berzNIK - GODINA I - BROJ 5 - 14 JANUARI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)
Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Vo berzNIK -
prostor za site
So va{ata Praznicite zavr{ija... Ve}e dve nedeli ~e-
korime vo 2008 godina. Dinami~no sekojdnevie...
prezentacija, tempo... i ona {to e predmet na na{iot distri-
preku butiven servis berzNIK - prenosot na informa-
ciite od pi{anite mediumi koi direktno ili
na{ata
indirektno se odnesuvaat na dvi`eweto na pa-
funkcija - zarot na kapital gi ima se pove}e i pove}e...
site Gledi{ta, ocenki, stavovi, komentari i analizi
za dnevnite truvawa na pazarot za hartii od
zainteresira vrednost ima dovolno za da se otslika postno-
ni stranki vogodi{niot start na kompaniite, baza vrz koja
}e se iscrtuvaat graficite so nagorna ili na-
poblisku do
dolna linija... baza so koja }e se sporeduva
pazarot... trendot na porast ili pad na hartiite od vred-
Nie so vas... nost, na indeksite, na obemot na trguvawe i na
goleminata na prometot... Parametri koi sekoja
Vie so nas... nedela, sekoj mesec do krajot na godinata }e
Zaedno do ovozmo`uvaat da se sogleduva realnata slika
za dvi`eweto na makedonskiot pazar.
korisnicite
Tokmu vrz istite ovie parametri e napra-
na va{ite i vena analizata spored koja lanskoto dvi`ewe
na{i uslugi na pazarot se smeta za golem podem za {to vo
ovoj broj na nedelniot pregled na berzNIK go
prenesuvame razgovorot so eden od prvite bro-
keri na makedonskiot pazar na kapital Kiril
Mitrovski, kako i berzanskiot izve{taj za pos-
ledniot mesec od minatata godina.
Digitalniot servis berzNIK gi arhivira, se-
lektira, klasificira sekojdnevno site vesti,
informacii, izve{tai publikuvani vo dnevni-
te pi{ani mediumi i istite dnevno gi distri-
buira do site zainteresirani klienti na make-
donski i na angliski jazik. Na{ata baza kako
del od digitalniot arhiv newsNIK, e se pobroj-
na, pobogata so sodr`ini i napisi za sekoj seg-
ment koj ima bilo kakvo vlijanie na finasisko
ekonomskite dvi`ewa vo zemjava. No, nie sme
podgotveni da gi arhivirame, dokumentirame i
zapi{uvame i site va{i bele{ki, konstruktiv-
ni idei, predlozi, programi, koi }e ja zbogatat
na{ata baza na stru~ni mislewa, analizi, ko-
mentari.
Tokmu zatoa berzNIK e otvoren za site va{i
idei, zabele{ki, kritiki, istra`uvawa, li~ni
iskustva i se {to smetate ili cenite deka mo`e
da vlijae na znaeweto, pristapot, priklu~uva-
berzNIK
3
weto, razmenata i razvojot na svesta na site za-
interesirani potencijalni u~esnici na pazarot
na kapital.
Poa|aj}i od golemiot interes na korisnici-
te i klientite, koi imaat potreba, `elba i in-
teres da se informiraat za toa {to i kako ra-
botite, {to i kako nudite i {to i kako tie treba
da storat za da dobijat odgovor na nivnite pra-
{awa, berzNIK na site u~esnici na pazarot na
kapital im otstapuva ednakov prostor za indi-
vidualno pretstavuvawe i zapoznavawe na jav-
nosta so va{iot na~in i princip na rabota.
Bez pristrasnost na{iot digitalen servis
nudi besplatno pretstavuvawe za site brokers-
ki ku}i, otvoreni i privatni investiciski fon-
dovi, penziski fondovi, revizorski ku}i, dr-
`avni institucii koi pove}e ili pomalku se
povrzani so regulirawe, sledewe i revidirawe
na slu~uvaweto na pazarot... sekako dobredoj-
deni se i pretstavuvawata na site pretstavni-
ci na stranskite pretstavni{tva i dr`avni
institucionalni organizacii koi se od domenot
i gi sledat finansisko - ekonomskite i pazar-
nite slu~uvawa...
Na{ata cel e {to pove}e, {to poblisku i
poednostavno da im gi pretstavime na na{ite
korisnici site detalni podatoci koi }e im po-
mognat i ovozmo`at preku NAS, zaedno so VAS
da stasaat do svojata krajna cel, da stanat i tie
del od pazarot na kapital, da trguvaat, da se
razvivaat i profitiraat...
Ova va{e li~no pretstavuvawe pred javnos-
ta e samo prviot ~ekor... Sekoj nareden se nade-
vam deka }e vlijae na zacvrstuvawe na na{ata
sorabotka, na zgolemuvawe na interesot na
korisnicite za va{ite i na{i uslugi. Se nade-
vam deka samo taka zaedni~ki }e ja popolnime
bazata so korisni podatoci, ocenki, analizi
koi go otslikuvaat dvi`eweto na makedonskiot
pazar na kapital...
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik
na berzNIK
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 14.01.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 07. - 11.01.2008 godina

Promet po pazarni segmenti

Podatoci za kompaniite od indeksot MBI-10

 Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
5
08.01.2008 g. VTORNIK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
S O D R @ I N A

Makedonskata berza se iskali, e naslo- niska od uvoznata.

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 vot na Ve~er ja zapo~nuva ovaa prazni~na ne-
dela so berzanska analiza za minatata godi-
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA
BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . 4 na. Spored nea Makedonskiot pazar na kapi-
tal napravi vistinski bum vo 2007 godina so
BERZNIK - VTORNIK, SREDA, ^ETVRTOK . 5-7 promet od 681 milion evra. Prometot na
pazarot na hartii od vrednost sekoj mesec
INTERVJU: KIRIL MITROVSKI-
INVESTBROKER A.D. SKOPJE . . . . . . . . . . 8-9 be{e rekorden, se do esenta koga se stabi-
lizira{e, za na krajot od godinata vo
PRIVATNI FONDOVI . . . . . . . . . . . . . . . . .10-11 noemvri i dekemvri prometot drasti~no da
opadne. No, toa spored berzanskite anali-
prodol`enie: INTERVJU: KIRIL ti~ari e normalna pojava, bidej}i spored niv
MITROVSKI- INVESTBROKER A.D. SKOPJE .
12-13 ako sega pa|aat akciite i interesot na
investitorite toa ne zna~i deka taka }e bide
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, i vo Nova 2008 godina.
SABOTA , NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . 14-15 Me|utoa ako se poglednat po~etnite ceni
na akciite vo 2007 godina i onie zavr{nite
BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
vo dekemvri, konstatacijata e edna, deka vo
MESE^EN STATISTI^KI IZVE[TAJ . . . 17-20 godinata {to izmina site se ofajdija. Od-
nosno i pokraj korekcijata vo oktomvri i na-
maleniot intenzitet na trguvawe vo posled-
nite dva meseci, sepak re~isi site akcii be-
le`at porast, se zgolemeni nekolku kratno
vo odnos na cenata so koja ja zapo~nale godi-
I M P R E S S U M nata.
Utrinski vesnik i Nova Makedonija pak
objavija analiza za prvata trodnevna trgov-
ska nedela. Zasega nema ni golem pad ni po-
rast na cenite, pa mo`e da se konstatira de-
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje ka sostojbata na Berzata stagnira. Vaka poz-
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva nava~ite gi opi{uvaat prvite tri dena od go-
Redakcija na berzNIK dinava od raboteweto na Makedonskata ber-
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, za. Pazarot na kapital rabote{e so namalen
1000, R.Makedonija
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839
promet. Spored realiziraniot promet domi-
Internet: www.interNIK.com.mk; nantna vo minatata nedela e akcijata na Ko-
e-mail: info@interNIK.com.mk mercijalna banka.
Pove}e dnevni vesnici ja prenesuvaat i
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski vesta deka menaxerite na golemite indust-
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
Marketing: Ivona Josifovska
riski potro{uva~i deneska treba da i odgo-
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova vorat na Vladata dali ja prifa}aat ponuda-
E-biznis: Ratko Projkovski ta da kupuvaat struja po cena od 75 evra za
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} megavat-~as, {to e za re~isi 20 procenti po-
Logistika: Ana Petrova
Finansii: Gordana Stojanovska
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI
MEDIUMI berzNIK
1. MAKSTIL I FER[PED SO NAJSILNI RASTOVI NA CENITE, ZA KOMERCIJAL
berzNIK e osnovan 2007 godina.
NA 38,5 OTSTO OD PROMETOT (**)
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 2. OD IDNIOT MESEC ]E POEVTINAT INTERNETOT I FIKSNATA TELEFONIJA
MEDIUMI berzNIK (**)
Broj: 5
Data: 14.01.2008
DNEVNIK
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA s.1 OD IDNIOT MESEC ]E POEV-
FOTO NASLOVNA:
TINAT INTERNETOT I FIK-
SNATA TELEFONIJA
Foto: s.7 INTERNETOT I FIKSNATA TE-
LEFONIJA ]E POEVTINAT
Redakcija na berzNIK
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska
UTRINSKI VESNIK
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.7 BERZATA MIRNA, INVESTITO-
Redakcija: RITE VO IS^EKUVAWE
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska
operatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin VE^ER
Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski
Fotoreporter: Robert Spasovski
s.6 FABRIKITE ]E KA@AT DALI
JA SAKAAT VLADINATA STRUJA
Marketing, distribucija i proda`ba: s.7 NA BERZATA SE GLEDA KAKO
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje NA KOCKA
Vnimanieto na javnosta go privle~e i
vesta daka cenite na internetot i na fik-
snata telefonija }e se prepolovat, dokolku
od idniot mesec prorabotat vajmaks-opera-
torite za bez`i~ni elektronski komunika-
cii. Preku ovaa usluga se ovozmo`uva koris-
tewe internet so golem kapacitet i brzina,
kako i prenos na podatoci, govor, zvuk i sli-
ka bez da se koristat mre`ata i resursite na
Makedonski telekomunikacii. Prakti~no do
krajot na mesecov istekuva rokot vo koj dvata
idni nacionalni vajmaks-operatori, gr~ki
Kosmotelko i amerikanskata Nekskom treba
da po~nat so rabota. I dvete kompanii pri
potpi{uvaweto na dogovorot za dobivawe
radiofrekvencija najavija deka }e gi zapazat
rokovite dadeni so javniot povik da po~nat
so rabota za {est meseci.
[pic objavuva deka slu~ajot Makedonska
banka ja razni{a foteljata na guvernerot.
Imeno spored informacijata vo ovoj vesnik
raspravata za interpelacija na guvernerot
Petar Go{ev }e bide na dneven red vo Sob-
ranieto kon sredinata na januari, otkako
grupa od 15-tina pratenici denovive pokre-
naa inicijativa so obrazlo`enie deka toj ja
zloupotrebil guvernerskata pozicija vo slu-
~ajot so likvidacijata na Makedonska banka.
Na baraweto za odgovornost na Go{ev se pot-
pi{ani pratenici od site partii vo Sobra-
nieto, osven od DUI i od LDP.
Dru{tvoto za ugostitelstvo i turizam
Popova [apka gi podgotvuva poslednite do-
kumenti za tretiot obid da se prodade ovoj
zimsko-planinski turisti~ki centar na ja-
ven tender. Na proda`ba se dvata hotela
Slavija i Popova [apka so vkupno 240 legla,
11 ski-liftovi i vle~nici, kako i kondol-
nata `i~nica do Tetovo, objavi Vest.
VEST
s.7 POPOVA [APKA SE PRODAVA
PO TRET PAT
s.16 KISELA VODA NE GO MERI
ZAGADUVAWETO OD USJE
NOVA MAKEDONIJA
s.5 KOMPANIITE GO IMAAT
KONE^NIOT ZBOR ZA PONUDA-
TA OD 75 EVRA ZA MEGAVAT ^AS
s.5 MAKSTIL I FER[PED SO
NAJSILNI RASTOVI NA CE-
NITE, ZA KOMERCIJALNA 38,5
OTSTO OD PROMETOT
[PIC
s.6 SLU^AJOT MAKEDONSKA BANKA
]E GO MENUVA GO[EV?
 6 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 14.01.2008

