^estitamo Vam ob 9.

ob~inskem prazniku
in bli`njem dnevu samostojnosti ter Vas
vabimo, da praznujete skupaj z nami.
Va{ `upan Friderik Bra~i~
s sodelavci
Uredni{tvo Na{ glas
 Stran 2

^ESTITAMO NOVIM
ODLI^NJAKOM!
@upanove petice prejmejo:
Gregor BEDRA^, Anita TURK,
Tea HORVAT, Anja KOZEL, Sanja
KOZEL, Sne`ana LESJAK, Ana
MURKO, Dejan TRAM[EK,
Mojca VILI^NJAK.

DOBITNIKI PRIZNANJ

Bronasti plaketi Ob~ine

Videm prejmeta:
Bernarda GALUN iz Vidma pri
Ptuju (za delo na humanitarnem
podro~ju) in Sre~ko VRABL ml. iz
Pobre`ja (za prispevek k razvoju
gospodarstva)

Priznanja ob~ine prejmejo:

Ivan MUZEK iz Zg. Pristave (za
podro~je kmetijstva)
Metka OSTRO[KO iz Vidma pri
Ptuju (za podro~je kulture)
Folklorno dru{tvo Pobre`je (za
podro~je kulture)
Dejan ZAVEC iz Trdobojcev (za
podro~je {porta)
Franc KOZEL, ob @eleznici pri
Ptuju (za humanitarno dejavnost)

