UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

Diplomsko delo

NAELO ZAKONITOSTI UPRAVE S POUDARKOM NA PREKRKOVNIH ORGANIH

Darja Jug

Ljubljana, marec 2012

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

DIPLOMSKO DELO

NAELO ZAKONITOSTI UPRAVE S POUDARKOM NA PREKRKOVNIH ORGANIH

Kandidatka: Vpisna tevilka: tudijski program:

Darja Jug 04032159 Visokoolski strokovni tudijski program Javna uprava prva stopnja docent dr. Mirko Peari

Mentor:

Ljubljana, marec 2012

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisana Darja Jug, tudentka Visokoolskega strokovnega tudijskega programa Javne uprave prve stopnje, z vpisno tevilko 04032159, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Naelo zakonitosti uprave s poudarkom na prekrkovnih organih. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloeno delo izkljuno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili, sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloenega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili, sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloeno delo in sem to tudi jasno zapisala v predloenem delu, se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafini obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list, RS, t. 21/95), kritev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo, se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloeno delo in za moj status na Fakulteti za upravo, je elektronska oblika identina s tiskano obliko diplomskega dela ter soglaam z objavo dela v zbirki Dela FU,

Diplomsko delo je lektorirala Mateja Toni.

Ljubljana, marec 2012 Darja Jug

iii

iv

POVZETEK
Naelo zakonitosti je postalo eno izmed ustavnih nael sodobnih demokratinih drav, ki temelji na ideji, da mora imeti izvrilna oblast podlago za svoje delovanje v odloitvah zakonodajnega organa. Dravna uprava je le ena od funkcij drave, ki jo v skladu s trialistino teorijo delitve oblasti tejemo kot del izvrilne funkcije, od katere zgornji , politini del, predstavlja vlada, spodnji, strokovni del, pa uprava. V Sloveniji je z ustavo doloeno, da se oblast deli na zakonodajno, izvrilno in sodno. Zakoni in podzakonski predpisi ter drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo, zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Tudi posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Naloga uprave je, da izvaja upravne akte, s katerimi ureja oziroma doloa pravna razmerja. Nadzor nad izvrevanjem zakonov in uredb, s katerimi so doloeni prekrki, izvajajo prekrkovni organi. Okrajno sodie v Ljubljani in Vrhovno dravno toilstvo RS sem zaprosila za podatke, katere sem prouila s pomojo statistine in analitine metode. Rezultat moje raziskave je ugotovitev, da prekrkovni organi pri izdajanju posaminih pravnih aktov v postopkih o prekrkih izvajajo naelo zakonitosti zadovoljivo ter da je nadzor nad njihovim delom dober. KLJUNE BESEDE zakonitost uprava naloge upravni postopek postopek o prekrku pravno sredstvo

SUMMARY
THE PRINCIPLE OF LEGALITY IN ADMINISTRATION WITH AN EMPHASIS ON THE MISDEMEANOUR AUTHORITIES
The principle of legality has become one of the constitutional principles supporting modern democratic countries. It is based on the idea that the actions of the executive power must have foundations in the decisions made by the legislative body. According to the tripartite separation of powers theory, the state administration is one of the state functions falling under the executive function, which can be divided into the upper, political part represented by the government and into the lower, professional part represented by the administration. The Constitution of the Republic of Slovenia separates the legislative, the executive and the judicial branch of power. Laws, regulations and other general acts must be in conformity with the Constitution, laws must be in conformity with generally accepted principles of international law and with valid treaties ratified by the National Assembly, whereas regulations and other general acts must also be in conformity with other ratified treaties. In addition, individual acts and actions of state authorities, local community authorities and bearers of public authority must be based on a law or regulation adopted pursuant to law. The state administration as authorized to carry out administrative acts regulating and establishing legal relations. The implementation of laws and decrees defining misdemeanours is supervised by misdemeanour authorities. The local court in Ljubljana and the Office of the State Prosecutor General of the Republic of Slovenia have granted me the access to data, which I analyzed according to statistic and analytic methods. The results have shown that the misdemeanour authorities lodge legal acts in misdemeanour procedures in accordance with the principle of legality and that their work is well-supervised. KEY WORDS legality administration tasks administrative procedure misdemeanour procedure legal remedy

vi

KAZALO

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ............................................................... iii POVZETEK ................................................................................................................. v SUMMARY ................................................................................................................ vi KAZALO................................................................................................................... vii 1 UVOD ............................................................................................................... 1 2 UPRAVNO PRAVO ............................................................................................ 3 2.1 Nastanek in razvoj upravnega prava .................................................................. 3 2.2 Normativno in sistemsko stalie naela zakonitosti ............................................. 4 2.3 Razmerje med zakonodajno in izvrilno vejo oblasti ............................................. 4 3 UPRAVA ........................................................................................................... 7 3.1 Naloge uprave.................................................................................................. 8 3.1.1 Izvrilne (eksekutivne) naloge uprave.............................................................. 8 3.1.2 Nadzor nad delom uprave .............................................................................. 9 3.2 Upravni akti ................................................................................................... 10 3.2.1 Formalni in materialni predpisi ...................................................................... 10 3.2.2 Interpretacijski predpisi ................................................................................ 11 3.2.3 Predpisi po posebnem pooblastilu ................................................................. 11 3.2.4 Interni predpisi ............................................................................................ 11 3.2.5 Mednarodne pogodbe in sporazumi ............................................................... 11 3.2.6 Posamini pravni akti ................................................................................... 12 4 NAELO ZAKONITOSTI IN IZVRILNA VEJA OBLASTI .................................. 13 4.1 Naelo zakonitosti pri posaminih pravnih aktih ................................................. 13 4.2 Skladnost pravnih norm in pravnih aktov .......................................................... 13 4.3 Objava in veljavnost predpisov ........................................................................ 14 4.4 Prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) ................... 15 4.5 Pravna sredstva in sodno varstvo..................................................................... 15 4.6 Upravni spor .................................................................................................. 15 4.7 Pravnomonost .............................................................................................. 16 5 IZJEME OD NAELA ZAKONITOSTI................................................................ 17 5.1 Odloanje po prostem preudarku (diskrecijska pravica) ..................................... 17 5.1.1 Materialnopravni vidik prostega preudarka ..................................................... 17 5.1.2 Formalnopravni vidik prostega preudarka ...................................................... 18

vii

5.1.3 Diskrecijska pravica pri odloanju prekrkovnih organov .................................. 18 5.2 Izjeme od naela zakonitosti pri prekrkovnih organih ....................................... 19 5.3 Nedoloeni pravni pojmi .................................................................................. 20 5.4 Izredno stanje modifikacija zakonitosti........................................................... 21 6 UPRAVNI POSTOPEK ..................................................................................... 22 6.1 Zaetek postopka ........................................................................................... 22 6.1.1 Zaetek postopka po uradni dolnosti ............................................................ 22 6.1.2 Zaetek postopka na zahtevo stranke ............................................................ 22 6.1.3 Zaetek postopka z javnim naznanilom .......................................................... 23 6.2 Poravnava...................................................................................................... 23 6.3 Postopek do izdaje odlobe ............................................................................. 24 6.3.1 Skrajani ugotovitveni postopek .................................................................... 24 6.3.2 Posebni ugotovitveni postopek ...................................................................... 24 6.3.3 Predhodno vpraanje ................................................................................... 24 6.3.4 Prekinitev postopka ...................................................................................... 25 6.3.5 Ustna obravnava.......................................................................................... 26 6.4 Odloba ......................................................................................................... 26 6.5 Sklep ............................................................................................................. 27 6.6 Pritoba ......................................................................................................... 27 6.7 Izredno pravno sredstvo ................................................................................. 29 6.7.1 Obnova postopka ......................................................................................... 29 6.7.2 Sprememba ali odprava odlobe v zvezi z upravnim sporom ............................ 30 6.7.3 Odprava in razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici ................................. 31 6.7.4 Izredna razveljavitev .................................................................................... 31 6.7.5 Ninost ....................................................................................................... 32 6.8 Postopek inpekcijskega nadzora ..................................................................... 32 7 POSTOPEK O PREKRKIH .............................................................................. 34 7.1 Prekrkovni organi .......................................................................................... 34 7.1.1 Inpekcijski organi ....................................................................................... 35 7.1.3 Drugi dravni organi..................................................................................... 38 7.1.4 Nosilci javnih pooblastil ................................................................................ 38 7.1.5 Organi samoupravnih lokalnih skupnosti ........................................................ 39 7.2 Hitri postopek o prekrku ................................................................................ 39 7.3 Zaetek postopka o prekrku na pisni predlog ................................................... 40 7.4 Zakljuek hitrega postopka .............................................................................. 40 7.4.1 Uradni zaznamek ......................................................................................... 41

viii

7.4.2 Opozorilo .................................................................................................... 41 7.5 Zahteva za sodno varstvo ............................................................................... 43 7.6 Zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo................................ 44 8 PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED UPRAVNIM IN PREKRKOVNIM POSTOPKOM ......................................................................................................................... 46 8.1 Podobnosti med postopkoma........................................................................... 46 8.2 Razlike med postopkoma ................................................................................ 46 8.3 Nejasnosti glede uporabe ................................................................................ 47 9 ANALIZA DELA POSAMEZNIH PREKRKOVNIH ORGANOV ............................ 48 10 ZAKLJUEK .................................................................................................. 56 LITERATURA IN VIRI................................................................................................ 58 KAZALO PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Reevanje zahtev za sodno varstvo na OS Ljubljana v letih 2009 in 2010 ..... 50 Grafikon 2: Nain reitve na OS Ljubljana ................................................................... 51 Grafikon 3: Reevanje zahteve za varstvo zakonitosti na VDT RS v letih 2009 in 2010 .... 52 Grafikon 4: Prikaz reevanja vloenih zahtev za varstvo zakonitosti na VS RS v letih 2009 .............................................................................................................................. 54 KAZALO TABEL Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela 1: 2: 3: 4: 5: Upravni organi, pristojni za odloanje. ......................................................... 28 Reevanje zahtev za sodno varstvo na OS Ljubljana v letih 2009 in 2010 ....... 49 Nain reitve na OS Ljubljana ..................................................................... 50 Reevanje zahteve za varstvo zakonitosti na VDT RS v letih 2009 in 2010 ...... 52 Nain reitve na Vrhovnem sodiu RS ........................................................ 53

ix

1 UVOD

Naelo zakonitosti javne uprave je eno izmed ustavnih nael sodobnih demokratinih drav. Ima globoke zgodovinske korenine in se je razvilo hkrati z naelom delitve oblasti oziroma s parlamentarizmom. Za diplomsko delo z naslovom Naelo zakonitosti uprave sem se odloila z namenom, da prikaem, v kakni meri je javna uprava zakonita na podroju, ki ureja prekrkovne postopke. Leta 2005 so nekateri upravni in dravni organi ter nosilci javnih pooblastil postali prekrkovni organi, kasneje pa so se jim pridruili tudi organi lokalnih samoupravnih skupnosti. Sooiti so se morali s prekrkovnim postopkom, ki se razlikuje od upravnega postopka, katerega so poznali do tedaj. Upravni organi so tako poleg naloge nadziranja, ki so jo imeli, dobili tudi nalogo sankcioniranja. V kolikor v upravnem postopku ugotovijo nepravilnost krenje zakona, zanejo s prekrkovnim postopkom, ki se kona z izrekom sankcije. Sankcijo izreejo v ustni obliki z opozorilom ali v pisni obliki s pisno odlobo, ki je lahko odloba o prekrku, obiajni plailni nalog ali poseben plailni nalog. Zakonitost posaminih odlob preverja sodie, ko posameznik (fizina ali pravna oseba), ki se z odlobo ne strinja, vloi zahtevo za sodno varstvo. Kot izredno pravno sredstvo se v postopkih o prekrku uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, katere upravienost presodi vrhovni dravni toilec, saj je edini, ki lahko nastopa pred Vrhovnim sodiem RS. V diplomski nalogi sem s pomojo deskriptivne metode prouevanja predstavila nastanek in razvoj upravnega prava ter z njim naela zakonitosti; kako in v kaknem razmerju je naelo zakonitosti s posamezno vejo oblasti ter v kaknem razmerju je do uprave. Nadalje sem predstavila upravo, njene naloge, kako se izvruje nadzor nad njenim delom ter akte, ki jih izdaja. Podrobno sem opisala postopek o prekrku, od zaetka, ko prekrkovni organ ugotovi kritev bodisi po uradni dolnosti bodisi z vloitvijo pisnega predloga okodovanca ali druge osebe, pa vse do konne odloitve, ki se najpogosteje kona s pisno odlobo. Zoper posamine pravne akte, ki jih izdajo prekrkovni organi v prekrkovnem postopku, je dovoljeno redno pravno sredstvo, ki se imenuje zahteva za sodno varstvo. Zakonitost teh aktov presoja sodie. Ko so izrpana vsa redna pravna sredstva, pa zakonodajalec dopua izredno pravno sredstvo - zahtevo za varstvo zakonitosti, katero lahko vloi le dravni toilec. Pri Okrajnem sodiu v Ljubljani, Oddelku za prekrke, sem pridobila podatke o tem, koliko zahtev za sodno varstvo, vloenih zoper prekrkovne odlobe, so prejeli od prekrkovnih organov v letih 2009 in 2010, koliko so jih v tem obdobju reili ter nain reitve. Vrhovno dravno toilstvo Republike Slovenije pa sem zaprosila za podatke, koliko je bilo v letih 2009 in 2010 vloenih pobud za vloitev izrednega pravnega sredstva, koliko je bilo ugodenih in vloenih zahtev za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodie RS ter nain

reitve. Za prikaz podatkov sem uporabila statistino metodo, nato pa sem z analitino metodo ugotovila, kako prekrkovni organi pri izdajanju posaminih pravnih aktov v postopkih o prekrkih izvajajo naelo zakonitosti in kaken je nadzor nad njihovim delom.

2 UPRAVNO PRAVO

2.1 NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNEGA PRAVA

Upravno pravo kot loena pravna disciplina se je razvila v Franciji, v asu prehoda iz fevdalizma v novo drubeno formacijo. Zametke najdemo e v poznem fevdalizmu, v obdobju policijsko absolutistine drave. Za to obdobje je bil znailen moan upravni aparat. Oblikovala so se posebna pravila v obliki norm, ki so doloala splona naela in pravila za delovanje aparata. Te norme so bile instrukcijske narave, kar pomeni, da so vezale nije organe v razmerju do vijih. Znailnost delovanja upravno-policijskega aparata v tem obdobju je bila popolna odsotnost naela zakonitosti. Praktine potrebe so pripeljale do oblikovanja t.i. kameralne ali policijske znanosti, ki je bila sprva politina disciplina. Z vidika razvoja upravnega prava je pomembno, da so se v okviru kameralistike zaele oblikovati pravne norme, ki so kot splone norme zaele urejati delovanje uprave. S tem se je zaelo uvajati naelo zakonitosti, posredno pa se je krepila ideja o pravni dravi. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 3) Naelo zakonitosti uprave se je razvijalo s pridobivanjem moi meanstva, ki je teilo k omejevanju absolutne oblasti monarha in njegovega upravnega aparata. Uveljavitev naela zakonitosti na podroju uprave pomeni preskok v pravno dravo. Predpisi, ki jih izdaja parlament, se zano imenovati upravno pravo. V preteklosti so drave uporabljale stroji in blaji kriterij pri pojmovanju naela zakonitosti uprave. Sodobne drave (Velika Britanija, Francija, ZDA) so uporabljale stroji vidik. Upravno delovanje je bilo neposredno navezano na zakonsko pooblastilo, ki je moralo biti dovolj precizno, da ni dopualo prevelikega maneverskega prostora upravi. Blaji vidik pa je dajal upravi iroka pooblastila (Nemko cesarstvo, Avstroogrska monarhija). Uprava je lahko predpisovala nekatere zadeve namesto zakona. Pri tem je morala paziti le, da izdani predpis ni bil v nasprotju z ustavo ali z e obstojeim zakonom. Otto Mayer, ustanovitelj in starosta nemke upravno pravne doktrine, negativno opisuje koncept javne uprave kot dejavnost vlade, da dosee svoj namen, v kolikor to ni niti zakonito niti pravino. (Adamovich in Funk: Allgemeines Verwaltungsrecht, 1987, str.14) Naelo zakonitosti je postalo eno izmed ustavnih nael sodobnih demokratinih drav. Temelji na ideji, da mora imeti izvrilna oblast (vlada in dravna uprava) podlago za svoje delovanje v odloitvah zakonodajnega organa. Zakonodajno telo ima neposreden mandat za urejanje drubenih razmerij, medtem ko imajo vlada in organi dravne uprave le

posredno pooblastilo, podeljeno s strani zakonodajalca.(Virant: Zbornik referatov, 1999, str. 96)

2.2 NORMATIVNO IN SISTEMSKO STALIE NAELA ZAKONITOSTI

NORMATIVNO STALIE Z normativnega stalia se naelo zakonitosti uprave ukvarja z vpraanjem izvora upravnih pooblastil. Loimo svojepravna pooblastila uprave, ki jih poznamo iz absolutistinega obdobja predpravne drave, in z ustavo in zakoni normirana pooblastila (pristojnosti), s pomojo katerih pravni red upravi zgolj doloa njen obvezni oziroma fakultativni delokrog, kar je temeljna znailnost pravne drave. Skratka, gre za ustavno in zakonsko koncediralna, ne pa za samostojna svojepravna pooblastila upravi. Z normativnega vidika lahko pojmujemo naelo zakonitosti uprave tudi kot sredstvo za odpravljanje neskladnosti med pravnimi normami. S tem se krepi pravni red v celoti. Uvedba naela zakonitosti uprave ima za posledico, da se konkretna dejavnost uprave nenehno presoja in ocenjuje vse dotlej, dokler ni doseena skladnost s pravnim redom, zato ta vidik zakonitosti imenujemo tudi zakonitost norm. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 4) SISTEMSKO STALIE S sistemskega stalia slui naelo zakonitosti uprave za udejanjanje integriranega teritorialnega upravnega sistema s pomojo legalne hierarhije pravnih predpisov in individualnih pravnih aktov. Loimo tri nivoje vertikalnih povezav, ki temeljijo na hierarhiji: zakonitost sredstev razmerja med hierarhinimi nivoji temeljijo na zakonski regulaciji zakonitost razlogov za upravno intervencijo posredovanje drave je mono in dopustno le takrat, e in kadar je to z zakonom predvideno zakonitost postopka dravna intervencija se mora odvijati v formi, predpisani in predvideni v zakonu, ki mora obstajati kot formalni in materialni temelj intervencije e pred nastopom dejanskega povoda zanjo.