09.01.2008 g. SREDA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Site dnevni mediumi deneska ja prenesu-
vaat vesta deka penalite za uvezenata stru-
ja se previsoki. Vsu{nost golemite potro{u-
va~i }e mu pla}aat penali na prenosniot
operator MEPSO ako pri uvozot na struja ne
gi prezemat najavenite ili pobaraat pogole-
mi koli~ini na elektri~na energija. Pret-
stavnicite na osum industriski kapaciteti
pobaraa od dr`avnata kompanija, za strujata
{to ja pla}aat po pazarna cena, da ne pla}a-
at kazna za pomalku ili pove}e prezemenite
koli~estva, bidej}i toa za niv }e bide do-
polnitelno finansisko optovaruvawe.
Prakti~no golemite industriski potro{uva-
~i treba da pla}aat petpati poskapo od re-
dovnata taksa od 1,7 evro za megavat~as za
prenesenata struja {to e potro{ena pove}e
od najavenoto koli~estvo za odreden den.
Ako potro{at pomalku od najavenoto, toga{
cenata se zgolemuva dvojno. Toa zna~i deka
ako nekoja fabrika od MEPSO prezeme 1.000
megavati struja pove}e od najavenoto, toga{
}e treba za taa struja da plati 8.500 namesto
1.700 evra. Vo slu~aj fabrikata da prezeme
pomalku struja od najavenata, toga{ }e treba
za razlikata da plati dvojna cena. Ovoj
predlog sekako e neprifatliv za golemite
potro{uva~i na struja bidej}i, kako {to ve-
lat, ne mo`at vo megavat da planiraat kolku
elektri~na energija }e potro{at.
Utrinski vesnik me|u drugoto ja prenesu-
va i odlukata na Evropskata komisija deka
nema osnova da ja kazni OKTA. Se raboti za
toa {to vo slednite 18 meseci rafinerijata
OKTA }e proizveduva goriva so visoka kon-
centracija na sulfur {to ne soodvetstvuvaat
na propi{anite evropski standardi. Ova e
del od spogodbata koja Vladata ja postigna so
rafinerijata na posledniot den od 2007 go-
dina, otkako Arbitra`niot sud vo Pariz
presudi vo korist na gr~kite gazdi na rafi-
nerijata.
Re~isi bez isklu~ok site pi{ani mediu-
mi prenesuvaat deka na 23 januari istekuva
rokot za zapo~nuvawe so rabota na dvata na-
cionalni vajmaks operatora: Nekskom i Kos-
motelko. Dokolku do ovaa data dvata nacio-
nalni vajmaks operatora ne zapo~nat komer-
cijalno da ja nudat uslugata, soglasno so za-
konskata regulativa, Agencijata za elek-
tronski komunikacii }e im gi odzeme licen-
cite. Stanuva zbor za tehnologija koja }e nu-
di uslugi od fiksnata telefonija preku bez-
`i~na mre`a, i so toa }e im bide direktna
konkurencija na Makedonski telekomunika-
cii.
Vo Biznis novopotpi{aniot trigodi{en
dogovor za davawe uslugi sklu~en me|u Sob-
ranieto na Republika Makedonija i T-mobi-
le se kvalifikuva kako potkup. Podarenite
mobilni telefoni na pratenicite i na drugi
visoki slu`benici od T-mobile koi Sobra-
nieto javno gi primi pretstavuva potkup od
okolu 60 iljadi evra. Ova postapka spored
ekspertite ne e bak{i{, ne e nitu reprezen-
tacija, tuku klasi~na korupcija za koja treba
da se bara odgovornost.
Site vesnici ja prenesuvaat i vesta od
Regulatornata komisija za energetika za no-
viot bran na poka~uvawe na cenata na benzi-
nite. Tie od polno} se zgolemija za dva, a
dizelot za 1,5 denari od litar. Co ovaa od-
luka se vr{i zgolemuvawe na rafineriskite
i na maloproda`nite ceni na naftenite de-
rivati vo prosek za 3,66, odnosno za 2,69
procenti.
Standardno vo Biznis, Dnevnik, Utrin-
ski... se prika`ani tabelarno i v~era{nite
trguvawa na Makedonskiot pazar za hartii
od vrednost.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5 DENARI (****)
2. VAJMAKS OPERATORITE ]E NUDAT FIKSNA TELEFONIJA I BRZ INTERNET (***)

