUVAWE
Osiguritelnite kompanii pove}e ne se klasi~ni so golema organizaciona {e-
ma i mnogu vraboteni.
S.58 RAZVOJ VO NAJAVA!
Osiguritelniot pazar vo Makedonija e mal i nedovolno razvien. Dvete gole-
mi prezemawa od minatata godina i evidentniot razvoj na konkurencijata vo ovoj
segment,se dovolna pri~ina da se zaklu~i deka ovoj biznis svoeto vistinsko zna-
~ewe i porast doprva }e go do`ivee.
s.60 PROCEDURA ZA OSIGURUVAWE NA @IVOT
Za da go osigurate svojot `ivot treba da se obratite vo osiguritelni kompa-
nii koi rabotat so vakov tip na osiguruvawe. Pome|u klientot i kompanijata se ut-
vrduvaat uslovite za osiguruvawe so {to se potpi{uva polisa, koj naj~esto se pot-
pi{uva na period od 10 do 30 godini.
S.60 MAKEDONCIGE NE SI GO OSIGURUVAAT @IVOTOT
Nepi{anoto pravilo koe va`i vo razvienite zemji - zadol`itelno osiguru-
vawe na `ivotot, vo Makedonija e neprimenlivo. Samo dva procenti od vkupnite
osiguritelni premii vo Makedonija, otpa|aat na `ivotno osiguruvawe.
S.63 NAD 80% OD IMOTOT VO MAKEDONIJA E NEOSIGURAN
Ne `ivotnoto osiguruvawe vo osiguritelniot biznis pretstavuva dominanten
izvor na generirawe prihodi od premii, pri {to polisite za osiguruvawe od av-
tomobilska avtoodgovornost zazemaat najgolemo mesto vo vkupnata struktura so
okolu 50%.
S.68 SAMO EKONOMSKI RAZVOJ I STRANSKI INVESTICII MO@E DA GO
RAZDVI@AT OSIGURUVAWEGO!
Eurolink Osiguruvawe gi pokriva site klasi na ne`ivotno osiguruvawe: osi-
guruvawe imot od standardni rizici, kako i osiguritelni programi prilagodeni
kon potrebite na golemite klienti preku sorabotka so vrvni reosiguruva~i, osi-
guruvawe motorni vozila - avtoodgovornost i kasko osiguruvawe, osiguruvawe
transport, kargo prevoz, vozduhoplovi, krediti, osiguruvawe od nezgoda, kako i
popularnoto patni~ko osiguruvawe prilagodeno kon specifi~nite barawa na
klientite.
FORUM
S.33 DOMINACIJA
Minatata nedela po~na so prose~en trgovski den, bez zna~ajni slu~uvawa, so
rezerviranost na investitorite, {to mo`e{e i da se o~ekuva den po ednostrano-
to proglasuvawe na nezavisnosta na Kosovo.
S.33 FORUM PROGNOZIRA
Vozdr`anosta na investitorite kone~no popu{ti - pobaruva~kata ja nadmina
ponudata. Indeksot porasna, kako i cenite na akciite, se istrguvaa pogolem broj
akcii - 47.486, za razlika od predminatata koga toj broj iznesuva{e 29.258.
S.34 BUGARITE I SLOVENCITE VO POHOD
Slovene~kiot i bugarskiot kapital navleze dlaboko vo makedonskiot finan-
siski sektor. Renomirani slovene~ki i bugarski banki, osiguritelni kompanii i
investiciski fondovi seriozno po~naa da go osvojuvaat finansiskiot sektor vo
zemjava...
S.35 KOLKU VREDI IMOTOT NA SRBIJA?
Niedna srpska dr`avna institucija nema precizni podatoci kolkav e vkupni-
ot imot na srpskite javni i privatni pretprijatija, rezervite na jaglen i drugite
mineralni surovini vo Kosovo i Metohija.
Data 03.03.2008 broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 25.02. - 29.02.2008 godina
18 berzNIK broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 03.03..2008
Data 03.03.2008 broj 12
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
19