2.3 RAZMERJE MED ZAKONODAJNO IN IZVRILNO VEJO OBLASTI

Naelo delitve oblasti postavlja zahtevo, da zakonodajalec ureja zakonodajno materijo sam in je ne prepua izvrilni oblasti, saj mu je ljudstvo poverilo oblast ter s tem nalogo, da kroji politiko na vseh podrojih. Oblasti zakonodajalec ne sme prenaati naprej.

Proces javnega upravljanja (odloanja o javnih zadevah) poteka tako, da na nobeni njegovi ravni ni mogoe trditi, da gre za odloanje, ki ne vsebuje originalnih, vrednostnih sestavin. Politine odloitve na dravni ravni lahko sprejema le zakonodajalec. Vsaka odloitev, tudi tista na intrumentalni ravni, vsebuje vrednostne primesi. (Virant: Zbornik referatov, 1999, str. 99) Dravna uprava je ena od funkcij drave, ki jo v skladu s trialistino teorijo delitve oblasti tejemo kot del izvrilne funkcije, od katere zgornji, politini del predstavlja vlada, spodnji strokovni del pa uprava, ki neposredno izvruje zakone. Vsebina upravne funkcije je predvsem vzdrevanje javnega reda in pospeevanje drubenega razvoja. Upravno funkcijo opravljajo upravni organi, ki kot posebni dravni organi sodijo med organe izvrilne oblasti. Obstajajo razline vrste upravnih organov, kot so niji in viji, centralni in decentralizirani oziroma lokalni upravni organi, individualni in kolegijski upravni organi. Volff in Bachof sta razvila vsebinsko pozitivno opredelitev koncepta uprave, ki je zelo pomemben, prav tako pa tudi zelo zapleten. Javna uprava je v materialnem pogledu raznolika, pogojena z namenom, v tem obsegu zunanje doloena in delno nartovana. Kritino postavlja merila za svoja dela in formativno dojema zadeve skupnosti in njenih lanov ter se kot taka pojmuje skrbnik skupnosti. (Adamovich in Ludwg, 1987, Allgemeines Verwaltungsrecht str.15) V Sloveniji je z ustavo doloeno, da se oblast deli na zakonodajno, izvrilno in sodno. Organizacijo in delo uprave opredeljuje 120. len Ustave RS, ki v 2. odstavku doloa: Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. (120. len Ustave RS). Tudi zakoni in podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.. (1. in 2. len Ustave RS) Posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. (3. len Ustave RS) Za zakonitost splonih aktov skrbi Ustavno sodie v postopkih obravnavanja ustavnih pritob, za zakonitost posaminih aktov dravne uprave pa Upravno sodie. Vlada kot organ izvrilne oblasti in najviji organ dravne uprave Republike Slovenije Dravnemu zboru predlaga v sprejem zakone, dravni proraun, nacionalne programe in druge splone akte, s katerimi se doloajo naelne in dolgorone politine usmeritve za posamezna podroja iz pristojnosti drave. (1. in 2. len ZVRS UPB1) Vlada lahko z uredbo, in to izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu, podrobneje ureja in razlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Dravnega zbora doloena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Z odlokom ureja posamezna

vpraanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo sploen pomen, ter sprejema druge odloitve, za katere je z zakonom ali z uredbo tako doloeno. Svojo notranjo organizacijo in delo ureja s poslovnikom in sklepi. O imenovanjih in razreitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posaminih zadevah iz svoje pristojnosti, izdaja odlobe. Kadar ne odloi z drugim aktom, sprejme sklep. Za izvrevanje predpisov Evropske unije izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti. (21. len ZVRS UPB1) Uprava je del izvrilne oblasti v Republiki Sloveniji, ki izvruje upravne naloge. Svoje delo opravlja samostojno v okviru in na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov. Pri opravljanju svojega dela mora uprava upotevati pravila stroke in biti politino nevtralna. Ravnati mora nepristransko in ne sme dajati neupravienih koristi in prednosti posameznikom, pravnim osebam ali interesnim skupinam. (2. in 3. len ZDU-1 UPB4) Uprava izvruje zakone in druge predpise, ki jih sprejema dravni zbor, ratificirane mednarodne pogodbe, dravni proraun, podzakonske predpise in druge akte vlade. Za izvajanje teh nalog izdaja predpise in posamine akte ter interne akte.. (9. len ZDU-1 UPB4)

3 UPRAVA

Prouevanje uprave in njeno definiranje je podvreno dvema vidikoma in sicer funkcionalnemu in organizacijskemu: Organizacijsko (formalno) pojmovanje uprave opredeljuje upravo kot sklop organov, ki opravljajo funkcije uprave, in kot obliko, v kateri se funkcije uprave odvijajo. (ebulj in Stermecki: Upravno pravo, 2003, str.23) Formalno (materialno) pojmovanje uprave izhaja iz funkcij oziroma vsebine upravne dejavnosti, oblikam, preko katerih se te funkcije izvrujejo, pa ne posvea nobene pozornosti. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str.24)

Pri izvajanju svojih funkcij uprava izvaja upravne akte, s katerimi ureja oziroma doloa pravna razmerja. Uprava izvruje svoje naloge na podlagi in v mejah ustave in zakonov ter drugih predpisov in drugih aktov ter je pri svojem delu samostojna. Pri tem izdaja upravne predpise in druge akte ter opravlja materialna dejanja. To so lahko sploni pravni akti (izvrilni predpisi), ki so v hierarhiji pravnih predpisov niji od zakona (podzakonski akti), in posamini pravni akti, ki se kaejo predvsem v obliki upravnih odlob. Poleg teh so v praksi pomembni tudi upravni akti, ki nimajo pravne narave materialni akti. (Grad et.al.: Dravna ureditev Slovenije, 1966, str. 166) Veina slovenskih teoretikov (Vavpeti, Godec, turm) na pojem uprave gledajo predvsem v funkcionalnem smislu. Upravo pojmujejo kot dejavnost in ne kot poimenovanje organizacije ali sklopa organizacija in organov, ki izvrujejo to dejavnost. JAVNA UPRAVA Pojem javna uprava je iri, poleg klasine dravne uprave obsega tudi vso tisto dejavnost uprave, ki jo oznaujemo s pojmom javne slube. Ustava doloa, da naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. Za zagotavljanje smotrnejega in uinkovitejega opravljanja nekaterih upravnih nalog pa se za opravljanje teh nalog lahko z zakonom da javno pooblastilo samoupravnim skupnostim, podjetjem in drugim organizacijam in posameznikom. (121 l. Ustave) Vendar pa zakon to monost omejuje tako, da javno pooblastilo ne sme obsegati inpekcijskega nadzorstva, za katero so lahko zadoleni in so tudi zanj uspeno usposobljeni samo organi dravne uprave. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str.25)

JAVNA SLUBA Z javno slubo se zagotavlja zadovoljevanje potreb splonega pomena. V grobem poznamo tri naine izvajanja javnih slub: javna sluba v reiji - javno slubo neposredno opravlja drava preko svojih organov oziroma upravnih slub ali javnih ustanov, ki jih v ta namen ustanovi koncesionarna javna sluba drava kot koncedent podeljuje pravico opravljati doloeno javno slubo z vlaganji dravnega kapitala v dejavnost zasebnopravnih subjektov s tem drava zagotavlja, da zasebni subjekti v okviru svoje dejavnosti proizvajajo tudi proizvode oziroma opravljajo storitve, ki so predmet doloene javne slube. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 25)

3.1 NALOGE UPRAVE

3.1.1 IZVRILNE (EKSEKUTIVNE) NALOGE UPRAVE Podrobneja opredelitev zahteva prouitev posameznih pravnih kategorij, ki so predmet splonih pravnih nael, s pomojo katerih se razlenjujejo eksekutivne naloge na sledee: POLITINO-IZVRILNE NALOGE Te naloge niso posebej urejene s predpisi. Te naloge so: politine naloge v ojem smislu (kot npr. na podroju zunanjih zadev) pospeevalne naloge na posameznih podrojih drubenega ivljenja (npr. kmetijstvo, gospodarstvo, zdravstvo) specifien nain izvrevanja zakonov, e se ti izvrujejo s pomojo politinih smernic. ZAKONSKO-IZVRILNE NALOGE Gre za uporabo ter izdajo predpisov organizacijskega oziroma materialnega znaaja, za upravni nadzor ter nadzor javnega reda in miru, za izdajo listin oziroma potrdil ter za registracijo dejstev. Upravno-izvrilna oblast izdaja tudi konkretne upravne akte, izdaja oziroma sodeluje pri izdaji posaminih pravnih aktov (pogodb) ter izvruje ukrepe ter upravna materialna dejanja (evidence, interne manipulacije). NADZORNO-IZVRILNE NALOGE Pri nadzorno-izvrilnih nalogah uprava skrbi za izvrevanje zakonov in drugih predpisov. Te naloge izvruje z dajanjem pojasnil, izdajo strokovnih navodil za delo, z nudenjem

strokovne pomoi, kot tudi z izvrevanjem neposrednih nadzorstvenih pooblastil s pomojo pregledov, inpekcij, revizij, izvrilnega veta, nadzorstvene pravice v okviru instanne kontrole in drugim. Slednje e ne predstavlja pravnega akta, saj gre le za materialno dejanje. V pravni akt lahko preraste, e se ugotovi kritev zakona. V tem primeru lahko pride do uvedbe upravnega ali celo kazenskega postopka. POSPEEVALNE NALOGE Te naloge se udejanjajo s pomojo finannih spodbud (npr. drava doloi odkupno ceno penice, ker je to v interesu dravne politike). V ta sklop spada financiranje posameznih programov na podroju gospodarstva, olstva, kulture. Pri tem drava uporablja razlina sredstva, kot so skupna vlaganja, davne olajave ter celotno fiskalno politiko. SERVISNE NALOGE Uprava nastopa kot servis dravljanom ali kot servis nekaterim dravnim organom, ki ne premorejo ustreznega administrativnega aparata, da bi lahko sprejemali strokovno podkovane reitve. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str.29-30)

3.1.2 NADZOR NAD DELOM UPRAVE Upravno delovanje je praviloma podvreno nadzoru zakonitosti delovanja in sicer notranjemu in zunanjemu nadzoru. (Grad et.al.: Dravna ureditev Slovenije, 1996, str. 167) NOTRANJI NADZOR Notranji nadzor se odvija znotraj same uprave in ga izvajajo viji upravni organi nad nijimi. Ministrstva v okviru svojega podroja opravljajo tudi nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov lokalne skupnosti. (144 l. Ustave RS) e samoupravna lokalna skupnost opravlja posamezne naloge, ki jih na njene organe prenese drava, opravljajo dravni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo izvajanja teh nalog. (140 l. Ustave RS) Znotraj nalog uprave ima posebno teo inpekcijski nadzor, s katerim uprava najbolj neposredno skrbi za to, da se zakoni uresniujejo oziroma se ne krijo. (Grad et.al.: Dravna ureditev Slovenije, 1996, str. 169) ZUNANJI NADZOR Zunanji nadzor izvajajo sodia. Gre za sodni nadzor nad upravnim delovanjem, kot tudi za varstvo zakonitosti nasploh. Sodni nadzor nad splonimi upravnimi akti opravlja

ustavno sodie. e ugotovi, da je sploni akt uprave protiustaven ali nezakonit, odpravi ali razveljavi. (Grad et.al.: Dravna ureditev Slovenije, 1996, str. 169)

ga

3.2 UPRAVNI AKTI

Pravni akt je predpis, ki vsebuje abstraktne in splone pravne norme. Vsaka pravna norma ureja pravice oziroma obveznosti. Akt, ki ne ureja pravic oziroma obveznosti po vsebini, ni predpis, tudi e je izdan v taki obliki. Upravni akt sme obravnavati samo tista vpraanja, ki jih v njihovih temeljnih znailnostih obravnava e zakon. Upravni akt sme dopolniti zakonsko normo samo toliko, da z dopolnjevanjem ne bo originalno urejal drubenih razmerij. Z upravnimi akti uprava ureja oziroma doloa pravna razmerja. To so lahko sploni pravni akti (izvrilni predpisi), ki so v hierarhiji pravnih predpisov niji od zakona (podzakonski akti), in pa posamini pravni akti, ki se kaejo predvsem v obliki upravnih odlob. Poleg teh pa so v praksi pomembni tudi upravni akti, ki nimajo pravne narave, t. i. materialni akti. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 51-55)

3.2.1 Formalni in materialni predpisi FORMALNI PREDPISI Gre za skupino predpisov, v katerih se pojavljajo splona in abstraktna pravila z eksternim uinkom. Formalni predpisi so sploni pravni akti, ki predstavljajo temelj za opravljanje funkcij in nalog upravnih organov. Njihova oblika je pisna ali ustna. Med pisne oblike spadajo tudi slikovni simboli (npr. prometni znak), saj so le-ti objavljeni tudi v pisni obliki. Pri vsebini predpisa se ne moremo opredeliti le na gole besede, temve moramo upotevati tudi smisel in cilj normativne dolobe. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 32) Formalni predpisi so: - neposredni (akti dravne oblasti, mednarodni akti, akti avtonomnih oblasti) - posredni (pravila stroke, znanstvena dognanja) - dopolnilni (poslovni obiaji, uzance, kodeksi) MATERIALNI PREDPISI Drubeni dejavniki (politina naela, pravinost, morala), ki narekujejo in pogojujejo doloen pravni red in v njegovem okviru sistem pravnih norm, se tejejo kot materialni predpisi ter jih zato imenujemo primarni. Iz njih so izvedeni tako formalni kot tudi sekundarni viri prava. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 31)

10

3.2.2 INTERPRETACIJSKI PREDPISI Interpretacijski predpisi imajo veplasten pomen. Njihova funkcija je v poenotenju pravne prakse. Minister, ki izda pravilnik, s katerim podrobneje razleni neko zakonsko dolobo, s tem olajuje delo upravnim organom in uradnim osebam, ki zakon izvrujejo. Ali bo izdan interpretacijski predpis in kdaj, odloita vlada ali minister. Kadar pa zakonodajalec presodi, da je primerneje, da se praksa uporabe nedoloenega pravnega pojma poenoti vnaprej, naloi vladi ali ministru, da izdata interpretacijski predpis. (Virant: Zbornik referatov, 1999, str. 105)

3.2.3 PREDPISI PO POSEBNEM POOBLASTILU S predpisom po posebnem pooblastilu vlada ali dravna uprava samostojno urejata doloeno materijo. Zakon pooblaa vlado ali ministra, da uredi doloeno vpraanje znotraj podroja, ki je urejeno z zakonom. (Primer: Zakon o osnovni oli v 36. lenu pooblaa ministra, da s olskim koledarjem doloi razpored olskih poitnic v olskem letu.) Takna pooblastila so lahko dana samo na izrecen nain, torej s posebno izvrilno klavzulo, sicer v zakonu za njihovo izdajo ni podlage. (Virant: Zbornik referatov, 1999, str. 105)