DNEVNIK s.8 VO 2008 GODINA NE MO@E DA SE O^EKUVA POEVTINO

s.5 VO SOBRANIETO STIGNAA DOKAZI ZA IMOTOT NA GO- MLEKO
[EV s.8 MBI 09-01-2008
s.7 BENZINOT POSKAP ZA DVA DENARA VE^ER
s.8 MBI 09.01.2008 s.4 NEXKOM I COSMOTELCO SE PODGOTVENI
s.8 NEKSKOM NASKORO SO BEZ@I^EN INTERNET I SO TE- s.6 BENZINITE POSKAPI ZA DVA DENARI
LEFONIJA s.6 PENALITE ZA UVOZ NA STRUJA PREVISOKI
s.8 MEPSO ]E GI KAZNUVA GOLEMITE FABRIKI s.6 ZA KOSMOFON TENDEROT NE E ZAVR[EN
BIZNIS VREME
s.1 ROKOT ZA TRANSAKCISKI SMETKI - DO KRAJOT NA ME- s.1 ZA GO[EV RABOTAT SOVETNICI NA GRUEVSKI I NA
SECOT CRVENKOVSKI
s.1 DALI ]E BIDE UAPSEN PRETSEDATELOT NA SOBRANI- s.3 ZA GO[EV RABOTAT SOVETNICI NA GRUEVSKI I NA
ETO QUBI[A GEORGIEVSKI CRVENKOVSKI
s.2 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5 s.3 GUVERNEROT NE PRIJAVIL IMOT OD NAD 1 MILION
DENAR EVRA
s.2 DA ILI NE ZA VLADINATA PONUDA? s.7 AKO GO ZATVORAT SILMAK, ]E SE PRESELIME VO
s.3 DALI ]E BIDE UAPSEN PRETSEDATELOT NA SOBRANI- SKOPJE
ETO QUBI[A GEORGIEVSKI? s.7 BENZINITE POSKAPI ZA DVA, DIZELOT ZA 1,5 DENARI
s.3 ROKOT ZA TRANSAKCISKI SMETKI - DO KRAJOT NA ME- s.7 PO^NA ISPLATATA NA PREZEMENIOT TUTUN
SECOT VEST
s.5 ]E PA\AAT CENITE NA FIKSNATA TELEFONIJA I IN- s.3 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5
TERNETOT DENARI
s.12 LOTARIJA NA MAKEDONIJA SO PORAST OD 14,68 PRO- s.4 MUFTE TELEFONITE NE BILE MUFTE
CENTI s.6 MEPSO GI ZGOLEMI KAZNITE ZA GOLEMITE POTRO[U-
s.12 MBI-10 PORASNA ZA 1,47 PROCENTI VA^I
s.12 UNIDUET - MASTERCARD I VISA CLASSIC BEZ GODI[NA s.9 VAJMAKS OPERATORITE ]E NUDAT FIKSNA TELEFONI-
^LENARINA JA I BRZ INTERNET
s.12 MBI 09.01.2008 s.10 MENAXERI OSOMNI^ENI ZA FINANSISKI MALVER-
s.13 PROMETOT NA BERZATA SO MESE^EN PAD OD 62,15 ZACII
PROCENTI NOVA MAKEDONIJA
UTRINSKI VESNIK s.3 NOVO POSKAPUVAWE NA BENZINITE
s.2 CENITE NA BENZINITE ODAT KON NOVI REKORDI s.4 GOLEMITE POTRO[UVA^I PRED IZBOR ZA PREDLOGOT
s.2 EVROPSKATA KOMISIJA NEMA OSNOVA DA JA KAZNI NA VLADATA
OKTA [PIC
s.3 GOLEMITE POTRO[UVA^I NEZADOVOLNI OD PREDLO- s.8 SILMAK GLUV ZA STRUJA, RABOTNICITE VO PANIKA
GOT NA VLADATA s.9 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA DENARI
 Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
7
10.01.2008 g. ^ETVRTOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Denes vo Dnevnik dve interesni interv-
jua od stranski biznismeni koi pozitivno gi
ocenuvaat perspektivite na makedonskata
ekonomija. Bernard Kenig, prv generalen di-
rektor na Ohridska banka - Sosiete `eneral
grup, veli deka makedonskite banki se pod-
gotveni za brziot razvoj, a Roxer Oskarson,
direktor na Svedmilk, deka vo zemjava e in-
teresno poradi intenzivnata modernizacija.
Kenig smeta deka relaciite pome|u in-
dustrijata i finansiskiot sektor se posta-
veni vrz pazarna osnova i tuka nema mesto za
politika. Iako, me{aweto na politikata vo
biznisot vo odredena mera e prisutno seka-
de. Spored nego va`no e politi~arite i od
vlasta i od opozicijata da imaat konsenzus i
jasna vizija za idninata za da mo`e od nad-
vor da se dobie pozitiven vpe~atok za zemja-
va. Oskarson, pak, o~ekuva makedonskite
kompanii da go podobruvaat proizvodot spo-
red svetskite standardi, za{to sega konku-
rencijata }e gi natera da se moderniziraat.
Dvajcata menaxeri vo intervjuata za
Dnevnik tvrdat deka nemaat nitu o~ekuvaat
problem, so vodeweto na biznisot vo Make-
donija.
Dnevnik objavuva deka Vladata bara
stranski konsultanti, koi }e napravat ana-
liza na sostojbite vo Ohis i Emo i }e ja utvr-
dat nivnata vistinska vrednost. Nivnite iz-
ve{tai treba da pomognat da se najdat stra-
tegiski investitori za skopskata i za ohrid-
skata fabrika, so {to 4.000 vraboteni }e se
spasat od ste~aj.
Dene{nite vesnici go prenesuvaat i sta-
vot na kompaniite za na~inot na pla}aweto
na elektri~nata energija. Nekoi golemi pot-
ro{uva~i ja prifa}aat cenata od 75 evra za
megavat-~as, koja im ja ponudi Vladata. Dru-
gite ocenija deka pove}e im odgovaraat dogo-
vorite so trgovcite na slobodniot pazar, ne
poradi cenata, tuku poradi fleksibilnosta.
Ova se del od predlozite koi gi izli vladi-
niot portparol po zavr{uvaweto na v~era{-
nata sredba na premierot Nikola Gruevski i
vicepremierot Zoran Stavrevski so pret-
stavnici na devet kompanii {to se golemi
potro{uva~i na struja.
Tema za koja site dnevni mediumi otsta-
pija golem del od svoite stranici se poklo-
netite moderni mobilki na parlamentarci-
te.
Nabavkata na ovie telefoni e del od be-
neficiite koi Sobranieto kako golem ko-
risnik gi dobilo pri dogovorot so T-Mobile
i }e gi vratat bidej}i smetaat deka se pres-
kapi. Del od pratenicite ne gi koristat no-
vite slu`beni mobilni telefoni bidej}i
se mnogu sofisticirani, del od niv velat
deka starite mobilni telefoni gi zadovolu-
vaat nivnite potrebi, a treti pak tvrdat de-
ka doma im stojat kako ukras.
I vesta za oficijalnoto prezemawe na
Komercijalno - investicionata banka vo Ku-
manovo od Majlston, ja prenesoa site vesni-
ci. Islandskata finansiska grupacija prak-
ti~no e sopstvenik na 75,9 otsto od akciite,
a ostanatite akcii gi poseduvaat okolu 100
akcioneri. Vkupnata investicija vo bankata
}e iznesuva 10,4 milioni evra od koi 4,3 mi-
lioni evra se vlo`eni za otkup na akciite, a
donesena e odluka za emisija na novi akcii
so vrednost od nad {est milioni evra. Na
v~era{nata sednica Jordan Trajkov, eden od
sopstvenicite na vinarijata Popova kula,
kako pretstavnik na Majlston e izbran za
~len na Nadzorniot odbor i }e bide odgovo-
ren za strategijata i dopolnitelnite inves-
ticii vo ovoj sektor.
Vo pove}eto vesnici mo`e da se prosle-
di i dnevnoto trguvawe, dvi`eweto na
berzanskiot indeks i dnevniot promet na
makedonskiot pazar na kapital...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. NOVITE MOBILKI PREMNOGU KOMPLICIRANI ZA PRATENICITE (****)
2. MAJLSTON SO KONTROLEN PAKET AKCII VO KIB (****)
DNEVNIK JA [TO JA NEMA
s.1 MAKEDONIJA E PRISTOJNO MESTO ZA BIZNIS s.2 VLADATA NUDI NA PRODA@BA STRUJA [TO JA NEMA!?
s.3 ZATVOR I ZAPLENA NA IMOT ZA SOPSTVENIKOT NA s.3 NOVITE MOBILKI PREMNOGU KOMPLICIRANI ZA
SLAVIJA PRATENICITE
s.4 MAKEDONSKITE BANKI SE PODGOTVENI ZA BRZIOT s.7 SDSM: NAJNOVIOT DOGOVOR SO OKTA E KRIMINALEN
RAZVOJ s.7 TEHNOMETAL VARDAR PROSLAVI 60 GODINI
s.4 INTERESNO E VO ZEMJA NA INTENZIVNA MODERNIZA- s.7 MBI 10.01.2008
CIJA s.8 ISLA\ANITE JA PREZEDOA KOMERCIJALNO-INVESTI-
s.6 MBI 10.01.2008 CIONA BANKA OD KUMANOVO
s.6 STRANCI ]E GI SPASUVAAT OD STE^AJ OHIS I EMO s.8 NOVI EKSPOZITURI NA IK BANKA VO SKOPJE I VO
s.7 MAJLSTOUN NAJAVI NOVI VLO@UVAWA VO KIB KUMA- GOSTIVAR
NOVO VE^ER
s.7 SDSM: VLADATA I OKTA DOGOVORILE POSKAPUVAWE s.1 MAJLSTON JA PREZEDE KIB KUMANOVO
NA GORIVATA s.2 PRATENICITE NA KURS ZA MOBILNI?!
s.7 DEL OD INDUSTRIJATA JA ODBI VLADATA s.2 DOGOVOROT E ZAKONSKI
BIZNIS s.6 SPOGODBATA E KRIMNNALNA
s.1 FLUKTUACIITE NA INDEKSOT BANALNI VO ODNOS NA s.6 VLADINATA STRUJA SPAS ZA SILMAK I FENI
NISKIOT PROMET s.6 MAJLSTON SO KONTROLEN PAKET AKCII VO KIB
s.2 MAJLSTON PLANIRA ZGOLEMUVAWE NA AKCIONER- VREME
SKIOT KAPITAL s.7 NORDISKI MAJLSTON JA KUPI KIB KUMANOVO
s.3 PRATENICITE DA SE OTKA@AT OD APARATITE VO s.7 NAJNOVIOT DOGOVOR SO OKTA E KRIMINALEN
DOBROVOLNI CELI! VEST
s.3 VAU^ER - NOV NAZIV ZA PODAROK!? s.2 V PETOK OTVORAWE NA PONUDITE ZA KONCESII ZA 28
s.3 MOBILKITE SE VO SOPSTVENOST NA SOBRANIETO MALI HIDROCENTRALI
s.5 NEKSKOM I KOSMOTELKO GARANTIRAAT NAVREMEN s.7 MAJLSTON JA PREZEMA KUMANOVSKATA KIB BANKA
START NOVA MAKEDONIJA
s.7 DOGOVOROT SO OKTA E KRIMINALEN, [TETEN I KO- s.2 ZAPO^NA ISPLATATA NA PARITE ZA PREZEMENIOT
RUPTIVEN TUTUN
s.11 AKCIONERSKI KNIGI ZA 536 AKTIVNI DRU[TVA s.9 MBI-10 SE MAFTA UGORE - UDOLU SO PROMET POMAL
s.12 PAD NA INDEKSITE NA AKCII OD 20 MILIONI DENARI
s.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA [PIC
s.12 DIMKO MITREV SE ZADOL@IL KAJ INVESTBANKA s.7 SE ZATR^AA SO VI[OKOT STRUJA
s.12 IZVE[TAJ ZA DEN 08.01.2008 s.7 PO^NA ISPLATATA NA PRILEPSKITE TUTUNARI
s.13 FLUKTUACIITE NA INDEKSOT BANALNI VO ODNOS NA s.7 IK BANKA SO NOVI EKSPOZITURI
NISKIOT PROMET s.7 SDSM: VLADATA BEZOBRAZNO I DAVA PRAVO NA OKTA
UTRINSKI VESNIK DA PROFITIRA
s.1 VLADATA NA GOLEMITE IM NUDI NA PRODA@BA STRU-
 8 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 14.01.2008

INTERVJU: KIRIL MITROVSKI- INVESTBROKER A.D. SKOPJE

MAKEDONIJA OTVORENA ZA
STRANSKI INVESTITORI - ZATVORENA
ZA IZLEZ NA DOMA[NITE
Golemiot
podem na Makedonskiot pazar za
HV vo 2007 godina }e ostane
zabele`an vo kuluarite na biznis-
berzanskata elita kako najuspe{na.
Zgolemuvaweto na intenzitetot na
trguvawe, dvojniot pa i trojniot
porast na cenite na akciite,
porastot na prometot, nad 100 pro-
centniot rast na Makedonskiot
berzanski indeks, zgolemuvaweto
na brojot na u~esnicite na pazarot
i pred se na nagliot interes na
gra|anite za trguvawe na Berzata,
ja stavija na piedestalot -najin-
teresna, najistra`uvana i
najozboruvana tema vo javnosta.
Mnogumina podemot na pazarot go
okvalifikuvaa kako mesto za
brza zarabotka i oploduvawe
na kapitalot, a drugi pak kako
mesto za malverzacii, {peku-
lacii, ili, pak, kako kladil-
nica na koja brzo se zarabotu-
va. Trgnuvaj}i od vakvite t.n.
narodno ~ar{iski muabeti, a
imaj}i gi vo predvid i
mnogubrojnite iscrpni objasnu-
vawa od kompetentnite lica koi
direktno se involvirani vo
raboteweto so hartiite od vred-
nost, direktno za podemot na
berzata, za toa {to ostavi beleg
na nea vo 2007 g, zboruvame so eden
od prvite brokeri vo dr`avata
Kiril Mitrovski, direktor na bro-
Dr`avata treba da se izbori da gi otvori vratite za na{ite investitori i
kerskata ku}a Investbroker.
tie da imaat mo`nost da go oplodat svojot kapital vo drugi zemji.

* [to go odbele`a Makedonskiot pazar
za hartii od vrednost vo 2007 godina ?
- Minatata godina pazarot na kapital go
karakterizira silen podem {to vo izmina-
tive 12 godini ne se pojavi kako tendencija
na pazarot. Zna~i vo 2007 godina pazarot
kulminira{e - otide tolku nagore. Prvo, na-
goren trend povlekoa stranskite investito-
ri, regionalnite investiciski fondovi od
Hrvatska, Slovenija, Srbija, Bosna i Herce-
govina, a vo posleden period i od Crna Gora.
Tie investiraa kaj nas vrz baza na svoja
stru~na analiza za makedonskiot pazar, koja
spored moe dlaboko ubeduvawe se bazira na
nivoto na cenite na akciite, {to vo izmina-
tive 12 godini be{e nisko, i toa od aspekt na
realnata vrednost na kompaniite {to se na
berzata. Takvata sostojba ja snimija i ja ana-
liziraa stranskite investitori koi {to
imaa pogolemo iskustvo i znaewe vo toj seg-
ment od nas i {to posebno za~uduva imaa i
podobri informacii otkolku nie. Po svoi
kanali tie uspeaja da najdat na~in da dojdat
do pravilni informacii, za vistinskata
vrednost na kompaniite i po nivna procenka
vlegoa blagovremeno na ceni {to bea na nekoj
na~in mnogu ispod edno realno nivo, odnosno
pod realna pazarna cena. Imaj}i gi vo pred-
vid ovie fakti tie na po~etokot na godinata
(2007) intenzi vno vlegoa vo solidni kompa-
nii koi bea, se, i }e ostanat solidni. Otkako
kupija golemi koli~estva akcii na niski ce-
ni tie iniciraa proces na poka~uvawe na ce-
nite. ^ekor koj go sogledaa i sledea potoa i
doma{nite investitori. Druga rabota e {to
 Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
9
doma{nite investitori imaa pogolema do- prema dva, tri, a vo nekoi slu~ai i ~etiri o~ekuvav, me|utoa ne so takvo tempo, tolkava
verba na stranskite investitori, pa ottamu i pati pove}e. Zna~i stranskite kupuva~i pra- golemina i tolkav period. Fakt e deka de-
gi sledea nivnite postapki. Pokraj toa tie vilno ja skenirale sostojbata na makedon- kemvri e sekoga{ mrtov mesec od aspekt na
kako akcioneri imaa pravo na uvid vo akci- skiot pazar, napravile procenka deka cenite biznis zdelkite. Poradi katoli~kiot Bo`ik
onerskite knigi vo Depozitarot od kade i so- na na{ite kompanii se niski. Me|utoa napli- se povlekuvaat strancite i za o~ekuvawe be-
gleduvaa deka strancite vlegoa so ogromni vot na doma{nite investitori koi kupuvaa {e, me|utoa tolku drasti~en pad, vo sekoj
sumi. Ili narodno re~eno, {tom vleguva ne- tokmu poradi stranskite investitori, nap- slu~aj ne. Kon krajot na godinata imavme sta-
koja si brokerska ku}a, fond i t.n. od Slove- ravi fama, enormen interes za kupuvawe ak- gnacija. Zna~i toga{ ne be{e drasti~niot
nija si vika tuka e sigurno i dobro i nie da cii koj {to mora{e da ima kraj. Euforijata pad. Toj po~na od porano zatoa {to se iscr-
vlezeme. Taka i na{ite klienti sledej}i gi koja gi zafati na{ite gra|ani pomina vo ku- pija doma{nite investitori. Tolku bea pari-
stranskite, povlekoa investiciski potezi na puvawe na slepo, {to pak doprinese za og- te, tolku be{e kapacitetot. Se iscrpea zas-
berzata. romniot rast na cenite na krajot na avgust. tanaa i ~ekaa cenite povtorno da trgnat vo
Nikoj vo momentot ne pomisli deka ova ima nagoren trend.
* Smetate deka stranskite investitori kraj isto kako {to ima limit pa|aweto, li-
imaat (i dali e potrebna) posebna ku}a da mit ima i ka~uvaweto na cenite na akciite, * Ima{e li prostor i o~ekuvawe da
go sledi pazarot, da pravi rangirawe na kako i vo sekoja druga rabota ima maksimum uskoknat na{ite fondovi?
firmite da gi ocenuva i sogleduva dali e po {to sleduva nivelirawe, pa ima minimum.
pravilno proceneta ili potceneta vred- Niedna rabota nemo`e vo beskone~nost da - Otvorenite Fondovi sega se registri-
nosta na edna akcija? bide pozitivna ili negativna. Po moja pro- raa i seu{te sobiraat sredstva, no i toa ne e
cenka doma{nite investitori po~naa da ku- dovolen kapacitet. Gledam po mediumite
- Stranskite investitori imaat posebni puvaat so zadocnuvawe vo odnos na stranski- ka`uvaat odredeni nivni idei kako }e rabo-
sektori za analiza. Sega i kaj nas so obukata te, me|utoa site tie {to vlegoa neposredno tat, me|utoa nemaat golemi pari. Ne mo`eme
na investicioni sovetnici se raboti na toa posle stranskite kupuva~i da re~am nekade da o~ekuvame deka tie }e ja razmrdaat ber-
pole, me|utoa toa kaj nas e se u{te vo povoj, vo april, maj napravija fantasti~na dobivka, zata. Celta na fondovite e da gi priberat
}e treba vreme tie lu|e da se obu~at, vreme {to gi stimulira{e povtorno da prodol`at neukite akcioneri, investitori i onie {to
vo praksa i taka natamu. Istoto se slu~uvalo so kupuvawe. se pla{at samostojno da donesat odluka kade
i kaj niv porano, i tie go pominale ovoj pat. da investiraat. Kapitalot so koj raspolagaat
Va`no e deka tie gi imaa fondovite e mnogu mal. Ima
po~etnite podatoci i Minatogodi{niot podem na pazarot e ona {to nie so godini go o~eku- brokerski ku}i kako {to e
odredeni soznanija koi {to vavme. Bidej}i kapitalot vo na{ava dr`ava go ima me|utoa se u{te ne e na{ata {to raspolagaat so
nie ne gi znaevme vo vistinski pravilno raspredelen, odnosno seu{te imame imobiliziran kapital kaj pove}e od tie investiciski
moment, a kako do{le do niv se gra|anite i kaj pretprijatijata. Druga pri~ina {to podolg period nema{e fondovi. Nie sme registrirani
u{te ne znaeme. Zna~i infor- investirawe na berzata be{e nedoverbata kaj gra|anite, {to pak. e so 500 iljadi evra pred tolku
maciite {to nie ne mo`eme da refleksija na finansiskite problemi od minatoto, kako slu~aite so godini, go nemame izgoreno kap-
gi razbereme, odnosno zarobenite devizi, so TAT.... italot taka {to fakti~ki sme
slu{neme za kontaktite na I pokraj na{ite objasnuvawa deka berzata ne e nekoja forma na kocka so pogolem kapital, no tolku e
na{ite kompanii so stran- ili forma na izigruvawe na regulativata na propisite, deka parite ne i na{ata sila. Jas pred nekolku
skite, tie gi imaa. Informa- mo`at da propadnat - dilemata kaj lu|eto ostana. Za sre}a, lanskiot godini go ka`uvav ova {to se
ciite za odredeni kompanii podem, koj se slu~i blagodarenie na stranskite investitori, pred se na slu~i vo 2007 godina. Go
koi vlegle vo pogolemi zdelki regionalnite investiciski fondovi gi ohrabrija i na{ite doma{ni ka`uvav vo berzanskite kuloari
gi doznavavme otposle, otkako investitori, pa trgnaa vo ofanziva golem del i od gra|anite. - dajte mi pet milioni evra i }e
}e pomine vreme. Ovie da vidite {to }e napravam na
re~am insajderski informacii zna~ajni za *Vie ste na pazarot od samiot po~etok. berza. Treba pari, no,treba da se pravi i
cenite na akciite ili pregovorite za nekoja Porano se ~ini kako invstitori se javuvaa obrt. Stranskite fondovi imaa mo`nosti
rabota makedonskite biznismeni gi pre}utu- pove}e pravnite subjekti za smetka na gra- bidej}i pozadi niv ima ogromna masa lu|e
vaat (iako mo`ebi imaa pri~ina) ne sakaat |anite. Vo posledno vreme op{t vpe~atok e koi {to investiraat, imaa mo`nosti da ig-
da gi razbere konkurencijata, se pla{at od deka se promenija rabotite? raat na berzata, imaa mo`nosti i da riziku-
nesakani posledici, ne sakaat cenata na vaat. Zatoa {to koga ima ogromni razliki os-
akcijata da se zgolemi poradi taa informa- - Iako generalno se u{te nemame poda- tavaat mo`nosti za mali zagubi. Kupuvaat i
cija. No za razlika od doma{nite stranskite toci, me|utoa spored mese~nite analizi od na pazari kaj {to nemaat dovolni informa-
kompawoni imaat druga metodologija na rab- berzata, procentualnoto u~estvo na gra|ani- cii, no se obiduvaat ne{to da napravat ima-
ota pa navremeno gi izlo`uvaat i informi- te e vo podem. Odnosno tie dominiraat vo at mo`nosti nekoi ceni da gi zgolemat, neka-
raat svoite doma{ni investitori. odnos na pravnite lica. de da se povle~at i da predizvikaat pad na
cenata. No tie se mo}ni.
* Toa zna~i deka imaat poinakov prin- * Mislam ne na onie gra|ani koi stanaa
cip na pristap kon informaciite? akcioneri po sila na ne{tata, koi se naj- * Vo sekoj slu~aj, mo`e da se ka`e deka
doa zate~eneni, tuku na lu|eto koi ne dobi- minatata godina na{iot pazar ima{e naj-
- Imaat mo`nost, imaa infrastruktura ja akcii pri transformacijata na dr`av- golem podem?
{to im ovozmo`uva{e da dojdat do tie in- niot kapital.
formacii koi vo golem del pridonesuvaa za - Da. Najgolem podem zatoa {to lani
nivnite uspe{ni procenki. Glavno e {to tie - Se raboti za novi investitori koi {to ima{e najgolem porast na akciite. I pret-
konstatiraa deka cenite se mnogu niski. Re- gi ~uvale parite pod pernica, ili vo banka hodnata 2006 godina be{e dobra so porast na
alno na{iot pazar e prostor kade mo`e da se so nekoja niska kamata. Zna~i ne se raboti za akciite, me|utoa ne so ovaa dinamika i gole-
zaraboti i toa mnogu. Dokaz za toa se i na{i- pari zemeni na kredit bidej}i toa e golem mina kade {to re~isi se ima porast duri od
te analizi. Eve na primer kako se dvi`ea rizik. Neizvesnosta na berzata e prisutna. 200 nasto. Ako sporedime, }e vidime deka
akciite na nekoi na{i kompanii. Vo januari Gledam vo odredeni napisi nekoi koi {to koga be{e maksimumot vo septemvri vo odnos
lani akcijata na Toplifikacija be{e nekade voop{to ne se vo na{ata bran{a, odnosno koi na po~etokot na godinata, nivoto na akcijata
okolu 4.500 denari. So padot vo poslednite ne se stru~waci za berzansko rabotewe, na Toplifikacija e eden prema ~etiri, Mak-
meseci od godinata, taa zavri nekade na 13 prognoziraat pad ili zgolemuvawe na odre- petrol dojde eden prema tri, Alkaloid be{e
iljadi. Zboruvame so korekcijata. A kaj ovie deni berzanski parametri. A, toa nemo`e ne- 14 ilajdi, odnosno eden prema tri. Toa se
sli~na cena ima{e i Alkaloid, i taa zavr{i koj ni vo svetski ramki da go predvidi. Is- trista nasto, Granit isto. I mo`e prakti~no
na okolu 11 iljadi, Makpetrol startuva{e so kreno da ka`am, padot koj mnogumina go pre- da se ka`e deka ovoj porast iako e za tri-~e-
48 iljadi, a na krajot na godinata iznesuva{e pi{aa na nepodgotvenosta na na{ite inves-
okolu 130 iljadi. I seto toa e minimum eden titori deka ne mo`at da se nosat so nego, go Prodol`uva na 12 str.
10 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PRIVATNI FONDOVI
ZDRU@UVAWE NA KAPITALOT
ZA OSTVARUVAWE NA
ZAEDNI^KI DELOVEN
INTERES
Investitorite koi gi zdru`uvaat svoite sredstva go prifa}aat rizikot na investirawe. Poradi faktot na rizik,
slobodata na investiraweto, kako i otsutnosta na stroga kontorola na regulatorot, ovie fondovi se ograni~eni so
privatno pribirawe na sredstva kako i so minimalniot uplaten del od 50 iljadi evra.
o izmenite na Zakonot za investiciski
S fondovi koi bea usvoeni vo maj 2007
godina, vo Makedonija se otvori
mo`nosta za formirawe na dru{tva za
upravuvawe so privatni fondovi i privatni
fondovi.
Vo svetot industrijata na privatni fon-
dovi se razviva poveke od 100 godini. Prvite
finansiski trastovi se osnovani vo
Britanija u{te vo 19 vek i pogolem del od
niv do dene{en den uspe{no rabotat. Kako
primer mo`e da se poso~i kompanijata
Blackstone koja ve}e nekolku decenii
raboti na svetskite pazari.
Soglasno zakonskite propisi, golemina-
ta na osniva~kiot kapital na dru{tvoto za
upravuvawe so privatni fondovi iznesuva
50 iljadi evra (vo denarska protivvrednost),
dodeka za osnovawe na privaten fond mini-
malnata obvrska za investirawe iznesuva
500 iljadi evra.
Generalno glavnata razlika pome|u
otvorenite i privatnite fondovi e na~inot
na koj se formiraat fondovite.
- Otvorenite fondovi se formiraat
preku pribirawe na pari~ni sredstva od
pravni i fizi~ki lica preku javen povik za
uplata na udel.
- Privatnite fondovi se formiraat po
pat na privatna ponuda na ve}e poznati
investitori za proda`ba na udel, pri {to
minimalnata prevzemena obvrska za uplata
na eden investitor nemo`e da bide pomala
od 50 iljadi evra.
Vremetraeweto na privatniot fond e
ograni~eno, za razlika od otvorenite kade
{to rokot ne e ograni~en. Minimalno vreme-
traewe na privatniot fond e osum godini. Vo
privatniot fond e ograni~en i brojot na
investitori koj izneuva maksimum 20 pravni
i fizi~ki lica, za razlika od otvoreniot
fond kade {to brojot na investitori e
broj 5
neograni~en.
Inaku i otvoreniot i privatniot fond
nemaat svojstvo na pravno lice i investi-
raat vo soglasnost so prospektot i Statutot
za investirawe.
Imotot na otvoreniot i privatniot fond
se vodat otdelno od dru{tvata za upravu-
vawe i ne vleguvaat vo nivnite bilansi.
Ivesticiite na privatniot fond se kon-
troliraat od samite investitori preku
nivno informirawe za investiciite.
Privatniot fond e obvrzan da dostavuva
revidirani zavr{ni smetki do svoite
investitori.
Vidovi na privatni fondovi
Vo praktika privatnite fondovi
vlo`uvaat vo razli~ni instrumenti.
Postojat razli~ni vidovi na privatni fon-
dovi:
- berzanski - koi vlo`uvaat vo hartii
od vrednost na organiziranite pazari,
indeksi;
- nedvi`en - koi vlo`uvaat vo nekret-
nini i hipotekarni instrumenti;
- ekviti - koi vlo`uvaat dominanten
kapital vo osniva~kiot kapital na kompani-
ite;
- me{ani fondovi koi prestavuvat
me{avina od gorenavedenite investiciski
instrumenti, i drugi vidovi fondovi a koi
se vo soglasnost so prospektot za investi-
rawe koi investitorite go prifatija.
Fondovite mo`at da se formiraat i za :
- investirawe vo opredelena industri-
ja, t.n. industriski fondovi
- energetski fond - fondovi koi inve-
stiraat vo kompanii samo od energetikata,
- informati~ki fond - fond koj inve-
stira samo vo kompanii od informati~kata
tehnologija,
- zemjodelski fond - fond koj investi-
ra vo kompanii od zemjodelstvoto i t.n.
Vo privatniot fond investitorite
potpi{uvaat dogovor za upravuvwe so
dru{tvoto za upravuvawe so privatni fon-
dovi, so koi se propi{uvaat uslovite na
prospektot so koi zdru`enite sredstva se
investiraat.
Data 14.01.2008
Formirawe
Privatnite fondovi obi~no se formi-
raat od strana na pravni i fizi~ki lica koi
svojot kapital go zdru`uvaat za ostvaruvawe
na zaedni~ki deloven interes.
Investitorite koi gi zdru`uvaat svoite
sredstva go prifa}aat rizikot na investi-
rawe. Rizikot se definira vo prospektot na
fondot, koj{to investitorite svesno go
prifa}aat. Poradi faktot na rizik, slobo-
data na investiraweto, kako i otsutnosta na