3.2.4 INTERNI PREDPISI Uprava interne akte oznauje z najrazlinejimi imeni (pojasnila, pravno mnenje, okronica, navodila). Ministrstva elijo z njimi strokovno pomagati nijim upravnim organom pri razlagi posameznih zakonskih dolob. Ti dokumenti so po vsebini lahko predpisi, vendar niso sprejeti v obliki predpisa (niso objavljeni). Uradniki te predpise pri svojem delu upotevajo deloma zaradi strokovne avtoritete, deloma zaradi hierarhine podrejenosti, deloma pa zaradi vesti, da bo v primeru pritobe ministrstvo verjetno odpravilo odlobo, e ne bo v skladu s pravnimi nazori ministrstva. Problem pri teh aktih je, da jih osebe, na katere se nanaajo, ne poznajo, saj nikoli niso bili objavljeni. (Virant: Zbornik, 1999, str. 112)

3.2.5 MEDNARODNE POGODBE IN SPORAZUMI Mednarodne pogodbe in sporazumi stopijo v veljavo z vidika dravnega upravnega prava ali na podlagi ratifikacije ali na podlagi transformacije (prevoda), eprav doktrina ponekod priznava mednarodnemu javnemu pravu znaaj neposrednega upravnopravnega vira, predvsem v zadevah nacionalnega pomena na teritoriju nacionalnih drav. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 44)

11

3.2.6 POSAMINI PRAVNI AKTI Posamini pravni akti, ki jih izdaja dravna uprava, so upravne odlobe in sklepi, izdani v upravnih postopkih. S posaminimi upravnimi akti organi dravne uprave v posaminih konkretnih primerih uporabljajo zakone in podzakonske predpise s posameznih podroij upravnega prava. Pri tem odloajo o pravicah in obveznostih posameznikov in pravnih oseb ter izvruje javni interes, doloen v zakonih in podzakonskih predpisih. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 55) Vrste upravnih aktov: odloba o odmeri dohodnine, davka ali carine inpekcijska odloba o naloitvi ukrepov, o prepovedi gradbeno dovoljenje oroni list vozniko dovoljenje osebna izkaznica itd. Upravna odloba se izda na zahtevo stranke ali po uradni dolnosti. Na zahtevo stranke se izda tedaj, ko stranka eli pridobiti kakno pravico ali se znebiti kakne obveznosti. Upravni organ v tem primeru preverja, ali je interes stranke v skladu z javnim interesom. Po uradni dolnosti pa se odloba izda, kadar upravni organ v skladu s predpisi nalaga stranki obveznosti ali zmanjuje njene pravice ali ugodnosti, e so stranke e vedno upraviene do doloenih pravic in v kaknem obsegu. Sklep je posamini pravni akt, s katerim upravni organ odloa o procesnih vpraanjih, ne pa o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Takni sklepi so: dokazni sklep sklep o strokih postopka itd.

12

4 NAELO ZAKONITOSTI IN IZVRILNA VEJA OBLASTI

Delovanje izvrilne oblasti mora temeljiti na zakonu in mora biti vsebinsko v skladu z zakonom. To velja za izdajanje splonih in posaminih oblastnih pravnih aktov in za izvrevanje materialnih dejanj, s katerimi se posega v telesno in duevno integriteto posameznika, zasebno lastnino, osebno svobodo in druge svoboine. Pri drugih oblikah delovanja izvrilne oblasti se vpraanje zakonitosti pojavlja na podoben nain kot pri zasebnopravnih subjektih. (Virant: Zbornik referatov, 1999, str. 97) Upravno delovanje je praviloma podvreno nadzoru zakonitosti delovanja in sicer notranjemu in zunanjemu nadzoru. Notranji nadzor se odvija znotraj same uprave in ga izvajajo viji upravni organi nad nijimi. Zunanji nadzor izvajajo sodia, gre torej za sodni nadzor nad upravnim delovanjem, katerega namen je predvsem varovanje pravic posameznika, v katere lahko neupravieno poseejo upravni organi, kot tudi varstvo zakonitosti nasploh. Obstajata v glavnem dva sistema sodnega nadzora. Po prvem odloajo o pritobah zoper delovanje uprave redna sodia, po drugem pa posebna upravna sodia. Za presojo skladnosti izdanih aktov z zakoni skrbita Upravno in Ustavno sodie RS. Upravno sodie presoja zakonitost posaminih aktov dravne uprave, ustavno sodie pa presoja zakonitost splonih aktov, v postopku obravnavanja ustavne pritobe pa tudi zakonitost posaminih aktov.

4.1 NAELO ZAKONITOSTI PRI POSAMINIH PRAVNIH AKTIH

Pri tehtanju sorazmernosti med irino pooblastila in razlogi za to pooblastilo je, kadar gre za posamine pravne akte, tea teh razlogov naeloma bistveno manja kot takrat, kadar gre za predpise. V konkretnih upravnih zadevah lahko odloajo neizvoljeni uradniki, ki nimajo ne neposrednega in ne posrednega politinega mandata. Pri njihovi zaposlitvi je poudarjena strokovnost, zato naj bi tudi odloali povsem strokovno. (Virant: Zbornik referatov, 1999, str. 106)

4.2 SKLADNOST PRAVNIH NORM IN PRAVNIH AKTOV

Hierarhija upravnopravnih norm in aktov dobi svoj namen v prvi vrsti v zahtevi po njihovi medsebojni skladnosti: nija pravna norma mora biti v skladu z vijo pravno normo, posledino pa to velja tudi za akte, v katerih so te norme vsebovane. Po eni strani to pomeni zahtevo, da vsebina nije pravne norme ne more posegati v materijo, ki je pridrana urejanju vije pravne norme, prav tako pa tudi ne more presei okvira pooblastila za urejanje, ki ji ga daje vija pravna norma. Po drugi strani se kae v zahtevi,

13

da mora biti vsaka norma sprejeta v obliki in po postopku, ki je praviloma predpisan v viji pravni normi. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 52)

Ustava RS v 153. lenu postavlja tri zahteve: zahteva po skladnosti vseh nijih norm z ustavnimi normami zahteva po skladnosti zakonskih norm s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Dravni zbor zahteva po skladnosti podzakonskih norm z zakonskimi normami in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih ratificirala Dravni zbor in Vlada. Poleg tega je v 153. lenu Ustave RS doloeno, da posamine norme in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblasti temeljijo na zakonu ali na zakonitem predpisu. Pojem skladnosti norm obsega tri pojme: pravno pravilnost ustavnost zakonitost. POSLEDICE NESKADNOSTI PRAVNIH NORM Neskladnost zakonskih norm in aktov, v katerih so te vsebovane, z ustavnimi normami je njihova neustavnost. Skladnost oziroma neskladnost zakonskih norm z ustavnimi ocenjuje Ustavno sodie RS po postopku, ki je doloen e v Ustavi RS (l. 160 -162), podrobneje pa je predpisan v Zakonu o ustavnem sodiu. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 116)

4.3 OBJAVA IN VELJAVNOST PREDPISOV

Zakon in vsak drug predpis se mora, preden zane veljati, objaviti. Namen objave je, da se vsi, na katere se predpis nanaa, seznanijo z vsebino predpisa, da bi se lahko po njem ravnali. Noben predpis ne more zaeti veljati, preden je objavljen. Za seznanitev s predpisom je potreben doloen as, ki mora pretei od objave do zaetka veljavnosti. Ustava je edini predpis, ki zane veljati z dnem razglasitve. Dravni predpisi morajo biti objavljeni v dravnem uradnem listu Uradnem listu Republike Slovenije, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te skupnosti doloijo. (154. len Ustave RS)

14

4.4 PREPOVED POVRATNE VELJAVE PRAVNIH AKTOV (PREPOVED RETROAKTIVNOSTI)

Gre za naelo, ki doloa pravno varnost. Ljudje se ravnajo po veljavnih predpisih, ker bi jih sicer doletele sankcije. Zaradi tega ni mogoe za nazaj drugae urejati drubenih odnosov, kot so bili urejeni s predpisom, ki je veljal tedaj. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 88) Ustava RS v 155. lenu dopua izjeme glede retroaktivne veljavnosti predpisa, vendar je retroaktivnost dovoljena le za zakone, ne pa tudi za podzakonske akte. Za take izjeme morajo biti izpolnjeni trije pogoji: povratno veljavo imajo lahko samo posamezne dolobe zakona povratnost je dopustna, e to zahteva javna korist povratnost je dopustna, e se s tem ne posega v pridobljene pravice.

4.5 PRAVNA SREDSTVA IN SODNO VARSTVO

O zakonitosti posaminih aktov odloajo dravni organi v pritobenem postopku. Vsakemu je zagotovljena pravica do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam sodi in drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. (25. len Ustave RS)

4.6 UPRAVNI SPOR

Smisel upravnega spora je v tem, da o zakonitosti posaminih aktov v upravnih zadevah ne odloajo dokonno upravni organi v pritobenem postopku, temve se prizadeta stranka lahko v upravnem sporu s tobo obrne na sodie. Gre za dodatno varstvo zakonitosti nad posaminimi upravnimi akti in s tem za varstvo pravic posameznikov. V 157. lenu Ustave RS je doloeno, da pristojno sodie odloa v upravnem sporu o zakonitosti dokonnih posaminih aktov, s katerimi dravni organi ali organi lokalnih skupnosti kot nosilci javnih pooblastil odloajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. Z vidika nadzorstva nad delom uprave ta ureditev pomeni, da so sodni kontroli v upravnem sporu podvreni vsi posamini akti uprave, ki so dokonni (zoper katere ni ve mogoa pritoba). Glede posamezne zadeve je lahko z zakonom predvideno tudi kakno drugano sodno varstvo. Upravni spor je mogo tudi glede zakonitosti materialnih dejanj, vendar le v primeru, da gre za poseg v ustavne pravice posameznika in, e ni e sicer zagotovljeno drugo sodno varstvo. V takem primeru se lahko vloi ustavna pritoba na ustavno sodie.

15

4.7 PRAVNOMONOST
S pravnomonostjo se zagotavlja nespremenljivost upravnopravne norme, vsebovane v posaminem aktu, in s tem pravno varnost. Ustava varuje pravna razmerja, ki so urejena s pravnomono odlobo dravnega organa. Po drugi strani pa Ustava RS z dolobo v 158. lenu, ki pravi: Pravna razmerja, urejena s pravnomono odlobo dravnega organa, je mogoe odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, doloenih z zakonom., omogoa, da bi se na zakonski podlagi vendarle tudi lahko posegalo v ta razmerja in e pridobljene pravice. Loimo formalno in materialno pravnomonost: formalna pravnomonost pomeni, da o se o isti upravni stvari ne more e enkrat odloati; zoper upravni akt ni ve rednega pravnega sredstva, mono je uveljavljati le izredno pravno sredstvo materialna pravnomonost pomeni, da se vsebina posaminega upravnega akta, s katerim se odloi o upravni stvari (dispozitiva), ne more more ve spreminjati; zoper upravni akt ni vem mogoe uveljavljati izrednega pravnega sredstva izjema je le ninost. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 85)

16

5 IZJEME OD NAELA ZAKONITOSTI

5.1 ODLOANJE PO PROSTEM PREUDARKU (DISKRECIJSKA PRAVICA)

Za odloanje po prostem preudarku gre tedaj, ko zakon omogoa upravnemu organu, da ob enakem dejanskem stanju uporabi pravno posledico, ki jo po svojem preudarku teje za v danem primeru najbolj smotrno. Tako lahko organ pri istem dejanskem stanju izbere eno izmed ve pravno enakih monih odloitev (prizna stranki pravico ali zavrne njen zahtevek oziroma stranki naloi doloeno obveznost ali ji ne naloi obveznosti) z upotevanjem javne koristi. Prosti preudarek je namre omejen z namenom, zaradi katerega je podeljen. Namen mora biti v zakonu izraen bodisi z nedoloenimi pravnimi pojmi (primer: javni red in mir, varnost, primernost) bodisi s kontekstom zakonskih dolob, iz katerih pa znova lahko izluimo nedoloene pravne pojme. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo 2003, str.121) Odloanje po prostem preudarku ni podlaga za izdajo pravno nevezane odlobe. Organ je pri taknem odloanju vezan na meje pooblastila za odloanje po prostem preudarku. Te meje so v zakonu praviloma doloene kot vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je odloanje po prostem preudarku sploh dopustno. e ti pogoji niso izpolnjeni, gre za pravno vezano negativno odloanje, torej odloanje brez prostega preudarka. Po prostem preudarku namre ni mogoe odloati mimo namena, za katerega je bilo pooblastilo dano. Namen pooblastila v zakonu obiajno ni jasno doloen. Treba ga je ugotoviti iz drugih dolob zakona, ki pooblastilo za odloanje po prostem preudarku daje. To pa je v zakonu najvekrat nakazano z doloili, kot so: organ sme, organ lahko, organ more, organ je pooblaen in podobno. V odlobi je treba vselej navesti tudi razloge, ki so odloitev, sprejeto na podlagi prostega preudarka, narekovali. (Breznik et. al.: ZUP s komentarjem,2004, st. 47) e iz dolobe zakona, ki pooblaa upravni organ, da odloa po prostem preudarku, ni jasno razviden namen takega pooblastila, ni v skladu z ustavo. (Jerovek, Pravna praksa, 1995, str. 18) Pooblastilo za odloanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupotevanje postopkovnih pravil. Le-ta je treba spotovati tudi v primerih, ko je organ upravien odloati po prostem preudarku. (6. len ZUP)

5.1.1 MATERIALNOPRAVNI VIDIK PROSTEGA PREUDARKA Posebno vpraanje predstavlja naelo zakonitosti, kadar zakonodajalec pooblaa organ uprave, da o pravicah in dolnostih strank odloa po prostem preudarku. V kaknem razmerju sta si diskrecija in zakonitost? Prosti preudarek daje upravnemu organu le iro

17

svobodo pri odloanju. Odloba v upravnem postopku mora biti izdana v mejah pooblastila in z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Odloitev, ki jo izbere uradna oseba organa, mora biti smotrna in v danem trenutku najprimerneja glede na javno korist. Pri odloanju po prostem preudarku prihaja v ospredje naelo sorazmernosti. Organ pravic in obveznosti ne more priznavati kakor kdaj, temve v enakih primerih enako, v razlinih primerih pa toliko razlino, kolikor je to sorazmerno z razlikami. e naelo sorazmernosti ni upotevano, pride tudi do krenja naela zakonitosti in lahko reemo, da gre za samovoljnost organa. Upravni organi so dolni spotovati tudi naelo enakosti, kar pomeni, da morajo za enaka stvarna razmerja izbrati enako upravno prakso. Seveda pa prosti preudarek velja le pri uporabi materialnega zakon, medtem ko pri uporabi formalnega zakona ni prostega preudarka. Enakost pri uporabi prava je nujna tudi pri uporabi nedoloenih pravnih pojmov, ki jih je dopustno razlagati enako pri enakih dejanskih razmerjih. (Jerovek: Pravna praksa, 1995, str.18).

5.1.2 FORMALNOPRAVNI VIDIK PROSTEGA PREUDARKA Upravni akti morajo biti izdani v obliki in po postopku, ki ga ureja zakon. Izda jih lahko le organ, ki je po zakonu pristojen za njegovo izdajo. Upravni postopek, katerega morajo upravni organi uporabljati, ko v konkretnih zadevah odloajo o pravicah in obveznostih posameznikov in pravnih oseb, ureja Zakon o splonem upravnem postopku (ZUP). Pravila upravnega postopka so naravnana zlasti na varstvo stranke. Upravni organ v postopku ugotavlja dejansko stanje, za kar ima na voljo razlina dokazna sredstva (na primer: prie, izvedenec, listine, ). Stranki mora omogoiti, da se izjavi o vseh dejstvih, ki so za odloitev pomembna. Po konanem postopku izda odlobo, ki jo vroi stranki. ZUP ureja tudi pravna sredstva, ki jih ima stranka na voljo, e meni, da je organ zmotno ali nepopolno ugotovil dejansko stanje, napano uporabil materialni predpis, da je o stvari odloil nepristojen organ ali da je prilo do bistvene kritve postopka. (Virant, Pravna ureditev javne uprave, 2004, str. 88)

5.1.3 DISKRECIJSKA PRAVICA PRI ODLOANJU PREKRKOVNIH ORGANOV Prekrkovni organi so v postopkih o prekrkih vezani na naelo zakonitosti, zato imajo zelo malo monosti, da odloajo po diskrecijski pravici. Ta se kae predvsem tam, kjer uradna oseba oceni, da zadeve ne bi bilo smotrno obravnavati, zato se odloi da odlobe o prekrku ne bo izdala, ker gre za prekrek neznatnega pomena ali za obstoj posebnih olajevalnih okoliin ali nizko stopnjo odgovornosti ali storileve osebne okoliine, ki kaejo, da postopek ne bi bil smotrn, zato storilcu izree le opozorilo.