stroga kontorola na regulatorot, ovie fon-
dovi se ograni~eni so privatno pribirawe
na sredstva kako i so minimalniot uplaten
del od 50 iljadi evra.
MAK Assets Menaxment upravuva so SEE
Invest Fond
Dru{tovot za upravuvawe so privatni
fondovi MAK Assets Menaxment DOO e
formirano vo juni 2007 godina. Vo juli ista-
ta godina startuva{e i prviot privaten
fond na Dru{tvoto SEE Invest Fond.
Fondot soglasno svojot prospekt e akciski i
investira na organiziranite pazari vo
Makedonija, Srbija, Bosna i Hercegovina,
Hrvatska.
Investiciite imat karakter na dolgo-
ro~ni i se vlo`uvaat vo takvi granki na
ekonomijata koi se smetaat za najperspek-
tivni vo zemjata na vlo`uvaweto.
Dru{tvoto za upravuvawe so privatni
fondovi MAK Assets Menaxment DOO Skopje
razgleduva mo`nosti i za osnovawe na fond
za investirawe vo kapital na mali i sredni
pretprijatija preku niven otkup ili dokapi-
talizacija. Toa sekako }e pridonese malite
firmi da dobijat eftin kapital, stabilen
osniva~, taka {to posle opredelen period bi
bile privle~ni za stranski i doma{ni
investitori.
Data 14.01.2008 broj 5 berzNIK
11
12 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Prodol`enie od 9 str.
tiri pati pogolem prakti~no e realna slika
na vrednosta na akciite. Zna~i ova e ona {to
treba{e da bide prethodno, ova treba{e da
bide start, no toa ne se slu~i zatoa {to ne-
ma{e investitori. Kaj nas imame interesna
pojava site akcionerski dru{tva se od soci-
jalizmot kade na rakovodnite strukturi im
komparira{e da prika`at poniski ceni na
nivnite akcii za da mo`at tie da gi kupuvaat
po najniska cena. Tie imaa interes {to pove-
}e da soberat procent po tie uslovi, {to e
normalno koga nema koj da im go poremeti
planot. Koga akciite intenzivno rastea, se
se}avate ima{e apeli od odredeni menaxe-
ri. Tie reagiraa deka cenite na akciite na-
vodno se vo porast ve{ta~ki. Za `al reakci-
jata za mene ne be{e vo red, zatoa {to tie
treba{e da svatat deka treba da si prevze-
mat merki, da kupat po tie ceni pa da vidime
dali taa akcija e najrealna. I u{te kaj site
tie {to reagiraa cenite povtorno otidoa na-
gore. Zna~i, ne bilo toa {pekulativno ka~u-
vawe na ceni, tuku toa bilo realno. I za `al
odredeni menaxeri ne sakaa da priznaat de-
ka gi potcenija akciite na svoite kompanii.
Sega istite tie kompanii se aktivni na paza-
rot i kupuvaat za da prisoberat no skapo gi
pla}aat vo odnos na prethodniot period.
* Odredeni analiti~ari smetaat deka
nekoi kompanii, posebno golemite banki
se zatvoreni, se pla{at od vlez na strans-
ki investitori?
- Bankite se specifi~en segment na ber-
zata i kako kompanii i kako dru{tva. Vo niv
nema dominantni akcioneri kako fizi~ki
lica, posebno ne od menaxmentot. Tie bea
formirani so golem kapital taka {to mena-
xerite koi upravuvaa so bankite nemaa mo`-
nost da imaat golemo procentualno u~estvo.
Patem tie moraat da se pridr`uvaat kon po-
sebna zakonska procedura pri kupuvawe ak-
cii, bidej}i za odreden procent moraat da
broj 5
dobijat soglasnost od NBRM. Vo bankite ima
edna druga pojava - golemite kompanii se ja-
vuvaat vo uloga na akcioneri, iako taa poja-
va se pove}e se menuva, tie se pove}e se za-
interesirani da ne bidat akcioneri vo ban-
kite, odnosno da go prodadat svojot kapital,
zatoa {to vo tranzicioniot period bankite
ne rabotea mnogu visoko profitabilno, ne
davaa adekvatna dividenda za vlo`enite
pari, a od druga strana kompaniite gi vlo`u-
vaa parite zo{to za da koristat krediti mo-
raa da bidat u~esnici so akcii vo bankata.
Sega interesot na kompaniite e naso~en kon
toa da gi prodadat svoite akcii vo bankite i
toa so povisoska cena. Vleguvaweto na
stranskite investitori koi procenija deka
tie ceni se niski, gi pomestija i tamu cenite
vo nagorna linija i toa vo odnos od eden pre-
ma tri kaj re~isi site banki. I tuka lu|eto se
vklu~ija. Me|utoa sega ve}e ako se sledat ak-
ciite na bankite podolgo vreme se na edno
nivo. I pokraj toa {to ima{e najavi, nadvo-
re{nite investitori sega biraat vo koja ban-
ka }e investiraat zatoa {to ima pregrupira-
we vo tie banki.
* Postoi u{te eden segment koj se pla-
sira vo javnosta - so intenzivniot vlez na
stranski investitori vo dr`avata se gubi
nacionalnaosta na bankite. Kakvo e svet-
skoto iskustvo koga kapitalot na edna
banka e vo dominacija na doma{nite ili
pak na stranskite investitori?
-Za sekoj biznis nacionalnoto odbele-
`uvawe spored mene ne e bitno zatoa {to vo
biznisot celta e profitot. Cel svet funk-
cionira so stranski banki i daj bo`e i nie da
imame dominacija na strancite, da mo`eme
da rabotime. Koga }e vlezat i drugi bankar-
ski brendovi kako {to e Sosiete @eneral,
koj ja kupi Ohridska banka, od tipot na Doj~e
banka, Rajfajzen banka bi se raduval. Ako tie
ocenile deka vo Makedonija ima pazar, toa e
dobro. Na{iot pazar e mal i so tolku mnogu
banki ne mo`e da funkcionira. Racionalno i
ovoj bankarski sistem mora da se namali.
Stranskite bankarski institucii se samo
poorganizirani od na{ite. Doma{nite banki
sorabotuvaat so stranskite, bile na obuka,
doobuka, seminari se raboti samo za reorga-
nizacija, sve` kapital i novi proekti so koi
}e se smeni na~inot na rabotewe, bankite od
pasivni treba da stanat aktivni. Tie treba
agresivno da nastapat vo stopanstvoto, da
baraat da finansiraat proekti, da bidat
inicijatori na odredeni proekti i sami da gi
nao|aat nivnite realizatori. Sega e obratno,
sekoj stopanstvenik odi vo banka i grubo ka-
`ano na kolena moli za pari. Toa e sistemot.
Na pr. Doj~e banka 67 do 70 nasto od prihodi-
te gi ostvaruva na berza za hartii od vred-
nosti i berza na valuti, 20 procenti plasira
Investbroker postoi od mart 1996,
koga i oficijalno zapo~na da funkcio-
nira Berzata. Na startot bea okolu 17
akcioneri koi ja formiraa berzata, ne-
kolku {tedilnici i kompanii, a kako
brokerski ku}i vo ramkite na bankite
bevme - Investbanka, Balkanska banka,
Tutunska , i Almako.
Data 14.01.2008
sredstva vo proekti i pet posto za klasi~no
kreditirawe. Zna~i tamu kreditiraweto e
minorno, za razlika od kaj nas.
* Analogno na ova bi trebalo vo idni-
na na{ite banki da se pojavat na berzata
kako kupuva~i na akcii vo odredeni kom-
panii, da bide obraten odnosot ne kako
sega?
- Bankite i sega se zainteresirani za
toa, no imaat limit od NBRM, koja im bara
pokritie za rizi~no rabotewe, odnosno se
bara obavezna rezerva, poradi {to iako bi
mo`ele da ostvarat golemi profiti, sepak
ne investiraat vo akcii. Vo ovoj period ne e
sozreano vremeto bankite da bidat aktivni
vo plasirawe, sega bankite vlo`uvaat samo
vo dr`avni obvrznici, blagajni~ki zapisi
kade {to e vo pra{awe dr`avata kako sigur-
nost. Za da bidat konkurentni mora da se
promenat, a ova e samo eden od na~inite vo
koi bankite }e treba da vlo`uvaat za da se
pojavat kako igra~i na pazarot. Tie mo`e i
preku berzata da investiraat i vo postoe~-
kite i vo novi kompanii. Treba inicijalno da
vlo`uvaat i dokolu se zgolemi cenata da gi
prodadat akciite i dobivkata da ja stavat vo
funkcija na odredenata kompanija ne so kla-
si~en kredit tuku so kupuvawe na andr akta -
se kupuvaat pa se prodavaat tie akcii. Preku
berzata }e se vidi deka {tom bankata vlegla
}e po~nat i gra|ani da kupuvaat od tie akcii.
Na toj na~in bankata mo`e da ostvari prof-
it i kompanijata da bide vo razvoj. Sli~na e
sostojbata i so penziskite fondovi. Tie
imaat limiti. A na zapad golem del od pen-
ziskite fondovi, profitot go ostvaruvaat
preku kupuvawe akcii i nedvi`ni imoti. Tie
tamu imaat po{irok spektar na investirawe.
Kaj nas se u{te ima mnogu stegi koi {to te{ko
se probivaat za da mo`e poslobodno da se
raboti na berzata i da se investira.
* Mnogu gra|ani berzata ja svatija kako
kockarnica?
- Sekoga{ ka`uvam deka berzata ne e
kocka. Na kocka sigurno gubi{. Na berza sig-
urno ne gubi{ tuku mo`e sigurno da dobie{
ili da ostane{ na nula. No, retko gubi{. Se
zavisi od proekcijata kade }e vlo`i{. Ima{
porizi~no, pomalku rizi~no, voop{to ne
rizi~no.Se zavisi od procenkata, `elbite i
karakterot na ~ovekot. Druga rabota e {to na
berzata se vlo`uva so slobodni pari, a ne so
krediti. Kreditot e ve}e rizik. Vo sekoj
slu~aj Berzata e sigurno mesto za investi-
rawe bidej}i ima pravila na igra. Pravila
na igra kade {to ako vlo`ite pari ne mo`ete
da ne dobiete akcii. Ako prodadete akcii ne
mo`e da ne dobiete pari. Postojat rigorozni
pravila za Berzata, brokerite i depozitarot
koi se na evropsko nivo.Ovie tri segmenti se
regulirani po site normi na EU i takva ocen-
ka imame od EU. Zna~i ovoj segment e totalno
po nivni terkovi, no na{eto zakonodavstvo
u{te ne e prilagodeno na evropskite raboti.
Na primer, ne mo`eme da kupuvame akcii na
stranskite berzi ni kako brokerska ku}a,
nitu kako Kiril Mitrovski, ni bankite. .
Devizniot zakon e koncizen i treba da se
raboti na liberalizacija na toj del. Nie sme
 Data 14.01.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Potrebna e i inventivnost na menaxerite i na op{tinite. Tie postojano se `alat
deka nemaat sredstva, a mo`at da gi imaat dokolku plasiraat obvrznici
otvoreni za vlez na stranski investitori, a
zatvoreni da izlezat doma{nite.... Dvi`e-
weto na parite so niedn instrument na regu-
lativite ne mo`e da se kanalizira, zo{to i
onaka mnogu pari se odleaa od dr`avata. Si
najdoa kanali nadvor. Zna~i dr`avata treba
da se izbori da gi otvori vratite za na{ite
investitori i tie da imaat mo`nost da go op-
lodat svojot kapital vo drugi zemji. Najavi
za promeni vo ovoj pravec ima. Ostanuva da
vidime koga i kako }e se realizira..
* Ima li potreba na{ite brokeri da se
obu~uvaat na stranskite, pogolemi paza-
ri?
- Jas koga zapo~nav da rabotam imav
ponuda da dojdat konsultanti od London da
ne obu~uvaat, zatoa {to na{ata berza e pos-
tavena po Londonski terk. No, ja odbiv po-
nudata. Za{to na{ite brokeri se dovolno
podgotveni. I toga{ i sega zakonskata pod-
loga na Makedonija i na Anglija ne e ista.Niv
im e polesno. Ovde treba mladi, ambiciozni
i stru~ni lu|e.
Mojata ideja be{e da ne se ukinuva trgu-
vaweto na parket. Podrugo e koga se poznava-
at brokerite , odnosno igra~ite na pazarot
me|u sebe. Vo drugite zemji iako e elektron-
ski sistemot sepak se trguva na edno mesto,
isto kako na parket. Kaj nas nema javno sle-
dewe na trguvaweto, {to e va`no za promo-
cija na novi kompanii. Toa e redovna prakti-
ka na svetskite berzi. Kajnas ako se prodadat
podobrite kompanii, }e se namali obemot na
rabota. Na berzata treba da se pojavat novi
kompanii, perspektivata e vo toa, poradi
{to treba i zakonski olesnuvawa. Sega spo-
red Zakonot za kotitrawe na Oficijalniot
pazar dru{tvata koi sakaat da kotiraat tre-
ba da imaat tri godini minat trud, finan-
siski izve{tai, a se se toa DOO.
* ]e baraat li brokerskite ku}i lib-
eralizacija vo ovoj del, bidej}i i vas vi e
vo interes da imate novi klienti?
broj 5
berzNIK
13
- Problemot e vo toa {to treba da se ni. Konkurencijata e jaka. Vo momentot ima
bara vo start od kompaniite. Potreben e okolu 23, a do krajot na godinata o~ekuvam
kvaliteten materijal za da se dobijat in- nivniot broj da bide 30. I za da dobijat od
formacii deka kompanijata {to }e kotira e kola~ot gi namaluvaat proviziite duri i ne-
vo red . Vo momentov mo`e od DOO da stane normalno. Provizijata individualno ja od-
A.D, no na tretiot pazar. No potrebna e i in- reduva sekoja ku}a. Pred nekolku godini
ventivnosta na menaxerite i na op{tinite. predlo`iv da se regulira dolniot limit, no
Tie postojano se `alat deka nemaat sredst- toa ne go napravivme. Sega nekoi se spremni
va, a mo`at da gi imaat dokolku plasiraat da rabotat za minimalni procenti, {to smeta
obvrznici. Cel svet se finansira taka, no na razvojnata komponenta. Godinava plani-
treba da imaat proekt. Site ~ekaat Vladat ram i nie da gi nivelirame proviziite ne za-
da napravi, a i gradona~alnicite treba ne{- radi konkurencijata tuku poradi odano~uva-
to da srabotat. Tie treba da menaxiraat, da we na kapitalnata dobivka na gra|anite.
vlezat i vo rizik, a neka baraat i stimula- Brokerite insistiraa ovaa odredba da ne se
cii... Akcionerite koi }e gi kupat tie obvrz- sprovede sega, barem na po~etok koga na{ite
nici }e se trudat da donesat i biznis, zatoa gra|ani masovno zapo~naa da trguvaat na ber-
{to }e bide i vo v o niven interes , i tie }e zata. Baravme stimulacii barem do 2010 go-
profitiraat. dina, taka }e ima{e pogolem vlez na gra|a-
nite...
* Zadovolni li ste od rabotata. Mo`e Inaku i prometot i transakciite bez
li finansiski da se izdr`i? 2007 godina se zgolemeni po 20 do 30 pati...vo
odnos na po~etokot na berzata. Za da ima fi-
- Investbroker raboti 12 godini i e ve}e nansiski efekti edna brokerska ku}a, naj-
profitabilna brokerska ku}a. I pokraj te{- malku treba da napravi 15 milioni evra go-
kite uslovi na po~etokot, izminative godini di{en obrt.
rabotime uspe{no i akcionerite se zadovol-
LANI SITE IGRA^I NA PAZAROT - DOBIJA
Site koi igraa na pazarot, lani dobija. Mojata prognoza e deka maksimalnite ceni
od minatata godina imaat prostor da se koregiraat, me|utoa sega ne so takva dinami-
ka. Takov prostor nesporno deka ima kaj dobrite- likvidnite kompanii, duri i da se
nadmine toj iznos na ceni {to be{e maksimalen, no sigurno ne za 15-20 dena. Po moi
skromni sogleduvawa prvoto polugodie na 2008 }e poka`e dali }e se ostvari toa, ako
ni{to drugo }e se vratat maksimalnite ceni, bidej}i i tie ne bea nabieni, no prebrzo
dojdoa na tie cenovni nivoa.
Lanskata godina vo septemvri na primer najgolemata pri~ina za naglata i silna
korekcija na cenite be{e {to stranskite investicioni fondovi se naso~ija kon
hrvatskiot Telekom. Zna~i tie ne izbegaa,tuku vo momentot imaa potreba sredstvata
da gi vlo`at vo profitabilni akcii. Za `al makedonskiot Telekom dr`avata ne go
plasira. Imame potencijal kade {to mo`e mnogu gra|ani masovno da kupuvaat. Sakam
da ka`am deka e dobro {to golem broj lu|e go zanemarija stravot od prethodno i
pokraj taa analogija na stranskite investitori vlegoa i dobija malku hrabrost da
igraat na berzata. Igraweto na berzata ne e tolku rizi~no, samo e potrebna dobra
individualna procenka- dali, kade, {to, kako da se kupi ili koga da se prodade.
14 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 14.01.2008