18

5.2 IZJEME OD NAELA ZAKONITOSTI PRI PREKRKOVNIH ORGANIH

Prekrkovni organi pri izdajanju odlob dokaj dobro sledijo naelu zakonitosti, na kar kae tudi moje prouevanje in analiza podatkov, prikazanih v poglavju 9. Najpogosteje se izjeme kaejo, ko prekrkovni organi v (hitrem) prekrkovnem postopku storilcem ne zagotavljajo temeljnega jamstva potenega postopka s tem, ko jim ne dajo monosti, da zavzamejo stalie tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Predstavitev nekaj primerov, kjer je vija instanca odloila drugae: Primer 1: Prekrkovni organ je storilcu izdal plailni nalog, s katerim mu je izrekel plailo globe zaradi storjenega prekrka, ker je v cestnem prometu vozil motorno vozilo, preden je pridobil vozniko dovoljenje. Storilec je zoper plailni nalog vloil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da je vozniki izpit opravil pred leti v Nemiji. Zahtevi naj bi priloil tudi kopijo nemkega voznikega dovoljenja. Sodie, ki je odloalo o zahtevi za sodno varstvo, je le-to kot neutemeljeno zavrnilo, saj v spisu, ki ga je poslal prekrkovni organ, ni bilo priloene fotokopije voznikega dovoljenja. Vrhovno dravno toilstvo je na pobudo storilca vloilo zahtevo za varstvo zakonitosti z obrazloitvijo, da je bila storilcu krena pravica do obrambe iz 29. lena Ustave RS, prav tako je bil kren 90. len ZP-1, ki storilcu omogoa, da predlaga dokaze v svojo korist. Vrhovno sodie je zahtevi ugodilo. (sodba VS RS t. IV Ips 52/2011) Primer 2: Prekrkovni organ je storilkama pravni in odgovorni osebi izdal odlobo o prekrku ter jima izrekel predpisano globo. Zoper odlobo sta storilki vloili zahtevo za sodno varstvo, katero je sodie zavrnilo kot neutemeljeno. Vrhovno dravno toilstvo je vloilo zahtevo za varstvo zakonitosti z obrazloitvijo, da je bil kren 65. len ZP-1, saj storilki nista imeli monosti, da se v postopku izjavita o dejstvih, ki jima pred izdajo odlobe niso bila znana, ter da predlagata dokaze obvestilo o prekrku namre ni vsebovalo opisa dejanskega stanja oitanega prekrka, temve le datum storitve prekrka in pravno opredelitev. Vrhovno sodie je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo. (sodba VS RS t. IV Ips 101/2010) Primer 3: Sodie je s sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo storilca in hkrati odloilo, da je kritelj dolan plaati stroke postopka in sicer sodno takso, ki jo bo odmeril prekrkovni organ. Prekrkovni organ je o sodni taksi odloil s sklepom, zoper katerega je v pravnem pouku omogoil pravico do vloitve zahteve za sodno varstvo. Na podlagi vloene zahteve za sodno varstvo je sodie izdani sklep odpravilo in odmero sodne takse vrnilo prekrkovnemu organu v novi postopek. Prekrkovni organ se je izrekel za stvarno nepristojnega z obrazloitvijo, da sodie ne more vraati zahteve za sodno varstvo v ponovno odloanje, ker za to ni zakonske podlage, pri tem pa se je skliceval na 65. len

19

ZP-1. Navedel je tudi, da gre za pravno sredstvo, katerega namen je presoja primera pred pristojnim sodiem in ne pred prekrkovnim organom. Okrajno sodie je pri Ustavnem sodiu RS vloilo spor o pristojnosti, saj meni, da je prekrkovni organ e enkrat odloil o zadevi, o kateri je e bilo odloeno s sodbo sodia o obveznosti plaila sodne takse in taksnega zavezanca, prekrkovni organ pa bi moral sodno takso odmeriti s plailnim nalogom za plailo sodne takse. Ustavno sodie RS je odloilo, da je za odloanje o odmeri sodne takse pristojen prekrkovni organ ter pojasnilo, da je prekrkovni organ dolan spotovati odloitev sodia (ko s sodbo, na podlagi 144. lena ZP-1, doloi zavezanca za plailo sodne takse) ter te pristojnosti ne more odrekati. (odloba Ustavnega sodia RS t. P-7/11) Primer 4: Prekrkovni organ je storilki - odgovorni osebi izdal plailni nalog zaradi prekrka po Zakonu o oroju (ZORO-1), ker ni zagotovila ukrepov, doloenih v 2. odst. 56. lena tega zakona, saj pooblaeni delavec strelia ni ves as nadziral osebe, katera je na streliu ob njegovi navzonosti storila samomor. Storilka je zoper plailni nalog vloila zahtevo za sodno varstvo, v kateri je izpostavila, da o tem, kako je do dogodka prilo, ni opisano niti v plailnem nalogu niti v dopisu prekrkovnega organa, ki je bil k plailnemu nalogu priloen, nadalje pa je podrobno opisala, kako je do dogodka prilo. Sodie je v sodnem postopku ugotovilo, da je oitek prekrkovnega organa o odgovornosti odgovorne osebe nepopoln in nerazumljiv, saj nima konkretiziranih razlogov o odgovornosti odgovorne osebe ni precizirano, v em je bila opustitev dolnega nadzorstva in katere ukrepe bi morala odgovorna oseba zagotoviti, da bi pooblaena oseba pravilno nadzirala, v konkretnem primeru aktivnosti streljanja, zato je zahtevi za sodno varstvo ugodilo ter plailni nalog spremenilo tako, da je postopek v tej zadevi ustavilo. (sodba Okrajnega sodia v Ljubljani t. ZSV 93/2010)

5.3 NEDOLOENI PRAVNI POJMI

Nedoloeni pravni pojmi so vsebinsko soodvisni od spreminjajoih se dejanskih okoliin in so kot taki nedoloni le na abstraktno-regulativni ravni. V konkretnem drubenem razmerju pa so vsebinsko dololjivi. V doloenih primerih se nedoloeni pravni pojmi sklicujejo na strokovna, poklicna, krajevna in druga standarda ravnanja (npr. vestno zdravljenje, ravnanje dobrega gospodarja, nevarnost za javni red in mir, neposredna nevarnost), ki veljajo na doloenih podrojih lovekovega udejstvovanja (Pavnik, Teorija prava, 2001, str. 58). Nedoloen pravni pojem poteno ravnanje ustvarja kompromis med postopkovnimi in vsebinskimi (ne nujno pravno izvrljivimi) smernicami ali normami za pravno odloanje. Pogosto se uporablja za oznaevanje standardne prakse, ki slui uresniitvi upravnega prava, preglednosti in odprtosti v procesih odloanja in izboljanja odnosov med upravo in dravljani. (Swedish Agency for Public

Management, 2005, str.17)

20

Nedoloeni pravni pojmi predstavljajo izjemo od zakonitosti v smislu odstopanja od pravne vezanosti. Upravni organ lahko sam oceni vsebino za potrebe posameznega primera, pri emer mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoloenega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih. (ebulj, Upravno pravo, 2003 str. 122). V kaznovalnem pravu, kamor uvramo med drugim tudi prekrkovno pravo, pa je po drugi strani dovoljena le izjemoma (Pavnik, Teorija prava, 2001, str. 58). Prekrkovni organi se z nedoloenimi pravnimi pojmi sreujejo skoraj na vseh podrojih. Obravnavajo jih od primera do primera razlino, zlasti glede konkretiziranja izvritvenega ravnanja oziroma opustitve. Primer najdemo e v ZP-1, ko ta govori o odgovornosti odgovorne osebe in doloa, da: je opustila dolno nadzorstvo. Pri tem se postavi vpraanje, kaj je dolno nadzorstvo. Prekrkovni organ mora v ta namen, v inpekcijskem nadzoru, pregledati interne pravne akte pravne osebe, da lahko konkretizira opustitev dolnega nadzorstva odgovorne osebe. Zelo veliko nedoloenih pravnih pojmov najdemo tudi v drugih zakonih. V Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) se prekrkovni organi skoraj pri vsaki kritvi sreajo z nedoloenimi pravnimi pojmi: drzno ali nedostojno vedenje, povzroanje hrupa, motiti mir ali poitek ljudi, ogroanje dravljanov, neprimerna zastava. Pri tem vsekakor upotevajo tudi stopnjo kulturnega nivoja v drubi, kar se odraa pri razlagi posameznih nedoloenih pravnih pojmov.

5.4 IZREDNO STANJE MODIFIKACIJA ZAKONITOSTI

Modifikacija zakonitosti so odstopanja od naela zakonitosti, ki so vekrat nujna zaradi nastopa politinega, gospodarskega oziroma socialnega kriznega obdobja. Posledica tega so lahko nemiri, demonstracije, vsedravne stavke, upori ali celo vojna. Lahko pa gre za elementarni vzrok, kot so naravne katastrofe (potresi, poplave,plazovi, poari). Izjemne razmere so tako subjektivno ali objektivno povzroene, pomembneje okoliine pa so njihovo trajanje, znaaj in obseg. Takna stanja od drave terjajo, da odstopi o pravil regulacije po naelu zakonitosti, zadeve mora urejati s pomojo uredb, ki imajo zakonsko mo in lahko zaasno suspendirajo tudi nekatere ustavne dolobe o lovekovih pravicah in svoboinah. Pravimo, da gre za modifikacijo zakonitosti uprave. (ebulj in Strmecki: Upravno pravo, 2003, str. 124)

21

6 UPRAVNI POSTOPEK

6.1 ZAETEK POSTOPKA

Upravni postopek se zane pred pristojnim organom po uradni dolnosti ali na zahtevo stranke. (125. len ZUP)

6.1.1 ZAETEK POSTOPKA PO URADNI DOLNOSTI Zaetek postopka po uradni dolnosti je s tem, ko upravni organ v ta namen opravi kakrnokoli dejanje. Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. da tako doloa zakon ali na zakonu temelje predpis kadar predpis doloa organu neko ravnanje, ki je povezano s posamino upravno stvarjo, pa to ravnanje ni navezano na zahtevo stranke, ter 2. da organ ugotovi (izve), da je treba glede na obstojee dejansko stanje zaradi javne koristi zaeti upravni postopek; gre pa za upravno zadevo, za katero sicer zakon ali drug predpis doloa, da se obravnava po uradni dolnosti, e pa to izrecno ni predpisano, iz narave stvari izhaja, da jo je treba obravnavati po uradni dolnosti. Okoliine, ki kaejo na zaetek upravnega postopka po uradni dolnosti, lahko ugotovi organ sam, lahko pa ga o tem obvestijo obani ali organizacije ali drugi organi. Kadar je upravni organ o kakni stvari obveen ali prejme vlogo s strani obana ali organizacije, le-ta nima lastnosti stranke v postopku in zato tudi ne more uveljavljati kakne svoje pravice ali pravne koristi. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 430)

6.1.2 ZAETEK POSTOPKA NA ZAHTEVO STRANKE Upravni postopek na zahtevo stranke je uveden z dnem, ko organ prejme popolno zahtevo stranke. e zahteva ni popolna, se teje za vloeno, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Organ lahko zahtevo stranke s sklepom zavre kadarkoli do izdaje odlobe (tudi med postopkom), e ugotovi, da so podani naslednji razlogi (129. len ZUP): e stvar, na katero se vloga nanaa, ni upravna zadeva e vlonik v vlogi ne uveljavlja kakne svoje pravice ali pravne koristi oziroma e po ZUP-u ne more biti stranka e zahteva ni bila vloena v predpisanem roku

22

e se o isti upravni zadevi e vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej e pravnomono odloeno, pa je stranka z odlobo pridobila kakne pravice ali so ji bile naloene kakne obveznosti. Enako ravna tudi, e je bila izdana zavrnilna odloba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

Postopek se praviloma vodi loeno za vsako posamezno upravno zadevo. e organ o isti stvari vodi ve postopkov, lahko te zdrui v en postopek, kar pomeni, da lahko zoper ve strank tee en postopek oziroma da lahko ena stranka uveljavlja ve razlinih zahtevkov. Skozi ves postopek, vse do odloitve na prvi stopnji, lahko stranka preoblikuje svoj zahtevek - e se opira na bistveno enako dejansko stanje, ga lahko raziri ali spremeni (delno ali v celoti) lahko pa ga tudi v celoti umakne. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 436)

6.1.3 ZAETEK POSTOPKA Z JAVNIM NAZNANILOM Poseben primer zdruitve upravnih zadev v en postopek je javno naznanilo. Upravni organ ga lahko uporabi, kadar postopek zane po uradni dolnosti, e gre za veje tevilo oseb, ki organu niso znane ali jih ni mogoe doloiti, pri vseh pa gre za bistveno enake obveznosti. Te osebe imajo lahko v postopku poloaj stranke. (131 len ZUP) Postopka z javnim naznanilom ni mogoe zaeti, kadar je za zaetek postopka potrebna vloga stranke, saj poziv e ne pomeni zaetka postopka. Kljub temu, da se z javnim naznanilom zane postopek hkrati zoper veje tevilo neznanih oseb, organ za vsakega posameznika vodi povsem loen postopek, lahko pa zadeve zdruijo v en postopek. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 436)

6.2 PORAVNAVA
e je v postopku udeleenih dvoje ali ve strank z nasprotujoimi si interesi, si mora uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves as prizadevati, da se stranke poravnajo, bodisi v celoti ali pa vsaj glede posameznih spornih tok. (1. toka 137. lena ZUP) Poravnava je po svoji pravni naravi neke vrste pogodba, s katero se dve ali ve strank v upravnem postopku sporazumejo o enem ali ve zahtevkih, ki jih uveljavljajo v postopku. Poravnavo tako lahko skleneta stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju (na primer: upravienec in zavezanec v postopku denacionalizacije) gre za kontrarni stranki; ali stranki, ki sta vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloa v upravni zadevi (na primer: investitor in meja v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja) gre za kolidirajoi

23

stranki. V upravnem postopku, ki bi bil v kodo javne koristi, pa se stranke ne morejo uspeno poravnati. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 457) Poravnava, ki ima mo izvrljive odlobe, izdane v upravnem postopku, je sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi in ga podpiejo.

6.3 POSTOPEK DO IZDAJE ODLOBE

V upravnem postopku ni mogoe izdati odlobe, e niso ugotovljena dejstva in okoliine, na katere zakon oziroma predpis lokalne skupnosti navezuje doloene pravne posledice (pravice ali obveznosti). Stranki mora biti dana monost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice. Upravni organ to zagotavlja v skrajanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. (138. len ZUP)

6.3.1 SKRAJANI UGOTOVITVENI POSTOPEK Po skrajanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloi o stvari, kadar za ugotovitev dejstev in okoliin, pomembnih za odloitev, ali pa za uveljavitev in zavarovanje strankinih pravic oziroma njenih pravnih koristi, ni treba opraviti kaknega dejanja v postopku (zaslianje pri, ogled). Izvesti ga je mono in v njem odloiti tudi, ko postopek tee po uradni dolnosti. Stranka mora dejstva navesti v vlogi, ki jo zahteva poseben predpis (primer: davna napoved v davnem postopku). (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 484)

6.3.2 POSEBNI UGOTOVITVENI POSTOPEK Kadar ni mogoe izvesti skrajanega ugotovitvenega postopka, se izvede posebni ugotovitveni postopek. V postopku se ugotavljajo dejstva in okoliine, ki so pomembne za razjasnitev zadeve. Potek postopka doloa uradna oseba, ki ga vodi. Strankam da monost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, praviloma na ustni obravnavi.