11.01.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Slu~ajot Vlada-OKTA ne stivnuva. Tema
koja detalno ja obrabotuvaat site makedon-
ski vesnici. - Vladata go voskresna monopo-
lot na OKTA so dogovorot za poramnuvawe
{to be{e potpi{an pred - novogodi{nite
praznici. Taa saka na golemite potro{uva~i
da im prodava struja proizvedena od TEC Ne-
gotino so mazutot na OKTA -obvini potpret-
sedatelot na SDSM, Igor Ivanovski.
Spored nego, vo Makedonija bez rabotata
na TEC Negotino se tro{at godi{no vo pro-
sek 300.000 toni. mazut, a dokolku raboti
termoelektranata za 12 meseci dr`avata }e
potro{i u{te najmalku 300.000 toni mazut.
Na toj na~in Vladata na Okta i dogovorila
pazar za svojot nekvaliteten mazut vo iznos
od 600.000 toni. Toa treba.da go platat gole-
mite potro{uva~i i gra|anite. Nasproti vak-
voto obvinuvawe vladiniot portparol Ivica
Bocevski potsetuva deka site dogovori po-
vrzani so OKTA se nao|aat na veb-sajtot na
Vladata, od kade mo`e da se vidi deka nema
{emi, nema aneksi, nema poddogovori, nema
premol~eni dogovori. Tokmu so pismenata
spogodba so rafinerijata se ovozmo`uva
promena vo pravilnikot za kvalitetot na go-
rivata i so toa }e se unapredi nivniot kva-
litet.
Portparolot naglasuva i deka so ovaa
spogodba obvrskata od 93 milioni dolari,
poradi odlukata na vladata na Crvenkovski,
e svedena samo na 40 milioni dolari.
Vesnicite prenesuvaat i deka Agencijata
za elektronski komunikacii deneska javno }e
gi otvori ponudite na tenderot za ZG tehno-
logija. Brziot internet, transferot na poda-
toci so golema brzina, pristapot do multi-
medijalni sodr`ini, videotelefonijata i
televizijata se del od uslugite koi gi nudi
ovaa tehnologija.
Ekspertite se skepti~ni i velat deka ZG
tehnologijata ne e usluga za po{irokata po-
pulacija, poradi skapite telefoni i visoki-
te ceni....
Stava li vlasta raka vrz guvernerskata
pozicija e naslovot vo Utrinski vesnik. Vo
opozicijata se ubedeni deka vladeja~kite
strukturi imaat `elba preku interpelacija-
ta, no i preku drugi formi na javen pritisok,
da go isprovociraat Go{ev samiot da podne-
se ostavka od svojata funkcija. Vo Vladata
se kategori~ni deka ja po~ituvaat nezavis-
nosta na NBRM. Monetarnata vlast vo Make-
donija e nezavisna. Vladata, kako izvr{na
vlast vo zemjava, postapuva isklu~ivo vo
ramkite na Ustavot i zakonite koga stanuva
zbor za nejziniot odnos so monetarnata
vlast.
Vreme objavuva deka ne ce znae koj vo mo-
mentov e vistinski gazda na tutunskiot kom-
binat Jaka tabak od Radovi{ i kako se menu-
vala sopstvenosta vrz firmata, otkako po-
rane{nite direktori zavr{ija vo pritvor
obvineti deka proneverile dr`aven tutun, a
se ~eka rasplet na aferata so kupoproda`-
bata na akciite. Kako sega stojat rabotite
vrabotenite vo kombinatot ne znaat za kogo
rabotat. Vo Centralniot depozitar za hartii
od vrednost, Jaka tabak e zavedena kako ak-
cionersko dru{tvo vo privatna sopstvenost.
Za sopstvenici se navedeni Fondot za pen-
zisko i invalidsko osiguruvawe i akcioneri
{to poseduvaat obi~ni akcii...Ovoj vesnik ja
prenesuva i vesta deka pretstavnicite na
najpovolniot ponuduva~ za imotot na Alumi-
na, izraelskata kompanija -Gazit gloub go
potpi{aa dogovorot za kupoproda`ba na ovoj
porane{en makedonski zagubar.
Kompanijata go uplati depozitot od 795
iljadi evra i vo rok od 21 den treba da go up-
lati i ostatokot od zdelkata so vrednost od
19 milioni evra - izjavi Aco Dam~evski,
likvidatorot na Alumina.
Vo ovaa nasoka Vest ja prenesuva infor-
macijata od vrabotenite vo tulanata vo ^a{-
ka deka strumi~kata fabrika za proizvodst-
vo na grade`ni materijali Elenica }e go ku-
pi pogonot za tuli vo ^a{ka na vele{ki Kiro
]u~uk.
Po presudata za slu~ajot Slavija, Dnev-
nik prenesuva deka Dr`avnoto pravobrani-
telstvo }e ja izvr{i sudski izre~enata za-
plena na 97,6 milioni denari od li~niot
imot na gazdata na Slavija, Kiril Ko~evski.
Toj co pravosilna presuda e osuden na 6 go-
dini zatvor poradi zloupotreba na slu`be-
nata polo`ba pri privatizacijata na firma-
ta. Pobaruvawata na o{tetenite akcioneri i
vraboteni vo Slavija se re{avaat vo parni~-
na postapka
Na pazarot na kapital akciite na Evropa
so porast od 63 procenti, prenesuva Biznis.
Se raboti za proda`ba na mal broj akcii i
toa 12 akcii po 5.000 denari vo edna
transakcija i u{te 20 akcii po 9.990 denari.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. OKTA DIKTIRA I PRAVILNICI I CENI ZA KVALITET NA BENZINITE (****)

2. ANTIKORUPCIONERITE GI ^E[LAAT MOBILNITE (**)

DNEVNIK s.3 SDSM: VLADATA I OKTA GO VOSKRESNUVAAT MONOPO-

s.3 SO ZAPLENETIOT IMOT OD GAZDATA ]E SE OBES[TETI LOT
DR@AVATA s.6 MBI 11.01.2008
s.4 OKTA DIKTIRA I PRAVILNICI I CENI ZA KVALITET NA s.8 NA PRODA@BA STRUJA [TO JA NEMA
BENZINITE VE^ER
s.4 ANTIKORUPCISKA ]E GI ISPITUVA PRATENI^KITE s.4 ANTIKORUPCIONERITE GI ^E[LAAT MOBILNITE
MOBILKI s.6 OTVORENI DVE NOVI EKSPOZITURI
s.7 MBI 11.01.2008 s.6 BLADATA GO VOSKRESNA MONOPOLOT NA OKTA
s.7 DVE NOVI EKSPOZITURI NA IK BANKA s.7 OTVORAWE NA PONUDITE ZA ZG
BIZNIS VREME
s.1 TI-MOBAJL SE VADI - KOSMOFON ]E PRODOL@I SO s.3 KOJ E GAZDA NA JAKA TABAK?
@ALBI p.3 IZRAELCITE DADOA KAPAR ZA ALUMINA
s.2 HOVIOT DOGOVOP GO VOSKRESNUVA MONOPOLOT NA s.7 VLADATA GO VOSKRESNA MONOPOLOT NA OKTA
OKTA s.7 SILMAK NE MO@E DA GO RESTARTIRA PROIZVOD-
s.3 TI-MOBAJL SE VADI - KOSMOFON ]E PRODOL@I SO STVOTO
@ALBI VEST
s.3 JAVNOTO OTVORAWE NA PONUDITE ZA TEHNOLOGIJATA s.9 STRUMI^KA ELENICA SAKA DA GO KUPI KIRO ]U^UK
ZG NOVA MAKEDONIJA
s.11 MAJLSTOUN ]E UPRAVUVA SO ME[AN TIM VO BANKATA s.1 SILMAK ZATVOREN RABOTNICITE NA ULICA
s.12 AKCIITE NA EVROPA SO PORAST OD 63 PROCENTI s.3 VLADATA SAKA DA PRODAVA STRUJA OD MAZUT
s.12 MBI 10-01-2008 s.6 SILMAK ZATVOREN, RABOTNICITE NA ULICA
s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI s.6 ZLATOTO NA BERZITE SO NOV REKORD OD OKOLU 900
UTRINSKI VESNIK DOLARI ZA UNCA
s.1 STAVA LI VLASTA RAKA VRZ GUVERNERSKATA POZICI- [PIC
JA? s.5 IVICA BOCEVSKI: NEMA [EMI, SE E TRANSPARENTNO
s.2 STAVA LI VLASTA RAKA VRZ GUVERNERSKATA POZICI- s.5 SDSM: VLADATA SE PODMA^KUVA SO MAZUTOT NA OKTA
JA?
 Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
15
12.01.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Vo vikend izdanijata na dnevnite vesni- SDSM obvinuva: za promena na Generalniot urbanisti~ki

ci dominiraat tri osnovni vesti. Vo site sa-
botni izdanija e prenesena vesta za otvora-
weto na ponudite za izgradba na 28 mali
hidrocentrali vo Makedonija. Na me|unarod-
niot tender na Ministerstvoto za ekonomija
za davawe pod koncesija na voda za proiz-
vodstvo na elektri~na energija se prijavija
sedum doma{ni i pet stranski kompanii, koi
dostavija 58 ponudi. Od niv sedum se doma{-
ni, a najgolemo interesirawe ima za centra-
lite na Markova Reka, Bregalnica i na Pena.
Najgolem broj ponudi se od avstriskata kom-
panija Enerxi Zotter Bau, koja na tenderot
u~estvuva so 24 ponudi za izgradba na mali
hidrocentrali, a italijanskata CO-VER
dostavi osum ponudi.
Vtorata vest koja ja prenesuvaat site pi-
{ani mediumi se odnesuva na ponudite na
tenderot za ZG tehnologija vo koja bitkata }e
ja vodat samo T-mobile i Kosmofon, koi
edinstveno i se javija na tenderot. Koj }e ja
nudi ovaa usluga, Agencijata za elektronski
komunikacii }e soop{ti za dve nedeli. Ina-
ku, T-mobile i Kosmofon konkuriraat za do-
bivawe licenca za koristewe na radio-
frekvencii za obezbeduvawe javni mobilni
komunikaciski mre`i i uslugi od ZG-tehno-
logijata
Slu~ajot OKTA i ponatamu tema koja ja
obrabotuvaat site mediumi. Obvinuvawata
na adresa na Vladata po odnos na otstapkite
za ispolnuvawe na dogovorot za poramnuva-
we na dolgot ne stivnuvaat. Opoziciskata
- Vo dogovorot za poramnuvawe, {to pred
novogodi{nite praznici be{e sklu~en so
Okta, Vladata konstatirala deka Rafineri-
jata gi zavr{ila investiciite za instalira-
we na famozniot desulfurizator i se obvr-
zala vedna{ da izdade dozvola za toa. Spo-
red potpretsedatelot na SDSM, Igor Iva-
novski, ova e u{te eden dokaz deka Vladata
se dogovara isklu~ivo vo interes na OKTA, a
ne vo interes na gra|anite. - OKTA ne samo
{to ne se sankcionira zaradi nepo~ituvawe
na makedonskite zakoni, tuku dopolnitelno
so odlagaweto na primenata na Pravilnikot
za benzinite i se dava pravo i ponatamu vo
slednite 18 meseci da proizveduva ekolo{-
ki {tetni, nekvalitetni i skapi goriva, sme-
ta Ivanovski i pra{uva kolku profit }e os-
tvari OKTA so odpagaweto na primenata na
Pravilnikot za 18 meseci...
Od drugite vesti posebno vnimanie zas-
lu`uva vesta koja ja prenesuva Ve~er za pu{-
taweto na novata trafostanica za potrebite
na GAMA vo slobodnata ekonomska zona Bu-
narxik od ESM-EVN. So ova na gasovodnata
kompanija GAMA i se ovozmo`uva nepre~ena
rabota za razvoj na gasovodnata infrastruk-
tura i mo`nost za transport na gas. Za celos-
na elektrifikacija na zonata predvideni se
da se izgradat nova 110kV trafostanica i
110 kV dalekuvod, koi EVN }e ja ~inat okolu
{est milioni evra.
Utrinski vesnik ja prenesuva inicijati-
vata na Zelenata koalicija na op{tina Veles
plan na op{tinata, koj se odnesuva na delot
za lokacijata na vele{ka Topilnica. Pred-
logot na ova gra|ansko zdru`enie e vele{ka-
ta Topilnica, koja be{e najgolem zagaduva~
vo gradot, da se premesti 18 kilometri ju`no
od Veles, vo Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva
HIV, koja be{e vo sostav na MHK Zletovo.
Tie tvrdat deka se pogolem e otporot me|u
gra|anite za eventualna proda`ba na Topil-
nicata i nejzino mo`no restartirawe na is-
tata lokacija....
Na ovaa tema pi{uva i Vreme no za loka-
cijata na koja se prostira skopskiot hemi-
skiot gigant OHIS. Po ~etiri neuspe{ni
tenderi za proda`ba na hemiskiot gigant
OHIS, od vladata stignuvaat najavi deka }e
bara stranski konsultanti, koi }e napravat
analiza na sostojbite vo OHIS za utvrduva-
we na nejzinata vistinska vrednost.
Na trite me|unarodni javni oglasi za
proda`ba na OHIS ne se javi nitu eden seri-
ozen kupuva~, a proda`ba na dr`avnite ak-
cii na berza neodamna be{e prekinat poradi
{pekulativni transakcii, koi predizvikaa
porast na cenata na akciite. Najgolemata
makedonska hemiska fabrika na posledniot
javen tender se nude{e za 8,6 milioni evra.
Nasproti naporite na Vladata za revital-
izirawe na fabrikata, vo javnosta kru`at
informacii deka na ova mesto se planira
izgradba na stanben kompleks.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI Za izgradba na 28 mali hidrocen-