6.3.3 PREDHODNO VPRAANJE Za predhodno vpraanje gre, kadar je neka pravica, obveznost oziroma pravno razmerje sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odloitev v upravni zadevi, odloanje o tem vpraanju pa je v pristojnosti sodia ali kaknega drugega organa, e o obstoju oziroma neobstoju takne pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja e ni bilo pravnomono odloeno. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 501) e je o

24

pravici, obveznosti oziroma pravnem razmerju e pravnomono odloeno s posaminim pravnim aktom, je organ na ta pravnomoni akt vezan. Pri pravicah, obveznostih oziroma pravnih razmerjih civilnega prava, o katerih odloa sodie, je predhodno vpraanje podano samo, kadar je pravica, obveznost oziroma pravneo razmerje sporno med dvema ali ve strankami v postopku. e pa v postopku sodeluje le ena stranka in se pojavi dvom o obstoju pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, tedaj ne gre ve za predhodno vpraanje, temve za vpraanje dokazanosti. (147 len ZUP) Vpraanja, ki ne spadajo med predhodno vpraanje, so: vpraanje skladnosti zakona z ustavo ali drugega predpisa z zakonom oziroma ustavo (ne gre za element dejanskega stanja, temve za vpraanje uporabe prava); vpraanje zakonitosti pravnomonega posaminega akta (organ je na pravnomoen posamini akt vezan); vpraanje, ali ima doloena oseba poloaj stranke oziroma stranskega udeleenca. O tem, ali se bo upravni postopek zaradi predhodnega vpraanja prekinil, odloa uradna oseba, ki je pooblaena za vodenje postopka (in ne uradna oseba, ki je pooblaena za izdajo odlobe). e se upravni postopek ne prekine, se o predhodnem vpraanju ne odloa v izreku upravnega akta. Njegova reitev ima le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki se utemelji v obrazloitvi. e je pristojen organ kasneje reil predhodno vpraanje drugae, je podan obnovitveni razlog. Upravni organ pa mora prekiniti postopek, e se predhodno vpraanje nanaa na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze, na ugotovitev oetovstva ali e poseben zakon tako doloa. (148 len ZUP)

6.3.4 PREKINITEV POSTOPKA Postopek se prekine s sklepom (135. len ZUP): e stranka umre in pravica ali obveznost oziroma pravna korist, ki se uveljavlja v postopku, preide na pravne naslednike (npr.: pridobitev gradbenega dovoljenja) e stranka izgubi poslovno sposobnost, pa v postopku nima pooblaenca in se ji ne postavi zaasnega zastopnika e zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi poslovno sposobnost, stranka pa nima pooblaenca ali zakonitega zastopnika in se ji tudi ne postavi zaasnega zastopnika e so za stranko nastopile pravne posledice uvedbe steajnega postopka e organ sklene, da ne bo sam reeval predhodnega vpraanja oziroma ga po zakonu ne more reevati

25

Prekinitev postopka traja, dokler v postopek ne vstopi pravni naslednik ali skrbnik; dokler stranka nima zakonitega zastopnika; dokler v postopek ne vstopi stranka steajni upravitelj; dokler predhodno vpraanje ni dokonno oziroma pravnomono reeno. S prekinitvijo prenehajo tei vsi roki, doloeni za procesna dejanja. Zakon natanno doloa, komu se vroi sklep o prekinitvi postopka, in sicer: pri predhodnem vpraanju se sklep vroi stranki, v vseh ostalih primerih pa skrbstvenemu organu. Kadar zakon izrecno ne predvidi prekinitve postopka, stranka pa zoper nek drug sklep vloi suspenzivno pritobo (razlogi iz 142. lena ZUP neka oseba eli biti stranski udeleenec, organ pa ji tega ne ugodi), govorimo o t.i. tihi prekinitvi, saj pritoba zadri izvritev tega sklepa. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 454)

6.3.5 USTNA OBRAVNAVA Ustna obravnava je oblika izvajanja ugotovitvenega postopka, ki je v nekaterih primerih fakultativna, v dveh primerih pa obvezna, to je takrat, ko sta v postopku udeleeni dve ali ve strank z nasprotujoimi si interesi, ali takrat, kadar je treba opraviti ogled oziroma zaslianje prie ali izvedenca. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 522) Uradna oseba, ki vodi postopek, je dolna spotovati naeli materialne resnice in zaslianja stranke (8. in 9. len ZUP), ki ju je mogoe uresniiti prav na ustni obravnavi. e eli stranka po izvedeni ustni obravnavi uveljavljati doloena dejstva in okoliine, mora imeti opraviljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi. Ustna obravnava je javna, kar pomeni, da je lahko na ustni obravnavi navzo vsakdo, tudi e ni udeleenec v upravnem postopku. Uradna oseba, ki vodi postopek, pa lahko izkljui javnost od celotne ustne obravnave ali od dela obravnave iz razlogov, ki jih doloa zakon. Izkljuitev javnosti na obravnavi ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaence in strokovne pomonike. (156. len ZUP)

6.4 ODLOBA
Odloba je konkreten, individualni, posamini upravni akt, ki se nanaa na doloeno upravno zadevo ali na ve doloenih upravnih zadev. (Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004, str. 617) USTNA ODLOBA (211. len ZUP) Upravni organ lahko odloi z ustno odlobo, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, pisno odlobo pa mora izdati v roku osmih dni od ustne odloitve. Taken pogoj je izpolnjen ob vejih elementarnih nesreah, vejih prometnih nesreah, ob delovnih nesreah, v primeru nevarne gradnje

26

DELNA ODLOBA (219. len ZUP) Upravni organ lahko izda delno odlobo, e ugotovi, da je potrebno odloiti o neki stvari po delih oziroma po posameznih zahtevkih. O tem odloi organ diskrecijsko, stranka namre ne more zahtevati izdaje delne odlobe. Delne odlobe pa organ ne more izdati, kadar iz narave stvari ali predpisov izhaja, da je mogoe o upravni stvari ali o ve zahtevkih stranke odloiti z isto odlobo. DOPOLNILNA ODLOBA (220. len ZUP) Kadar s prvotno odlobo organ ni odloil o vseh vpraanjih, ki so predmet postopka, lahko na predlog stranke ali po uradni dolnosti izda dopolnilno odlobo. ZAASNA ODLOBA (221. len ZUP) e je glede na okoliine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odloba, s katero se zaasno uredijo posamezna vpraanja ali razmerja, organ izda zaasno odlobo. Pri tem upoteva podatke, ki obstajajo, v odlobi pa izrecno navede, da gre za zaasno odlobo. Izdajo zaasne odlobe lahko predlaga stranka, lahko pa jo organ izda po uradni dolnosti.

6.5 SKLEP
S sklepom se odloa o vpraanjih, ki urejajo procesnopravna razmerja udeleencev v upravnem postopku ter o vpraanjih, ki niso sestavni del odloitve o upravni zadevi in se pojavijo kot postranska. Izda ga uradna oseba, ki opravlja dejanje postopka in je pooblaena za odloanje. e je uradna oseba pooblaena le za vodenje postopka in v pooblastilu ni omejitev, pa lahko izda vse vrste sklepov razen sklepa, s katerim se postopek kona. (227. len ZUP)

6.6 PRITOBA
Zoper odlobo, izdano v upravnem postopku na prvi stopnji, lahko vloi pritobo stranka, stranski udeleenec, dravni toilec in dravni pravobranilec. Slednja lahko vloita pritobo le, e je z odlobo prekoraen zakon v korist stranke in v kodo javnih koristi. e osebi, ki bi morala biti stranski udeleenec, odloba ni bila vroena, lahko v roku, ki ga ima stranka za vloitev pravoasne pritobe, zahteva njeno vroitev. V kolikor je zahtevi ugodeno, ima ta oseba pravico vloiti pritobo v enakem roku, kot je doloen za stranko. Druge osebe, etudi bi bile iz kakrnegakoli razloga nezadovoljne z odlobo, nimajo pravice do pritobe. (229. len ZUP)

27

Stranka, na zahtevo katere se je upravni postopek zael ali v interesu katere je postopek zaet po uradni dolnosti, ima pravico do pritobe tudi, e organ odlobe ni izdal. Pritobo lahko vloi po izteku roka, v katerem bi organ moral izdati odlobo.

Tabela 1: Upravni organi, pristojni za odloanje.

I. stopnja
upravna enota upravna enota (odloba izdana o ve upravnih zadevah, za katere so stvarno pristojna razlina ministrstva) nosilec javnih pooblastil

II. stopnja
stvarno pristojno ministrstvo o vsakem delu odloa pristojno ministrstvo stvarno

uprava samoupravne lokalne skupnosti (odloba izdana v upravni zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti) nosilec javnih pooblastil (odloba izdana na podlagi predpisa sveta samoupravne lokalne skupnosti) uprava samoupravne lokalne skupnosti (odloba izdana v upravnem postopku iz dravne prenesene pristojnosti) dravni zbor predstavniki organ samoupravne lokalne skupnosti vlada ministrstvo

organ, doloen z zakonom e zakon tega ne doloa, o pritobi odloa stvarno pristojno ministrstvo upan

stvarno pristojno ministrstvo

ni pritobe

e doloa zakon

Vir: Breznik et.al: ZUP s komentarjem, 2004

28

6.7 IZREDNO PRAVNO SREDSTVO

6.7.1 OBNOVA POSTOPKA Postopek, ki je konan z odlobo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se obnovi. (1. odst. 260. lena ZUP) Obnovo lahko predlaga stranka (e v konanem postopku novih dejstev oziroma dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti), dravni toilec in dravni pravobranilec (e odloba posega v javno korist), po uradni dolnosti pa tudi organ sam. Obnova postopka je dopustna, e je upravni postopek konan z odlobo, ki je dokonna ter obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov. Obnovitveni razlogi (260. len ZUP): e se zve za nova dejstva ali se najde ali predloi monost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z e izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugane odloitve, e bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejnjem postopku e je bila odloba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe prie ali izvedenca ali kot posledica kaknega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku e temelji odloba na sodbi, pa je sodba pravnomono spremenjena, razveljavljena ali odpravljena e se odloba organa, ki je vodil postopek, opira na kakno predhodno vpraanje, pa je pristojni organ pozneje to vpraanje v bistvenih tokah drugae reil e je bila izdana za stranko ugodna odloba na podlagi njenih neresninih navedb e je pri izdajo odlobe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti po zakonu izloena e je izdala odlobo uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati e kolegijski organ, ki je izdal odlobo, ni bil odloal v sestavi, kot je predpisana z veljavnimi predpisi, ali e za odlobo ni glasovala predpisana veina e osebi, ki bi morala biti udeleena v postopku kot stranka ali stranski udeleenec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. lena, ni bila dana monost udlebe v postopku e stranke ni zastopal tisti, ki jo po zakonu lahko zastopa, e stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, po zakonu pa bi jo moral zastopati, ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je stranka kasneje odobrila procesna dejanja. Pristojni organ v obnovitvenem postopku odloa o zahtevku ali o stvari, ki je bila predmet odloanja v postopku na prvi stopnji. Pri tem uporablja materialne predpise, ki so tedaj veljali. Tudi dejansko stanje oziroma dejstva upoteva tista, ki so nastala v asu prvega odloanja. V kolikor obstajajo nova dejstva oziroma dokazi, morajo biti taka, ki bi

29

pripeljala do drugane odloitve, pri tem pa so morala obstajati e v asu prvega odloanja. Obnova postopka ni mona: e so dejstva oziroma dokazi nastali kasneje, ko je bila v postopku e izdana odloba e je bil kasneje sprejet drugaen pravni predpis e je bila sodna ali upravna praksa o nekem pravnem vpraanju kasneje spremenjena e je prilo do napane uporabe materialnega zakona, veljavnega v asu odloanja. Stranka, ki eli obnoviti postopek, mora to uveljavljati v roku enega meseca od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog (rok ne sme biti dalji od treh let od dneva dokonnosti odlobe). O predlogu za obnovo postopka odloa organ, ki je odlobo izdal (organ prve stopnje - e zoper odlobo ni pritobe ali pritoba ni bila vloena ali pa je bila vloena in jo je organ prve stopnje zavrgel ali zavrnil; organ druge stopnje e je obnovitveni razlog nastal v postopku, ki ga je vodil). (266. len ZUP) Organ, pristojen za odloanje, predlog najprej preizkusi in ugotovi, ali so podani vsi pogoji za obnovo postopka. e kateri izmed pogojev ni izpolnjen, predlog s sklepom zavre. e so pogoji izpolnjeni sledi preizkus, ali so verjetno izkazane okoliine in dokazi taki, da bi lahko pripeljali do drugane odloitve. e teh pogojev ni, predlog s sklepom zavrne. V kolikor organ ugotovi, da ti pogoji obstajajo, izda sklep, s katerim dovoli obnovo, ter odloi, v kaknem obsegu naj se postopek obnovi oziroma odloi, da bo postopek obnovljen po uradni dolnosti. (len 261. ZUP)

6.7.2 SPREMEMBA ALI ODPRAVA ODLOBE V ZVEZI Z UPRAVNIM SPOROM e organ, zoper katerega odlobo je pravnomono sproen upravni spor, ugodi vsem tobenim zahtevkom, ne da bi s tem kril pravice koga drugega, lahko dotlej, dokler ni konan spor, odpravi ali spremeni svojo odlobo iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodie. (273. len ZUP) Pogoji za spremembo ali odpravo odlobe so: da gre za odlobo, zoper katero je pravoasno sproen upravni spor da organ ugodi vsem tobenim zahtevkom da s tem ne kri pravice koga drugega da upravni spor e ni konan s pravnomono odlobo da odlobo odpravi ali spremeni iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodie.

30

Stranka, ki je sproila upravni spor in je z izdano odlobo nezadovoljna, lahko zoper novo odlobo vloi samostojno tobo v upravnem sporu ali prvotno vloeno tobo raziri na nov upravni akt. O tem odloa sodie.

6.7.3 ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOBE PO NADZORSTVENI PRAVICI Pristojni organ lahko po nadzorstveni pravici odpravi odlobo po njeni izdaji in vroitvi. (274. len ZUP) To lahko stori tudi, ko je odloba pravnomona ali dokonna. To lahko stori po uradni dolnosti, na zahtevo stranke, dravnega toilca ali dravnega pravobranilca ali inpektorja. Razlogi za odpravo odlobe po nadzorstveni pravici so: e je odlobo izdal stvarno nepristojen upravni organ (razen e ne gre za ninost odlobe) e je bila v isti zadevi e prej izdana pravnomona odloba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem stanju drugae reena e je izdal odlobo kaken organ brez soglasja, potrditve dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kaknem drugem na zakonu temeljeem predpisu to potrebno e je odlobo izdal krajevno nepristojen organ. Za odloanje o odpravi in razveljavitvi odlobe po nadzorstveni pravici je organ druge stopnje (e ga ni, pa organ, ki je pooblaen za nadzor nad delom upravnega organa, ki je odlobo izdal). Pri tem ima pravico odloiti le o odpravi ali razveljavitvi odlobe, ne sme pa je nadomestiti z novo to lahko stori organ, ki je stvarno in krajevno pristojen za odloanje. (276. len ZUP) e se odloba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje e nastale. e se odloba razveljavi, pa se pravne posledice, ki so iz nje e nastale, ne odpravijo, ne morejo pa nastati iz nje nobene nove pravne posledice.

6.7.4 IZREDNA RAZVELJAVITEV Izredna razveljavitev odlobe je namenjena varovanju javnega interesa. Lahko je tudi v kodo e pridobljene pravice, vendar le v obsegu, v katerem je to za varstvo javnega interesa nujno potrebno, in e nevarnosti ni mogoe prepreiti z drugimi sredstvi. (178. len ZUP) Postopek se vedno zane in vodi samo po uradni dolnosti. Namen izredne razveljavitve je, da se preprei izvritev odlobe, zato je postopek moen le pod pogojem, da je odloba izvrljiva. Nujni ukrepi nastopijo, e obstaja nevarnost za ivljenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoenje veje vrednosti. Pristojnost za odloanje ima organ druge stopnje, e tega ni, pa vlada.

31

6.7.5 NINOST Pravna posledica najhujih kritev pravil procesnega in materialnega prava je ninost odlobe. Postopek za ninost odlobe lahko zane organ po uradni dolnosti, na predlog stranke, dravnega toilca ali dravnega pravobranilca. Za nino se izree odloba (279. len ZUP): ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoe odloati v upravnem postopku ki bi s svojo izvritvijo lahko povzroila kakno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku ki je sploh ni mogoe izvriti ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali mole v to privolila ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakni posebni zakonski dolobi razlog za ninost. Odlobo izree za nino organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. (3. odst. 280. lena ZUP) Ninost odlobe velja od samega zaetka, kar pomeni, da se vzpostavi takno stanje, kot da upravni akt sploh ne bi bil izdan, odpravijo se tudi pravne posledice, ki so iz nje e nastale. Pod enakimi pogoji se za ninega izree tudi sklep, e je bilo z njim odloeno o vsebinskih vpraanjih.

6.8 POSTOPEK INPEKCIJSKEGA NADZORA

Postopek inpekcijskega nadzora vodi inpektor, ki tudi izdaja odlobe in sklepe v upravnem in prekrkovnem postopku. (1. odst. 18. lena ZIN) Obravnavati mora vse vloge (pritobe, prijave, sporoila) iz svoje pristojnosti, tudi e so te anonimne. Inpektor ima pri opravljanju nadzora pravico (1. odst. 19. lena ZIN): pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo dravnih organov, gospodarskih drub, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov; vstopiti na parcele in zemljia fizinih in pravnih oseb,pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko;

32

zasliati stranke in prie v upravnem postopku,pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,brezplano pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanaajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inpekcijskega nadzora; brezplano vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,brezplano vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav; fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,zasei predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inpekcijskega nadzora.

e inpektor v postopku inpekcijskega nadzora ugotovi, da zavezanec ni kril zakona ali kakega drugega predpisa, ustavi postopek. To naredi s sklepom, lahko pa tudi v obliki zapisa na koncu zapisnika o inpekcijskem pregledu. V primeru vzorenja, to navede v spremni dopis, ki se ga zavezancu polje z izvidom analize. (28. len ZIN) e pa v postopku ugotovi, da je bil kren zakon ali drug predpis, inpektor odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. V kolikor gre za prekrek, zane prekrkovni postopek, sicer pa naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo ali odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaen oziroma to predlaga pristojnemu organu. (32. len ZIN)

33

7 POSTOPEK O PREKRKIH

O prekrkih odloajo prekrkovni organi in sodia. Prekrkovni organi so upravni in drugi dravni organi (policija, inpekcije ipd.) ter nosilci javnih pooblastil (Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije, Dravna revizijska komisija ipd.), ki izvajajo nadzorstvo nad izvrevanjem zakonov in uredb, s katerimi so doloeni prekrki, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti (obinske inpekcijske slube, redarstvo ipd.), ki so s posebnimi predpisi pooblaeni za odloanje o prekrkih. (45. len ZP-1) Prekrkovni organi imajo v postopku o prekrku dvojno funkcijo. V hitrem postopku po uradni dolnosti ali na pisni predlog upravienega predlagatelja vodijo postopek o prekrku in v njem odloajo. V rednih sodnih postopkih in v postopkih proti mladoletnim osebam pa so predlagatelji postopka o prekrku. Poleg prekrkovne funkcije (ta je v tem pogledu sekundarna) opravljajo e upravne, inpekcijske, nadzorne in druge naloge, ki so njihova prvenstvena pristojnost in stvarna podlaga za ustanovitev in dodelitev nalog. Obe funkciji ni mogoe povsem loiti. Ugotovitve oziroma podatki, zbrani v upravnih, inpekcijskih, nadzornih ali drugih postopkih, so pogosto dokazna podlaga za ukrepanje prekrkovnega organa v prekrkovnih postopkih. "Vloga organov, ki so pristojni za odloanje o prekrkih, je usmerjena v kaznovanje storilcev, kot eno najbolj klasinih nalog dravnih organov v razmerju do posameznikov, ki krijo pravne norme. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 189) Prekrkovni organi so tisti organi, za katere zakon doloa, da izvajajo nadzorstvo na izvajanjem posameznega predpisa. Organ, ki izvaja nadzor nad dolobami posameznega zakona, je praviloma doloen z istim zakonom, ki doloa prekrek, lahko pa je doloen tudi z zakonom, ki v okviru organizacije posameznega upravnega ali drugega nadzornega organa izrecno opredeljuje njegovo prekrkovno pristojnost. Izjema so prekrkovni organi lokalne skupnosti, saj so s posebnimi predpisi pooblaeni za odloanje o prekrkih. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 189)

7.1 PREKRKOVNI ORGANI

Za nadzor nad izvajanjem zakona lahko zakonodajalec doloi katerega od naslednjih organov: upravni organi drugi dravni organi nosilci javnih pooblastil organi samoupravnih lokalnih skupnosti.

34

UPRAVNI ORGANI Upravni organi so organi dravne uprave. To so v prvi vrsti vlada kot najviji organ dravne uprave, ministrstva z vsemi organi v sestavi in upravne enote. MINISTRSTVO Ustanovi se za: - opravljanje upravnih nalog na enem ali ve upravnih podroij. ORGAN V SESTAVI MINISTRSTVA Ustanovi se za: opravljanje specializiranih strokovnih nalog opravljanje izvrilnih in razvojnih upravnih nalog naloge inpekcijskega in drugega nadzora naloge na podroju javnih slub (e se s tem zagotovi veja uinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma e je zaradi narave nalog ali delovnega podroja treba zagotoviti vejo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog) UPRAVNA ENOTA Ustanovi se za: opravljanje nalog dravne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno.

7.1.1 INPEKCIJSKI ORGANI Inpekcijski organi se organizirajo za posamezna upravna podroja. Naloge inpekcijskega nadzora opravljajo inpektorji samostojno kot osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inpektorji prekrke odkrivajo v postopku inpekcijskega nadzora, ki poteka na podlagi Zakona o splonem upravnem postopku (ZUP), e posamezna procesna vpraanja niso drugae urejena z Zakonom o inpekcijskem nadzoru (ZIN) ali z drugimi podronimi zakoni, ki urejajo delovanje posameznih inpekcijski slub (npr. Zakon o trni inpekciji). Zoper odlobo oziroma sklep, ki ga izda inpektor, je mono uveljavljati pravna sredstva pritobo, o kateri odloa nadrejeni organ (najpogosteje je to pristojno ministrstvo). Pritoba praviloma ne zadri izvritve odlobe, e s posebnim zakonom ni doloeno drugae (30. len ZIN). Zoper dokonno odlobo inpektorja mora biti v skladu z ustavno zagotovljenima pravicama do uinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva mogo

35

upravni spor pred pristojnim sodiem. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 191) 7.1.2 ORGANI V SESTAVI MINISTRSTVA Najpogosteje gre za inpektorate, ki imajo nadzorstvena in s tem tudi prekrkovna pooblastila. V posameznih ministrstvih delujejo naslednji organi v sestavi (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 191):

Ministrstvo za finance
Davna uprava Republike Slovenije Carinska uprava Republike Slovenije Urad Republike Slovenije za prepreevanje pranja denarja Urad Republike Slovenije za javna plaila Urad Republike Slovenije za nadzor prorauna - Policija - Inpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije

Ministrstvo za notranje zadeve

Ministrstvo za pravosodje
Uprava za izvrevanje kazenskih sankcij Inpektorat Republike Slovenije za obrambo Inpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami Obveevalna varnostna sluba Inpektorat Republike Slovenije za delo (glede na delovno podroje zdruuje inpekcije nadzora delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter socialno inpekcijo) Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence Trni inpektorat Republike Slovenije Urad za intelektualno lastnino Inpektorat Republike Slovenije za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in poto Inpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo (zdruuje inpekcijo za elektroenergetiko, inpekcijo za strojno energetiko in rudarsko inpekcijo) Veterinarska uprava Republike Slovenije Inpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (sestavljen iz inpekcij za: kmetijstvo, fitosaniteto, gozdarstvo, lovstvo, ribitvo, krmo, kakovost ivil in vinarstvo)

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve

-

Ministrstvo za gospodarstvo
-

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

-

36

Ministrstvo za kulturo
Inpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije

Ministrstvo za promet
Prometni inpektorat Republike Slovenije Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Inpektorat Republike Slovenije za olstvo in port Urad Republike Slovenije za meroslovje Urad Republike Slovenije za kemikalije Zdravstveni inpektorat Republike Slovenije Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Inpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (zdruuje prostorsko inpekcijo, inpekcijo za okolje in prostor ter stanovanjsko inpekcijo) Urad Republike Slovenije za jedrsko varnost Sektor za upravno inpekcijo.

Ministrstvo za olstvo in port

-

Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za okolje in prostor

-

Ministrstvo za javno upravo

-

7.1.2.1 Carinska uprava Republike Slovenije (CURS) Carinska uprava Republike Slovenije opravlja naloge izvajanja carinskih in troarinskih predpisov po Zakonu o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti in Zakonu o troarinah, naloge odkrivanja in prepreevanja carinskih in troarinskih prekrkov in kaznivih ravnanj v zvezi s kritvijo teh in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna carinska sluba. Opravlja naloge na podrojih odmerjanja, obraunavanja in pobiranja dajatev, troarin in drugih obveznih dajatev. Opravlja carinski in troarinski nadzor ter kontrolo in naloge carinskega inpiciranja. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 192)

7.1.2.2 Davna uprava Republike Slovenije (DURS) Davna uprava Republike Slovenije izvaja nadzorstvo na upravnem podroju davkov in davnega sistema (skladno z Zakonom o davni slubi) s kontrolnimi in inpekcijskimi pregledi ter drugimi dejanji in postopki preverjanja izvrevanja materialnih predpisov. Kot prekrkovni organ ugotavlja prekrke na podroju dela inpekcije, kontrole, izterjave in registra davnih zavezancev. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 193)

37

7.1.3 DRUGI DRAVNI ORGANI Poleg organov dravne uprave lahko v postopku o prekrku odloajo tudi drugi dravni organi. Ti ne izvajajo nadzorstvenih pooblastil kot sistemsko funkcijo, temve samo kot posamino pristojnost, ki jim jo podeljuje doloen zakon. Mednje sodi javna agencija (ustanovi se za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije, e je s tem omogoeno uinkoviteje in smotrneje opravljanje upravnih nalog). (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 193) Kot samostojni dravni organi delujejo Informacijski pooblaenec, ki zdruuje tudi Inpekcijo za varovanje osebnih podatkov, Raunsko sodie, Dravna revizijska komisija, Urad za statistiko in Agencija za poto in elektronske komunikacije RS.

7.1.4 NOSILCI JAVNIH POOBLASTIL Javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki ga ureja 121. len Ustave Republike Slovenije, na zakonski ravni pa 15. len ZDU-1. Na podlagi tega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni, da lahko v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravni in konkretne akte v upravnih zadevah ali opravljajo materialna dejanja upravne narave. Javno pooblastilo se lahko podeli z zakonom ali na podlagi zakona, nosilci javnega pooblastila pa so lahko osebe javnega prava, posamezniki ali osebe zasebnega prava. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 193) Najpogosteji nosilci javnih pooblastil za nadzorstvo, ki s tem postanejo tudi prekrkovni organi, so nadzorniki. Za podroje, na katerem so pooblaeni, opravljajo vsa uradna dejanja pred izdajo odlobe (vodijo postopke ali tudi odloajo o zadevi). V skladu s predpisi, ki urejajo posamezno podroje, imajo doloene pristojnosti in pooblastila za izdajanje plailnih nalogov. e ugotovijo kritev, za katere niso pristojni, o pomanjkljivostih obvestijo policijo ali pristojno inpekcijsko slubo in predlagajo ukrepe za njihovo odpravo. Nadzorniki prepreujejo zlorabe naravnega okolja, predvsem s svetovanjem, informiranjem in ozaveanjem ljudi. Njihove naloge so neposredno spremljanje stanja, nadzor nad izvajanjem varstvenih reimov, ugotavljanje dejanskega stanja pri kritvah prepovedi. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 194) Vrste nadzornikov: naravovarstveni nadzorniki gozdarski nadzorniki okoljevarstveni nadzorniki vodovarstveni nadzorniki ribiko uvajska sluba

38

cestninski nadzorniki nadzorniki za varnost in spotovanje reda na smuiu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posredovanjem podatkov zavezancev)

(izvaja

nadzor

nad

7.1.5 ORGANI SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI Obina kot institucija lokalne samouprave samostojno upravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo njene prebivalce. V tem okviru (e to ni v nasprotju z zakonom) samostojno ureja pravna razmerja s svojimi predpisi in samostojno organizira upravne slube za izvajanje nalog v svoji pristojnosti. Obinski odlok, s katerim so doloeni prekrki, velja samo na obmoju obine, vendar enako za vse subjekte, ki na tem obmoju krijo obinski predpis. Obine morajo s svojimi predpisi urediti pristojnosti in organizacijo odloanja o prekrkih ter organizacijo prekrkovnih organov, ki jih doloa zakon. Zakon o obinskem redarstvu (ZORed) kot krovni predpis celovito ureja uresnievanje pristojnosti obine za ustanovitev in organizacijo ter doloitev delovnega podroja in nalog obinskega redarstva. Zakon doloa pogoje za opravljanje nalog pooblaenih uradnih oseb obinskega redarstva, pooblastila obinskega redarja, njegovo uniformo, oznabe in opremo ter vsebino in nain vodenja evidenc, medtem ko jim naloge doloajo podroni zakoni. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 197)

7.2 HITRI POSTOPEK O PREKRKU

Pri odloanju prekrkovnih organov je treba e uvodoma opozoriti, da se njihovo delo praviloma zane z ugotovitvijo prekrka pri opravljanju nadzorstvene pristojnosti. Do osredotoenja prekrkovnega suma ne vodijo postopka po naelih, ki bi kritelja itil na taki ravni, kot to velja v kazenskem postopku. Postopek o prekrku se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. (50. len ZP-1) Postopek o prekrku pri prekrkovnem organu ima dve fazi: 1. predhodni postopek 2. formalni prekrkovni postopek. Predhodni postopek je dejanje organa pred seznanitvijo kritelja o storjenem prekrku, ki velja za prvo dejanje po trenutku, ko se pojavi sum prekrka. Formalni prekrkovni

39

postopek pa se zane z osredotoenjem prekrkovnega suma zoper doloeno osebo, ki postane predmet preiskovanja in dokazovanja. To prekrkovni organ naznani s pozivom na izjavo najkasneje pred izdajo odlobe o prekrku ali s seznanitvijo s prekrkom in dokazi ob izdaji plailnega naloga, kar lahko stori ustno ali pisno. Dejanje, s katerim se zane hitri postopek o prekrku, mora biti neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrka, zane pa ga lahko le uradna oseba, ki je zanj v prekrkovnem organu pooblaena. V okviru svojih pristojnosti in na podlagi pooblastil prekrkovni organ sam presodi, ali so izpolnjeni pogoji za zaetek postopka o prekrku. Na podlagi zbranih dejstev in dokazov z izvedbo dokaznega postopka ali e na podlagi pridobljene izjave kritelja se pooblaena oseba odloi, ali bo izdala odlobo o prekrku, vloila obdolilni predlog (kadar hitri postopek ni dovoljen), ali pa bo postopek konala (e ne obstajajo pogoji za postopek). (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 241)

7.3 ZAETEK POSTOPKA O PREKRKU NA PISNI PREDLOG

Pisni predlog za zaetek postopka o prekrku pri prekrkovnem organu lahko vloijo: okodovanec dravni toilec ali dravni organ nosilec javnih pooblastil samoupravna lokalna skupnost. Vsebina pisnega predloga je predpisana v 2. odstavku 50. lena ZP-1 in sicer podatki o identiteti osebe, zoper katero se predlaga zaetek postopka, ter opis prekrka z navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kaejo na sum storitve prekrka. e predlog ne vsebuje zahtevanih podatkov ali ga je vloila oseba, ki ga po zakonu ne bi smela vloiti, ga prekrkovni organ sprejme kot informacijo, ki je lahko podlaga ali pobuda za opravo posameznih dejanj in s tem zaetek postopka o prekrku po uradni dolnosti. e prekrkovni organ ugotovi, da ni pristojen za reevanje vloenega predloga, ga takoj odstopi organu, ki je pristojen, e pa ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen za reevanje predloga, izda sklep, s katerim zavre vlogo zaradi nepristojnosti. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 241)

7.4 ZAKLJUEK HITREGA POSTOPKA

Hitri postopek pred prekrkovnim organom se kona: z uradnim zaznamkom - da ne bo izdana odloba o prekrku oziroma vloen obdolilni predlog (51. len ZP-1)

40

z opozorilom storilcu prekrka lahko je ustno, pisno ali v elektronski obliki (53. len ZP-1) z izdajo in vroitvijo odlobe o prekrku (56. len ZP-1) z izdajo in vroitvijo plailnega naloga. (57., 57.a in 57.b len ZP-1)

e storilec prekrka ne vloi zahteve za sodno varstvo zoper odloitev prekrkovnega organa oziroma ugovora zoper posebne primere plailnega naloga, se hitri postopek o prekrku kona z izdajo odlobe na prvi stopnji.

7.4.1 URADNI ZAZNAMEK Prekrkovni organ izda uradni zaznamek, s katerim ugotovi, da ne bo izdal odlobe o prekrku oziroma ne bo vloil obdolilnega predloga: e iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekrek e ni dokazano, da je prekrek storil kritelj e je pregon zastaral ali so podani drugi razlogi, ki izkljuujejo pregon e gre za prekrek neznatnega pomena, posebne okoliine, nizko stopnjo odgovornosti ali e storileve osebne okoliine kaejo, da postopek ne bi bil smotrn. Zoper uradni zaznamek ni mono vlagati rednega ali izrednega pravnega sredstva. Predlagatelj ima monost posredovati pri organu, ki po zakonu nadzoruje delo prekrkovnega organa. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 250)

7.4.2 OPOZORILO Opozorilo se izree ustno (na kraju prekrka, po telefonu) ali pisno. Gre za ukrep, ki ni sankcija v ojem pomenu, zato tudi nima pravnih posledic. Zoper izrek opozorila ni predvideno nobeno pravno sredstvo. Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa lahko namesto izreka sankcije kritelja opozori, e je storjeni prekrek neznatnega pomena in e oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. (53. len ZP-1) Pooblaena uradna oseba mora ob izreku opozorila kritelju predstaviti storjeni prekrek in njegovo napano (protipravno) ravnanje ter ga opozoriti, da mora v prihodnje upotevati veljavni pravni red. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 262) 7.4.3 PISNA ODLOBA O PREKRKU (56. l. ZP-1) Odloba je v postopku o prekrku skupni izraz za razline vrste oblik odloitev prekrkovnega organa v hitrem postopku, in sicer za: - odlobo o prekrku

41

obiajni plailni nalog posebni plailni nalog za kritve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih in nadzoru dravne meje ter za kritve predpisov o javnih zbiranjih, pri katerih nadzor nad izvrevanjem teh zakonov izvajajo policisti in obinski redarji posebni plailni nalog za kritve o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, kadar prekrkovni organ odloi o prekrku in o sankciji.