1. T-MOBILE I KOSMOFON SE TRKAAT ZA 3-G (****)
2. ZA IZGRADBA NA 28 MALI HIDROCENTRALI SE PRIJAVILE 12 KOMPANII (***)
T-Mobile i Kosmofon se trkaat za 3-G
Samo T-Mobile i Kosmofon rdostavija
ponudi na tenderot za ZG tehnologija. Koj }e
ja nudi ovaa usluga, Agencijata za elektrons-
ki komunikacii }e soop{ti za dve nedeli. Vo
pri-sustvo.na pretstavnici od dva mobilni
operatori, pretsedatelot na komisijata Mi-
le Veqanov konstatira{e deka ponudite na
kompaniite se kompletni bez da bidat
obelodeneti detali. Tenderskata komisija
treba da gi razgleda ponudite i najdocna do
17 januari da napravi rang lista. Potoa, Ko-
misijata na AEK do 25 januari }e odlu~i na
kogo }e mu ja dade ra-diofrekvencijata za 3-
G.
Klu~en uslov koj od dvete kompanii }e
bide izbran e da ponudi poniski ceni za
gra|anite, a istovremeno i prifatlivi gole-
moproda`ni ceni za drugi operatori {to }e
sakaat da nudat 3-G.
trali se prijavile 12 kompanii
Na me|unarodniot tender za izgradba na
28 mali hidrocentrali se prijavija sedum
doma{ni i pet stranski kompanii koi dosta-
vija 58 ponudi. Najgolem broj ponudi se od
avstriskata kompanija Enerxi Zotter Bau,
koja na tenderot u~estvuva so 24 ponudi za
izgradba na mali hidrocentrali, a italijan-
skata CO-VER dostavi osum ponudi. Po ~e-
tiri ponudi ima od Purferco participej{n
holding od [vajcarija i od slovene~kata
kompanija Poteza. Tri ponudi dostavile
skopskite firmi: Eltek, Fidko, konzorciu-
mot Ingmark i Flekspover.

DNEVNIK s.7 T-MOBILE I KOSMOFON SE TRKAAT ZA 3-G

s.3 SDSM: VLADATA JA [TITI OKTA s.7 GAMA DOBI PRIKLU^OK VO BUNARXIK
s.6 MBI 12.01.2008 VREME
s.6 DVOJNO POVE]E PONUDI ZA 28 MALI HIDROCENTRALI s.6 ]E SE TRKAAT KOSMOFON I TE-MOBAJL
s.6 T-MOBILE I KOSMOFON KONKURIRAAT ZA VIDEOTE- s.6 RESTART NA OHIS ILI STANBEN KOMPLEKS?
LEFONIJA s.7 GLAVNIOT ^OVEK OD RUSIJA VO ZATVOR - NEMA GAS VO
UTRINSKI VESNIK MAKEDONIJA
s.4 OKTA PRODOL@UVA DA GI TRUE GRA\ANITE, TVRDI s.7 PRIJAVENI 12KOMPANII ZA MALI HC
SDSM NOVA MAKEDONIJA
s.7 ZA IZGRADBA NA 28 MALI HIDROCENTRALI SE PRIJAV- s.5 FINANSISKATA GRUPACIJA MAJLSTON PREZEDE 75,9
ILE 12 KOMPANII OTSTO OD AKCIITE NA KOMERCNJALNO-INVESTIC-
s.7 KOSMOFON I T-MOBILE VODAT BITKA ZA 3G-TEHNO- NONA BANKA
LOGIJA s.5 SAMO T-MOBILE I KOSMOFON SO PONUDI ZA ZG-
s.7 MBI 12.01.2008 TEHNOLOGIJA
s.7 ZELENATA KOALICIJA BARA DISLOKACIJA NA VELE[- s.6 NEMA PONUDA, NO NEMA NITU KUPUVA^I, SITE GO
KA TOPILNICA ^EKAAT NOVIOT BRAN
VE^ER [PIC
s.6 VLADATA DALA DOZVOLA ZA DESUFURIZATOROT s.6 PING-PONG SO OKTA
s.6 ZA 28 HIDROCENTRALI SE JAVIJA 12 PONUDUVA^I
16 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS
STR.29
FUNKCIONERITE GLAVNI MU[TERII NA UPRAVATA
SUMIRAWE
Finansiskata policija lani otkrila deka naj~esti storiteli na
krivi~ni dela bile visoki dr`avni funkcioneri, direktori na
dr`avni organi i javni institucii, dr`avni slu`benici, no i direk-
tori na banki, na firmi, carinski slu`benici, ste~ajni upravnici...
Kolku krivi~ni dela godinava otkri i prosledi Upravata za finan-
siska policija?
- Vo tekot na 2007 godina Upravata za finansiska policija otkri i vo
predistra`na postapka doka`a 76 krivi~ni dela. Do nadle`nite javni
obvinitelstva podnese vkupno 41 krivi~na prijava za 61 prijaveno
lice. Otkrivme i vo predistra`na postapka doka`avme deka so store-
nite dela e napravena {teta vo buxetot za 2007 godina od okolu 12,6
milioni evra.
FORUM
STR.8
]E LETA LI GUVERNEROT?
Kon sredinata na mesecov na dneven red vo Sobranieto treba da bide
raspravata za interpelacija na guvernerot Petar Go{ev. Baraweto za
odgovornost od prviot ~ovek na NBMe podneseno od 15 pratenici od
re~isi site partii zastapeni vo parlamentot (osven DUI i LDP). Vo
obrazlo`enieto na ovaa inicijativa so koja Go{ev e obvinet za zlou-
potreba na zakonskite propisi, se naveduva deka povodot e likvidaci-
jata na Makedonska banka, za koja podnesuva~ite na interpelacijata
smetaat deka e nonsens koga stanuva zbor za pozitivni gotovinski
tekovi i istovremeno profitabilna banka.
STR.31
DOMINANTNA AKCIJAT ANA KOMERCIJALNA BANKA
Dominacijata na Komercijalna banka be{e ostvarena vo petokot koga se
istrguvaa 3.090 akcii, a vkupno vo trite trgovski dena bea istrguvani
0,16% od glavnicata na bankata so prose~na cena od 6.839 denari, {to
vo sporedba so prethodnata nedela pretstavuva pad na cenata od 0,2%.
Spored ostvaren promet od 8,9 milioni denari, na vtoro mesto e
Alkaloid, ~ija{to akcija zabele`a pad na prose~nata cena od 1,18%.
KAPITAL
STR.26
DALI ]E SE POVTORI RASTOT NA MAKERONSKATA BERZA I VO
2008?
Po~etokot na godinata e voobi~aen period zs utvrduvawe na (ne)uspe-
hot na site eknomski institucii vo prethodnite 12 meseci, pa taka i na
berzite. Najlo{ rezultat od site regionalni berzi minatata godina
poka`ala Bawalu~kata berza, ~ij {to indeks na najpikvidni kompanii,
BIRS, i pokraj blagiot porast vo dekemvri, no nivo no cela 2007,
oti{ol vo minus za 11,1%.
STR.28
MAKPETROL ME\U ^ETIRITE NAJTRGUVANI SO PROMET OD SAMO
70 ILJADI EVRA
Co promet od samo 4,6 milioni denari ili 73 iljadi evra, akcijata na
Makpetrol vleze me|u ~etirite najtrguvani na po~etokot na godinava.
Niskoto nivo na trguvawe ne e neobi~no za ovoj period od godinata, so
ogled na toa deka investiciskite fondovi, kako najgolemi dvigateli
na berzata vo 2007, gi sreduvaat svoite bilansi i se podgotvuvaat za
novi vlo`uvawa.
Data 14.01.2008
07-12.01.2008 g. -PONEDELNIK-SABOTA
STR.29
BUGARSKIOT ALFA FINANSISKI HOLDING GO KUPUVA I BROKER-
SKOTO DRU[TVO EUROBROKER?!
Spored neoficijalnite informacii do koi dojde Kapital prvi~niot
dogovor za prezemawe na 51% od kapitalot na Euro-broker od strana
na bugarskata finansiska grupacija e ve}e postignat.
Dosega{niot sopstvenik na brokerskata ku}a Dragan Lasi}, navodno }e
zadr`i sopstvenost na nad 49% od akciite i relativno golema kontro-
la vrz upravuvaweto so dru{tvoto.
STR.33
MBI-10 JA PO^NA GODINATA SO PAD
Vo prvite tri dena na trguvawe vo novata godina, indeksot na
Makedonskata berza zabele`a pad od 1,2%. Skratenata berzanska ne-
dela ne donese ni{to spektakularno vo pogled na prometot i cenite na
akciite, {to e i o~ekuvano za po~etok na godina.
STR.34
NE PLANIRAME DA KUPUVAME DRUGI BANKI VO MAKEDONIJA
Bo najava e dokapitalizacijata no Nova Qubqanska banka vo iznos od
300 milioni evra. Na koj na~in }e se realizira kapitalizacijta i za
{to }e bidat nameneti sobranite pari?
NLB u{te vo 2007 godina se dokapitalizira{e so 100 milioni evra.
STR.37
ZEMJODELSKI KREDITI SO KAMATA OD 4%
Invest banka od Skopje po~na so plasman na sredstvata {to gi obezbe-
di Vladata vo vkupen iznos od 8,2 milioni evra, nameneti za finan-
sirawe ko individualni zemjodelci i pravni lica koi se zanimavaat
so zemjodelstvo.
STR.45
PROKREDIT BANKA JA IZDADE PRVATA KORPORATIVNA OBVRZNI-
CA
Na krajot na minatata godina ProKredit bankata ja izdade prvata
emisija na korporativ na obvrznica. Stanuva zbor za prva emisija na
korporativni obvrznici {to ja izdava edna banka vo Makedonija.
Iako izdavaweto na korporativni obvrznici e redovna praksa vo dru-
gite ekonomii od regionot i po{iroko, za Makedonija toa za `al e
retkost.
Str.46
MAKEDONIJA GI DOBI PRVITE INVESTICISKI SOVETNICI
Zgolemuvawe na informiranosta na potencijalnite investitori za
sostojbite na pazarot za hartii od vrednost i sledeweto na berzan-
skite spu~uvawa se dep od obvrskite na investiciskite sovetnici, koi
v~era gi dobija diplomite za uspe{no zavr{ena obuka.
MAKEDONSKO SONCE
STR.26
PROFITITE POPRIVLE×NI OD RIZIKOT
Iako krajot na minatata godina donese odredena stagnacija, sepak se
o~ekuva doma{niot pazar na kapital vo 2008 godina da stane zna-
~itelno pointeresen, kako za potencijalnite stranski, taka i za
doma{nite akcioneri. Vsu{nost, site gra|ani koi raspolagaat so slo-
bodni sredstva mo`at svoite pari namesto vo banka (na kni{ka) da gi
vlo`at vo akcii na kompanija po sopstven izbor, koi }e gi kupat po
poniska cena, a }e gi prodadat po poskapa, pri {to }e zarabotat vo raz-
likata.
Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
17
18 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 14.01.2008
Data 14.01.2008 broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
19
20 berzNIK broj 5
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 14.01.2008