Pisna odloba o prekrku se lahko izda le polnoletnim storilcem prekrkov, zato v hitrem postopku ni mogoe odloiti o prekrku, ki ga je storila mladoletna oseba. ODLOBA O PREKRKU Pogoji za izdajo odlobe o prekrku so podani, kadar prekrkovni organ ugotovi zakonske znake prekrka in s tem povezano odgovornost kritelja ugotavlja v dokaznem postopku. Z odlobo o prekrku se kritelju izree sankcija za prekrek. Prekrkovni organ lahko za svojo odloitev uporabi vse ugotovitve, do katerih pride pri odkrivanju prekrkov v nadzornem postopku, ki ga vodi po posebnem (podronem) ali splonem upravnem postopku. Zaradi zagotovitve kriteljevih pravic v postopku, mu je treba pred izdajo odlobe o prekrku omogoiti, da se ustno ali pisno izjavi o prekrku. Preden poda izjavo, mora biti seznanjen, da se obravnava kot domnevni kritelj, biti seznanjen z dejanjem prekrka, ki se mu oita, ter pouen, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliinah prekrka, ker jih sicer v postopku ne bo mogel ve uveljavljati. Opozorjen mora biti tudi na pravico do molka in na privilegij proti samoobdolitvi, ki velja tudi za blinje. Zoper odlobo o prekrku je mono vloiti zahtevo za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 277) OBIAJNI PLAILNI NALOG Kadar prekrkovni organ posebnega dokaznega postopka ne izvaja, ker je prekrek zaznan neposredno s strani pooblaene uradne osebe ali je ugotovljen z uporabo tehninih sredstev ali naprav (radarji za meritev hitrosti, alkotesti, tehtnice ), izda obiajni plailni nalog. Neposredna zaznava pomeni, da mora biti pooblaena uradna oseba fizino neposredno navzoa ob storitvi prekrka in mora sama, na podlagi lastnega opaanja, ugotoviti prekrek. Pogoj za izdajo plailnega naloga pa ni, da bi bil na kraju storitve prekrka kritelj,temve zadostuje zaznava kritve. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 288) Zoper obiajni plailni nalog je mono vloiti zahtevo za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo.

42

POSEBEN PLAILNI NALOG Poseben plailni nalog je predviden le za kritve doloenih predpisov (zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih in nadzoru dravne meje ter za kritve predpisov o javnih zbiranjih), pri katerih nadzor nad izvrevanjem teh zakonov izvajajo policisti in obinski redarji. Zato so za izdajo posebnega plailnega naloga pristojni le-ti. Pooblaene uradne osebe drugih prekrkovnih organov izdajo posebni plailni nalog le izjemoma imeti morajo pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvrevanjem taksativno natetih zakonov. Pooblaena uradna oseba izda posebni plailni nalog, e ugotovi storitev prekrka na podlagi zbranih obvestil in dokazov (prie, ogledi). (Jenull et. al.: ZP1 s komentarjem, 2009, str. 304) Zoper posebni plailni nalog je mono vloiti ugovor kot posebno pravno sredstvo. O ugovoru odloa isti prekrkovni organ, ki je izdal posebni plailni nalog. S tem je uvedena dodatna stopnja pri odloanju o prekrku z namenom bolje razjasnitve dejanskega stanja e v fazi, ko se odloa v hitrem postopku. Ugovor se teje tudi kot izjava kritelja v hitrem prekrkovnem postopku.

7.5 ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO

Zoper odlobo o prekrku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrkovni organ po hitrem postopku, se lahko vloi zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloi oseba, ki ji je bila izreena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. (59. len ZP-1) Zahteva za sodno varstvo je pravni institut, s katerim sta v postopkih o prekrku zagotovljeni kar dve ustavni dolobi: pravica do sodnega varstva (23. len Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. len Ustave RS). V teh postopkih preide prekrkovna zadeva iz hitrega postopka v sodni postopek, to je v roke sodnika (pod sodno oblast). Lahko bi rekli, da je v tehninem smislu zahteva za sodno varstvo precej podobna pritobi. Razliko opazimo pri vloitvi zahteve, kjer prekrkovni organ ne opravi le formalnega preizkusa vloene zahteve (pravoasnost, dovoljenost), temve sme na podlagi vloene zahteve sam posei v svojo odlobo in sprejeti vse tiste odloitve, ki bi jih sicer lahko sprejel pri prvem odloanju v postopku o prekrku. (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 366) Upraviena oseba lahko zahtevo za sodno varstvo vloi v osmih dneh od vroitve odlobe o prekrku, pisno pri pristojnem prekrkovnem organu iz razlogov, ki pokrivajo tiri sestavine odlobe. Te so (62. len ZP-1): kritev procesnih predpisov kritev materialnih predpisov zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje prekrka

43

odloba se opira na dokaz, na katerega se po ZP-1 ne more opirati oziroma je bil pridobljen s kritvijo dolob ustave o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah izrek sankcije, odvzema premoenjske koristi in strokov postopka in odloitve o premoenjskopravnem zahtevku.

Prekrkovna zadeva, ki spada v hitri postopek o prekrku, je lahko obravnavana na treh ravneh: - najprej odloa prekrkovni organ - zoper odloitve prekrkovnega je dopustna zahteva za sodno varstvo, o kateri odloi okrajno sodie s sodbo - zoper sodbo okrajnega sodia pa je v nekaterih primerih mogoe vloiti pritobo, o kateri odloa vije sodie. Zoper sodbo sodia, s katero je bila odloba prekrkovnega organa odpravljena ali spremenjena in postopek o prekrku ustavljen, lahko prekrkovni organ, ki je izdal odlobo v hitrem postopku, vloi pritobo pri sodiu, ki je odloalo o zahtevi za sodno varstvo, iz pritobenih razlogov: zaradi bistvene kritve dolob postopka o prekrku; zaradi kritve materialnih dolob ZP-1 ali predpisa, ki doloa prekrek; in zaradi odloitve o sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi in o premoenjsko pravnem zahtevku (154. len ZP-1).

7.6 ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI KOT IZREDNO PRAVNO SREDSTVO

Predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti je vsaka pravnomona odloba o prekrku, ne glede na to, ali jo je izdal prekrkovni organ ali pa sodie in ne glede na to ali je bila izpodbijana z zahtevo za sodno varstvo ali v hitrem prekrkovnem postopku. Lahko se izpodbija tudi pravnomona odloba, ki je izdana v postopku o prekrku, eprav postopek e ni konan ni odloeno o odgovornosti za prekrek (ustavitev postopka, hina preiskava, ). Zahteve za varstvo zakonitosti ni mono vloiti le zoper odlobe, ki e niso postale pravnomone in je zoper njih dopustno redno pravno sredstvo. Podlaga za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti so kritve tako materialnega kot procesnega prekrkovnega prava. V okviru splonega materialnega prava prekrkov so lahko krene tudi dolobe zakonov, ki se za prekrke uporabljajo smiselno (Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ), kritve drugega predpisa, zakona, uredbe ali odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki doloajo prekrke in je bil posamezni predpis uporabljen pri odloanju prekrkovnega organa. Lahko so kreni tudi drugi predpisi, ki ne doloajo le prekrkov v materialnem smislu, pa pa za posamezna podroja urejajo posebna procesna pravila (npr. Zakon o davnem postopku, Zakon o carinski slubi, ). (Jenull et. al.: ZP-1 s komentarjem, 2009, str. 722)

44

Za kritev se teje: e je bila posamezna materialna ali procesnopravna doloba nepravilno uporabljena e posamezna materialna ali procesnopravna doloba ni bila uporabljena, pa bi morala biti e je bila posamezna materialna ali procesnopravna doloba uporabljena, pa ne bi smela biti. Izredno pravno sredstvo ne more biti vloeno zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zaradi odmere sankcije (razen e je kritev povezana s kritvijo zakonske dolobe v smislu prekoraitve pravice). Vrhovni dravni toilec je edini, ki lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti, saj je edini, ki nastopa pred Vrhovnim sodiem RS. (4. odst. 21. lena ZDT-1) Zahtevo vloi po uradni dolnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritobe zoper sodbo o prekrku sodia prve stopnje. Pobudo lahko vloijo tudi druge osebe (sodnik, pooblaene osebe prekrkovnega organa, okodovanci, varuh lovekovih pravic). Zoper njegovo odloitev ni pravnega sredstva, saj gre za akt dravnotoilskega poslovanja, ne pa za posamini akt odloitve o pravici, dolnosti ali pravnem interesu pobudnika. Dravni toilec samostojno odloa o tem, ali bo na pobudo vloil zahtevo ali ne. Pred odloitvijo pridobi in pregleda spis sodia oziroma prekrkovnega organa. Poleg razlogov, ki jih navaja pobudnik, lahko upoteva tudi lastne ugotovitve na podlagi pregledane zadeve. Pobudniku je dolan sporoiti svojo odloitev. O vloeni zahtevi za varstvo zakonitosti odloa Vrhovno sodie Republike Slovenije (170. len ZP1-) in sicer: zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne o e ugotovi, da ni podana kritev zakona o e ugotovi, da je zahteva vloena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena, in o spremeni pravnomono odlobo o v celoti ali delno razveljavi sodbo sodia prve stopnje in sodbo vijega sodia in zadevo vrne v novo odloanje (sodiu prve stopnje ali vijemu sodiu) o razveljavi samo odlobo vijega sodia in zadevo vrne v novo odloanje (Smiselno enako velja tudi za hitri postopek.)

45

8 PODOBNOSTI IN RAZLIKE PREKRKOVNIM POSTOPKOM

MED

UPRAVNIM

IN

Upravni organi so z uvedbo ZP-1, ki je zael veljati 1.1.2005, postali prekrkovni organi. Poleg upravnih postopkov, ki so jih vodili na podlagi ZUP, so dobili tudi pooblastilo za vodenje in odloanje v prekrkovnih postopkih.

8.1 PODOBNOSTI MED POSTOPKOMA

Postopka - upravni in prekrkovni - sta si v marsiem podobna ali celo identina. Predmet upravnega postopka je lahko le doloena upravna zadeva, ki jo je potrebno opredeliti e ob uvedbi postopka. Pooblaena uradna oseba mora z gotovostjo vedeti, ali gre za stvar, o kateri lahko odloi v upravnem postopku. (Androjna in Kerevan: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 45) ZP-1 v 1. toki 58. lena prekrkovne organe, ki odloajo v hitrem prekrkovnem postopku, celo napotuje na smiselno uporabo doloil Zakona o splonem upravnem postopku in sicer glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odlob, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vroanja ter izloitve uradnih oseb. Smiselna uporaba dolob ZUP pa ne pomeni popolne ali celovite uporabe posameznih dolob, temve uporabo le-teh tako, da najbolj ustreza pomenu in namenom posamezne procesne institucije ter v obsegu, ki je prilagojen posebnostim hitrega postopka o prekrkih. (Breznik et. al.: ZUP s komentarjem, str. 316) Podobnost med postopkoma je tudi dejstvo, da temeljita na naelu zakonitosti. Pooblaene uradne osebe, tako prekrkovnega kot tudi upravnega organa, sprejemajo odloitve enostransko, oblastveno v konkretnih in posaminih zadevah, ki bodo s svojim uinkovanjem spreminjale pravni poloaj pravnih in fizinih oseb ter drugih strank v razmerju do drave ali samoupravnih lokalnih skupnosti. Oba postopka imata zagotovljeno pravno varstvo. V upravnih postopkih je kot redno pravno sredstvo predpisana pritoba, kot izredno pravno sredstvo pa obnova, sprememba ali odprava odlobe, odprava in razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev ali ninost. V prekrkovnih postopkih pa je kot redno pravno sredstvo zahteva za sodno varstvo, kot izredno pravno sredstvo pa zahteva za varstvo zakonitosti.

8.2 RAZLIKE MED POSTOPKOMA

Seveda pa sta si upravni in prekrkovni postopek tudi razlina. Prekrkovni postopek je vedno usmerjen v pregon storilca zaradi storjenega prekrka, medtem ko se v upravnem

46

postopku odloa o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Upravni postopek se zato lahko zane na zahtevo stranke ali po uradni dolnosti, mogoe ga je zaeti tudi, kadar gre za veje tevilo oseb, ki organu niso znane. Prekrkovni postopek je vedno usmerjen zoper enega storilca prekrka in se najvekrat zane po uradni dolnosti, redkeje pa na predlog okodovanca, dravnega toilca ali drugega dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Oba postopka imata predviden hitri (skrajani) postopek, prekrkovni postopek se izvede na podlagi zbranih dejstev in dokazov, upravni postopek pa, ko pooblaena oseba ugotovi, da za odloitev ni potrebno opraviti kaknega dejanja. V skrajanem upravnem postopku stranka dejstva navede v vlogi, v prekrkovnem postopku pa po pozivu prekrkovnega organa, poda pisno izjavo. Prekrkovni postopek ne predvideva poravnave, saj se vodi zoper eno osebo, ki je storila prekrek. V kolikor uradna oseba, ki odloba v postopku, ugotovi odgovornost storilca za prekrek, mu z odlobo izree predpisano sankcijo. Izdana odloba mora biti popolna, dejansko stanje pa ugotovljeno. Upravni organi lahko v upravnih postopkih, e ugotovijo, da je potrebno o neki stvari odloiti po delih, izdajo tudi delno, dopolnilno ali zaasno odlobo. Kadar organi izrekajo ustne odlobe, lahko upravni organ to stori le, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, medtem ko prekrkovni organi ustno izrekajo le opomine, ki nimajo pravnih posledic.

8.3 NEJASNOSTI GLEDE UPORABE

Za uradne osebe upravnih organov, ki odloajo tako v upravnih kot prekrkovnih postopkih, se redno izvaja izobraevanje v zvezi s postopkovnimi dolobami ZUP-a in ZPja, tako da do vejih nejasnosti ne prihaja. Izpostavila pa bi doloanje asa prekrka oziroma opredelitev datuma prekrka v primerih, ko je bil v upravnem postopku izveden inpekcijski nadzor. Veliko primerov je, ko uradna oseba kot as storitve prekrka navede datum inpekcijskega pregleda, eprav v veina primerih to ni pravi datum prekrka. Datum prekrka namre nastopi tedaj, ko storilec izvri neko dejanje ali opusti obveznost, to pa uradna oseba ugotovi z inpekcijskim nadzorom (na primer: rok, v katerem je potrebno oddati davno napoved datum prekrka je prvi naslednji dan, ko pretee rok za oddajo). V kolikor se nepravilnost ugotovi, lahko uradna oseba izda popravni sklep. e je zoper tako odlobo vloena zahteva za sodno varstvo, nepravilnost popravi sodie tako, da s sodbo spremeni izrek prekrkovne odlobe (navede pravi datum prekrka).

47

9 ANALIZA DELA POSAMEZNIH PREKRKOVNIH ORGANOV

Temeljna metoda teoretinega prouevanja je analiza podatkov za leti 2009 in 2010, ki sem jih pridobila od Okrajnega sodia v Ljubljani, Oddelka za prekrke, o tem, koliko zahtev za sodno varstvo so prejeli, koliko od tega je bilo zavrnjenih in kolikim ugodenih, ter podatkov Vrhovnega dravnega toilstva Republike Slovenije o tem, koliko zahtev za varstvo zakonitosti so prejeli, koliko je bilo utemeljenih in koliko zavrnjenih. Poleg tega sem uporabljala deskriptivno metodo prouevanja, s katero sem poskusila im bolj izrpno povezati svoja spoznanja in ugotovitve. HIPOTEZE Hipoteza 1: Zakonitost posaminih upravnih aktov, ki jih izdajajo prekrkovni organi, je dobra. Hipoteza 2: Kritve naela zakonitosti prekrkovnih organov se zmanjujejo. Hipoteza 3: Nadzor nad izvajanjem naela zakonitosti prekrkovnih organov je dober. VZOREC Kot vzorec za analizo sem uporabila podatke, ki sem jih pridobila pri Okrajnem sodiu v Ljubljani, Oddelku za prekrke, in Vrhovnem dravnem toilstvu Republike Slovenije, za leti 2009 in 2010. NAMEN Z raziskavo elim ugotoviti, kako prekrkovni organi pri izdajanju posaminih pravnih aktov v postopkih o prekrkih izvajajo naelo zakonitosti in kaken je nadzor nad njihovim delom. Za izdelavo raziskave sem uporabila obstojeo literaturo s tega podroja, pridobljene podatke pa sem tudi statistina obdelala in prikazala.

48

Okrajno sodie v Ljubljani

Tabela 2:Reevanje zahtev za sodno varstvo na OS Ljubljana v letih 2009 in 2010

leto

nereeno iz prejnjega obdobja 5632 5182

prejeto

nereeno skupaj

reeno

2009 2010

4072 3104

9704 8286

4522 4394

Vir: OS Ljubljana (2011)

Iz tabele je razvidno, da so na Okrajnem sodiu v Ljubljani, Oddelku za prekrke v letu 2009 prejeli 4072 zahtev za sodno varstvo, vloenih zoper odlobe prekrkovnih organov. Ker jim je iz preteklega obdobja ostalo e 5632 zahtev nereenih, so jih v letu 2009 imeli v reevanju skupaj 9704. V tem letu so reili skupno 5422 zahtev za sodno varstvo, kar predstavlja 46,56 % vseh nereenih zadev. Nadalje iz tabele izhaja, da so v letu 2010 prejeli 3104 zahtev za sodno varstvo. Iz preteklega obdobja jim je ostalo e 5182 zahtev nereenih, tako da so imeli skupaj v reevanju 8286 zahtev. V tem letu so reili 4394 zahtev za sodno varstvo, kar predstavlja 53,03 % vseh nereenih zahtev.

49

Grafikon 1: Reevanje zahtev za sodno varstvo na OS Ljubljana v letih 2009 in 2010

10000 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 nereeno
Vir: OS Ljubljana (2011)

2009 2010

reeno

Iz grafikona je razvidno, da je bilo tevilo nereenih zahtev za sodno varstvo na Okrajnem sodiu v Ljubljani v letu 2009 nekoliko vije kot v letu 2010. Tudi tevilo reenih zadev je v letu 2009 nekoliko vije kot v letu 2010.

Tabela 3: Nain reitve na OS Ljubljana

Leto Nain reitve ZSV se zavrne ZSV se zavre ZSV se ugodi in odpravi odloba prek. organa ZSV se ugodi in spremeni odloba prek. organa ustavitev zaradi zastaranja reeno na drug nain

2009

2010

2207 234 1 979 18 1083

2943 173 0 1056 80 142

Vir: OS Ljubljana (2011)

50

Iz tabele je razvidno, da so v letu 2009 na Okrajnem sodiu v Ljubljani v 2207 zadevah zahtevo za sodno varstvo zavrnili kot neutemeljeno. To predstavlja kar 48,81 % dele vseh reenih zadev. V 234 zadevah, ki predstavljajo 5,18 % dele, so zahtevo za sodno varstvo zavrgli. 979-tim zahtevam, ki predstavljajo 21,65 % dele, je bilo ugodeno ter je bila odloba prekrkovnega organa spremenjena, v 1 zadevi, ki predstavlja 0,02 % dele, je bila odloba prekrkovnega organa odpravljena. Kar v 1083 zadevah, ki predstavljajo 23,95 % dele, je bilo odloeno na drug nain, v 18 zadevah, ki predstavljajo 0,40 % dele, pa je bil postopek ustavljen zaradi zastaranja. Nadalje iz tabele izhaja, da so v letu 2010 na Okrajnem sodiu v Ljubljani v 2943 zadevah, ki predstavljajo 66,98 % dele vseh reenih zadev, zahtevo za sodno varstvo zavrnili kot neutemeljeno, v 173 zadevah, ki predstavljajo 3,94 % dele, so zahtevo za sodno varstvo zavrgli. V 1056 zadevah, ki predstavljajo 24,03 % dele, je bilo zahtevi za sodno varstvo ugodeno ter je bila odloba prekrkovnega organa spremenjena. V 142 zadevah, ki predstavljajo 3,23 % dele, je bilo odloeno na drug nain, v 80 zadevah, ki predstavljajo 1,82 % dele, pa je bil postopek ustavljen zaradi zastaranja.

Grafikon 2: Nain reitve na OS Ljubljana

3000

2500

2000

1500

2009 2010

1000

500

0 zavrne zavre ugodi in odpravi ugodi in spremeni zastarano drugae

Vir: OS Ljubljana (2011)

Iz grafikona je razvidna primerjava naina reevanja zahtev za sodno varstvo na Okjrajnem sodiu v Ljubljani v letih 2009 in 2010. V obeh letih je bilo najve zahtev za sodno varstvo

51

zavrnjenih kot neutemeljenih. V letu 2009 je opaziti nekoliko ve zahtev za sodno varstvo, ki so bile zavrene, znatno ve pa je zadev, ki so bile reene na drug nain, medtem ko je tevilo zastaranih zadev veje v letu 2010. Vrhovno dravno toilstvo RS

Tabela 4: Reevanje zahteve za varstvo zakonitosti na VDT RS v letih 2009 in 2010

leto

prejeto

vloeno na VS RS 164 145

2009 2010

744 797

Vir: VDT RS (2011)

Iz tabele je razvidno, da je Vrhovno dravno toilstvo RS v letu 2009 prejelo 744 predlogov za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti, od tega so na Vrhovno sodie RS vloili 164 zahtev, kar predstavlja 22 % vseh vloenih predlogov. V letu 2010 so prejeli 797 predlogov za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti, na Vrhovno sodie pa so vloili 145 zahtev, kar predstavlja 18,2 % vseh vloenih predlogov.
Grafikon 3: Reevanje zahteve za varstvo zakonitosti na VDT RS v letih 2009 in 2010
800 700 600 500 400 300 200 100 0 prejeto vloeno na VS RS niso vloene 2009 2010

Vir: VDT RS (2011)

52

Iz grafikona je razvidno, da je Vrhovno dravno toilstvo RS v letu 2010 prejelo nekoliko ve predlogov za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti kot v letu 2009, vendar je bilo v letu 2009 vloenih ve zahtev na Vrhovno sodie RS kot v letu 2010.

Tabela 5: Nain reitve na Vrhovnem sodiu RS

leto nain reitve ugodeno z VS RS zavrnjeno z VS RS zavreno z VS RS nereeno

2009

2010

137 26 1 0

110 27 2 6

Vir: VDT RS (2011)

Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 2009 na Vrhovnem sodiu Republike Slovenije 137 zahtevam za varstvo zakonitosti, kar predstavlja 83,5 % dele vseh vloenih zahtev, ugodeno, 26 zahtev, ki predstavljajo 15,8 % dele, je bilo zavrnjenih, ena zahteva, ki predstavlja 0,6 % dele, pa zavrena. V letu 2010 je bilo 110-im zahtevam za varstvo zakonitosti, ki predstavljajo 75,9 % dele vseh vloenih zahtev, ugodeno, 27 zahtev, ki predstavljajo 18,6 % dele, je bilo zavrnjenih, 2 zahtevi, ki predstavljata 1,4 % dele, sta bili zavreni, 6 zahtev, ki predstavljajo 4,1 % dele, pa je ostalo nereenih.

53

Grafikon 4: Prikaz reevanja vloenih zahtev za varstvo zakonitosti na V S RS v letih 2009

140 120 100 80 2009 60 40 20 0 ugodeno zavrnjeno zavreno nereeno 2010

Vir: VDT RS (2011)

Iz grafikona je razvidno, da je bilo na VS RS v letu 2009 ve zahtevam za varstvo zakonitosti ugodeno, medtem ko je tevilo zavrnjenih in zavrenih zahtev priblino enako.

ODGOVORI NA HIPOTEZE
Hipoteza 1: Zakonitost posaminih upravnih aktov, ki jih izdajajo prekrkovni organi, je dobra. Hipotezo lahko le delno potrdim. V letu 2009 je bilo na Okrajnem sodiu v Ljubljani 48,81 % odlob prekrkovnih organov implicitno potrjenih s tem, ko so bile vloene zahteve za sodno varstvo zavrnjene kot neutemeljene. Dele tovrstnih odloitev se je v letu 2010 povial na 66,98 %, kar predstavlja nekoliko ve kot polovico vseh reenih zadev v tem letu. 21,65 % odlob prekrkovnih organov je bilo v letu 2009 spremenjenih, tudi dele tovrstnih odloitev se je v letu 2010 povial za dobra dva procenta. Na podlagi podatkov OS LJ, ki kaejo, da je neutemeljenih le dobra polovica vseh vloenih zahtev za sodno varstvo, ki jih prejmejo na Okrajnem sodiu v Ljubljani, lahko ugotovim, da je zakonitost posaminih aktov, ki jih izdajo prekrkovni organ, le zadovoljiva.

54

Hipoteza 2: Kritve naela zakonitosti prekrkovnih organov se zmanjujejo. Hipotezo lahko v celoti potrdim. Podatki Okrajnega sodia v Ljubljani kaejo na rahel upad prejetih zahtev za sodno varstvo, saj so v letu 2009 prejeli 4072 zahtev, v letu 2010 pa 3104 zadev. tevilo zahtev za sodno varstvo, ki niso utemeljene, se poveuje: v letu 2009 je bilo zavrnjenih 2207 zahtev, kar je predstavljajo 49,81 % dele vseh prejetih zahtev, v letu 2010 pa 2943 zahtev, kar je predstavljajo 66,98 % dele. Iz podatkov VDT LJ pa lahko ugotovim, da je bilo v letu 2009 na VS RS vloenih le 22 % zahtev za varstvo zakonitosti kot posledica vloenih pobud, medtem ko se je dele v letu 2010 zmanjal na 18 %. Hipoteza 3: Nadzor nad izvajanjem naela zakonitosti prekrkovnih organov je dober. Hipotezo lahko potrdim. Zakon o prekrkih zoper posamine pravne akte, ki jih izdajajo prekrkovni organi, poleg rednega pravnega sredstva dopua tudi izredno pravno sredstvo. Iz podatkov OS LJ je razvidno, da letno prejmejo med 3000 in 4000 zahtev za sodno varstvo; iz podatkov VDT LJ izhaja, da je pobud za vloitev izrednega pravnega sredstva med 700 in 800 letno, od tega pa je priblino 20 % vloenih zahtev za sodno varstvo na VS RS. Iz prikazanega lahko vidimo, da je tevilo vloenih zahtev za varstvo zakonitosti zelo nizko, kar kae na dober nadzor nad posaminimi pravnimi akti e po vloeni zahtevi za sodno varstvo.

55

10 ZAKLJUEK

Naelo zakonitosti javne uprave je eno izmed ustavnih nael sodobnih demokratinih drav. Namen diplomske naloge je bil prikazati, v kakni meri prekrkovni organi pri izdajanju posaminih pravnih aktov, upotevajo naelo zakonitosti. Sankcije, ki jih izrekajo fizinim in pravnim osebam, so lahko v ustni obliki z opozorilom ali v pisni obliki s pisno odlobo, ki je lahko odloba o prekrku, obiajni plailni nalog ali poseben plailni nalog. Zakonitost posaminih odlob preverjajo okrajna sodia po vloenem rednem pravnem sredstvu, ki se imenuje zahteva za sodno varstvo, zakonitost pravnomonih odlob pa preverja Vrhovno sodie RS po vloenem izrednem pravnem sredstvu, ki ga lahko vloi le dravni toilec. V diplomski nalogi sem s pomojo deskriptivne metode prouevanja predstavila nastanek in razvoj upravnega prava ter z njim naela zakonitosti, ki je postalo eno izmed ustavnih nael sodobnih demokratinih drav. Ena od funkcij drave je dravna uprava, ki jo v skladu s trialistino teorijo delitve oblasti tejemo kot del izvrilne funkcije. V Sloveniji je z ustavo doloeno, da morajo biti zakoni in podzakonski predpisi ter drugi sploni akti v skladu z ustavo, zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Naloga uprave je, da izvaja upravne akte. Svoje naloge izvruje na podlagi in v mejah ustave in zakonov ter drugih predpisov in drugih aktov ter je pri svojem delu samostojna. Nadzor nad delom uprave je notranji in zunanji. Notranji se odvija znotraj same uprave in ga izvajajo viji upravni organi nad nijimi, zunanji nadzor pa izvajajo sodia. Posebnost pri odloanju uprave je vsekakor odloanje po prostem preudarku, pri katerem je potrebno upotevati, da se ob enakem dejanskem stanju uporabi pravno posledico, ki je po preudarku v danem primeru najbolj smotrna, ob upotevanju javne koristi. Med naela zakonitosti tejemo v irem smislu tudi objavo in veljavnost predpisa, prepoved retroaktivnosti, pravna sredstva kot sodno varstvo, upravni spor in pravnomonost. Postopek o prekrku zane prekrkovni organ po uradni dolnosti ali z vloitvijo pisnega predloga. Po konanem postopku se najpogosteje izda pisna odloba, zoper katero je dovoljeno vloiti zahtevo za sodno varstvo. Zoper pravnomono pisno odlobo pa je mono izredno pravno sredstvo - zahteva za varstvo zakonitosti. Okrajno sodie v Ljubljani in Vrhovno dravno toilstvo RS sem zaprosila za podatke, katere sem prouila s pomojo statistine in analitine metode. Rezultat moje raziskave je ugotovitev, da prekrkovni organi pri izdajanju posaminih pravnih aktov v postopkih o

56

prekrkih izvajajo naelo zakonitosti zadovoljivo ter da je nadzor nad njihovim delom dober. S svojo diplomsko nalogo sem potrdila, da kljub velikemu tevilu izdanih odlob s strani prekrkovnih organov, le-ti v veini spotujejo naelo zakonitosti, po konani raziskavi pa lahko zakljuim, da se stanje e izboljuje.

57

LITERATURA IN VIRI

SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE: - BREZNIK, Janez et al.(2004). Zakon o splonem upravnem postopku s komentarjem. GV Zaloba, Ljubljana. - JENULL, Hinko et al. (2009). Zakon o prekrkih s komentarjem. GV Zaloba, Ljubljana. - GRASMANN, David (1998). Uvod v velike sodobne pravne sisteme. Cankarjeva zaloba, Ljubljana. - EBULJ, Janez (2003). Upravno pravo. Fakulteta za upravo, Ljubljana. - GRAD, Franc et. al. (1996). Dravna ureditev Slovenije. Uradni list RS, Ljubljana. - ADAMOVICH, Ludwig K., FUNK, Bernd-Christian (1987). Allgemeines Verwaltungsrecht. SpringerVerlag, Wien New York. - Swedish Agency for Public Management (2005). Principles of Good Administration (In the Member States of European Union). Statskontoret, Stockholm. - VIRANT, Gregor (2004). Pravna ureditev javne uprave. Fakulteta za upravo, Ljubljana. - PAVNIK, Marijan (2001). Teorija prava. Cankarjeva zaloba, Ljubljana. - ANDROJNA Vilko, KEREVAN Erik (2006). Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor. GV Zaloba, Ljubljana. PRISPEVKI OZ. LANKI V ZBORNIKU: - VIRANT, Gregor (1999). Noveji pogledi na zakonitost delovanja uprave. V: VLAJ,Stane, (ur.): VI. Dnevi slovenske uprave, Zbornik, Portoro 1999, str. 95 114. - PIRNAT, Rajko (1996). Zakonitost internih aktov uprave. V: EBULJ, Janez (ur): 2. Strokovno sreanje pravnikov s podroja javnega prava, Rogaka Slatina 1996, str. 279 242. - JEROVEK Tone (1995). Zakonitost dela uprave v okviru prostega preudarka. V: Duan Snoj, (ur.): Gospodarski vestnik, Pravna praksa t. 334, Ljubljana, 1995, str. 18. PREDPISI: - (1991) - (2005) - (2005) - (2006) - (2011) - (2011) - (2007)

Ustava Republike Slovenije. Ur. list RS, t. 33/1991 Zakon o dravni upravi (ZDU-1-UPB4). Ur. list RS, t. 113/2005 Zakon o vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1). Ur. list RS, t. 24/2005 Zakon o splonem upravnem postopku (ZUP-UPB2). Ur. list RS, t. 24/2006 Zakon o prekrkih (ZP-1-UPB8). Ur. list RS, t. 29/2011 Zakon o dravnem toilstvu (ZDT-1). Ur. list RS, t. 58/2011 Zakon o inpekcijskem nadzoru (ZIN-UPB1). Ur. list RS, t.43/2007

58

SODBE: - Sodba Vrhovnega sodia Republike Slovenije t. IV Ips 52/2011 z dne 20.9.2011 - sodba VS RS t. IV Ips 101/2010 z dne 15.6.2010 - odloba Ustavnega sodia RS t. P-7/11 z dne 14.9.2011 - sodba Okrajnega sodia v Ljubljani t. ZSV 93/2010 z dne 15.12.2011

59