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


OB 9. OB^INSKEM PRAZNIKU
V mesecu juniju, ko goduje tudi na{ farni
zavetnik sv. Vid, v ob~ini Videm praznu-
jemo ob~inski praznik, leto{nje prazno-
vanje pa bo `e deveto zapovrstjo. Praz-
nik ob~ine je prav gotovo prilo`nost, ko
`upan, ob~inski svet, uprava in sveti kra-
jevnih skupnosti pregledajo opravljeno
delo enoletnega obdobja. Tako se spom-
nimo pomembnih dogodkov, pomislimo
na najzaslu`nej{e ob~ane, predstavijo pa
se tudi naloge ob~ine v prihodnosti. Ko
pred leto{njim ob~inskim praznikom raz-
mi{ljam o ~asu, ko je leta 1994 nastala
na{a ob~ina, ugotavljam, da se je v teh
letih v na{ih krajih in v na{i videmski
ob~ini veliko spremenilo. Skupaj smo
mnogo postorili za izbolj{anje standarda
na{ih ob~anov.
Na podro~ju investicij se pogoji zanje
zaostrujejo iz leta v leto. Zaradi ve~je jav-
ne porabe se tako sredstva za investicije
manj{ajo. Kljub temu si prizadevamo, da
bi ta izpad nadomestili s sredstvi, ki bi jih
pridobili na razpisih dr`ave ali evropske
skupnosti. Na tem podro~ju smo uspe{ni,
saj je ob~ina vklju~ena v kar 14 razli~nih
projektov, pri katerih pa je tudi nosilec
projekta. Naj omenim le nekatere: vodo-
vod v Halozah, INTTEREG za ceste,
PHARE za ceste, sodelujemo v konzorci-
ju za izgradnjo kanalizacije in v projektu
»O~istimo reko Dravinjo«. V zadnja dva
projekta je vklju~enih 8 ob~in, v projekt
»Trajnostno upravljanje reke Drave« pa 15
ob~in. Prav tako pa ob~ina Videm sode-
luje pri projektu »Turisti~na cona Haloze
– Zagorje«. Te~ejo tudi razpisi za {portno
infrastrukturo, kulturne in turisti~ne zna-
menitosti, park [turmovci, od ministrstva
za lokalno samoupravo in regionalni
razvoj pa pri~akujemo dodatna sredstva
za cestno infrastrukturo, in sicer okrog
40 milijonov tolarjev. Narejena pa je tudi
projekta dokumentacija za 20 km lokal-
nih cest.
V skupnem programu nameravamo ure-
diti obrtno cono v Lancovi vasi, na mestu
sedanje gramoznice, v skupni povr{i-
ni okrog 12 hektarjev povr{in. Urediti
nameravamo zbirni center za kosovne
odpadke, omogo~iti {iritev centra Vidma
za stanovanjsko gradnjo in najti prime-
ren prostor za gradnjo doma ostarelih.
Pri O[ Videm pa se bo v jeseni pri~ela {e
gradnja vrtca z rekonstrukcijo kuhinje in
jedilnice. @elimo pa tudi omogo~iti, da bi
se lahko v Halozah pri{lo do gradbene
parcele s ~im manj{imi zapleti.
[e ve~ je manj{ih projektov, ki pa jih
sploh nisem omenil. Plan, ki ga priprav-
ljamo, obsega leto{nje in prihodnja leta.
^e si `elimo razvoja na vseh podro~jih,
bomo morali v razvoj najprej verjeti, si
upati in zaupati, sodelovati s svojimi
dobrimi zamislimi ter vklju~iti pozitivno
energijo.
@elim {e poudariti, da so v toku razpisi
za izvajalca del cestnega programa in za
kanalizacijo. Izvajalci bodo znani v mese-
cu juliju, saj se morajo dela za~eti ~im
prej. Program je naravnan zelo ob{irno
za vsako KS. Letos smo dokon~ali kana-
lizacijo v Vidmu, planirano za leto 2005,
program iz leto{njega leta pa se nadaljuje
v smeri Urbanove kapele in kanal med
[osteri~evimi in Milo{i~evimi. Na poko-
pali{~u v Vidmu so dela v teku, prav
tako pa imamo enake na~rte za {iritev na
pokopali{~u v Leskovcu. Dokon~ana je
sejna dvorana v Vidmu, ki bo zraven sej
ob~inskega sveta slu`ila tudi kot informa-
cijska pisarna za predstavitev raznih pro-
jektov. Dela nam tudi v prihodnje ne bo
zmanjkalo. Upam, da bomo zastavljene
cilje uspe{no izpeljali ter vse razveselili z
novimi pridobitvami. Hkrati se zahvalju-
jem vsem ob~anom za finan~ni prispevek
od podpisanih pogodb, saj smo s tem vsi
skupaj prispevali k hitrej{im re{itvam
cestnega programa.
Nadalje bi rad povedal, da se z vese-
ljem udele`ujem ve~ine ob~nih zborov
in prireditev, ki jih pripravite, spo{tovano
vodstvo in ~lani na{ih dru{tev. Na kul-
turnem, {portnem, humanitarnem in na
ostalih podro~jih ste zelo aktivni, zato
smo v ob~ini ponosni na svoja dru{tva.
Nekateri ste postali priznani {e izven
na{ih meja, za kar je zaslu`no predvsem
va{e kvalitetno delo. Tudi gasilska dru-
{tva delujejo dobro, tako na preventiv-
nem kot na operativnem podro~ju. @al pa
nam elementarne nesre~e ne prizana{ajo.
V ob~ini `elimo po svojih zmogljivostih
pomagati, vendar pa se dr`ava pri tem
obna{a ma~ehovsko.
Ko pa omenjam {port, pa iskreno ~esti-
tam tudi na{emu {ampionu Dejanu Zav-
cu. Zanj smo nekateri tudi v `ivo navijali
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 3
na Ptuju, ko je branil naslov prvaka v
svoji kategoriji. Ponosni smo na na{ega
{ampiona, prav tako pa na vse ostale, ki
prispevajo k {e ve~ji prepoznavnosti ob~-
ine Videm.
Poletje je tudi tisti ~as, ko se odlo~amo,
kako bomo pre`iveli dopust, vsi pa prav
te`ko pri~akujemo, kdaj se bo kon~alo
to hladno in de`evno obdobje. Ko boste
nekateri na dopustu, na morju ali v pla-
ninah, pa bomo v ob~ini izvajali progra-
me, ki smo si jih zastavili v ob~inskem
prora~unu.
Pribli`ujejo pa se tudi po~itnice in neka-
teri boste za zmeraj zapustili prostore
osnovne {ole. Vsem `elim, da bi po~itni-
ce pre`iveli spro{~eno in prijetno, tistim
pa, ki se poslavljate od osnovno{olskih
klopi, pa `elim, da bi bile va{e `ivljenjske
odlo~itve tak{ne, ki bi vam v `ivljenju pri-
na{ale sre~o in zadovoljstvo.
Veliko je stvari, o katerih bi {e rad pisal,
a ob zaklju~ku tega uvodnika naj pou-
darim le {e to, da delamo po najbolj{ih
mo~eh, trudimo se opraviti ~im ve~ ter na
najbolj{i na~in. Poletje bomo izkoristili
delavno, saj besedi~enje ne bo napol-
nilo ka{~. Malo{tevilna ob~inska uprava
bo tudi v ~asu dopustov, kot `e vse leto,
opravljala vsa dela za svoje ob~ane. Ver-
jamem, da so nekatere kritike dela ob~-
inske uprave upravi~ene, veliko pa je
tudi neupravi~enih. Vedno je potrebno
pogledati na stvar z ve~ strani in nikakor
ne smemo obsojati kar tako. Nekateri
ob~ani se namre~ ne znajo veseliti novih
pridobitev, za nerealizirane projekte pa
je vedno kriv nekdo drug.
Ob leto{njem ob~inskem prazniku bi se
`elel zahvaliti vsem ob~ankam in ob~a-
nom, kakor tudi ob~inskemu svetu, ob~-
inski upravi, politi~nim strankam, svetom
KS, nadzornemu odboru, komisijam ter
vsem, s katerimi v ob~ini sodelujemo.
Iskrena hvala torej za va{e zaupanje in
sodelovanje!
Drage ob~anke in ob~ani!
Vsem iskreno ~estitam ob va{em –
na{em ob~inskem prazniku. Praznik
ob~ine je praznik vseh nas. @elim,
da se skupaj veselimo vseh pridobi-
tev in da skupaj za~rtamo nadaljnji
razvoj. Zato mi bo v veliko veselje, ~e
se bomo zbrali v ~im ve~jem {tevilu
na na{i osrednji prireditvi, ki bo v
petek, 16. junija, ob 18. uri v telo-
vadnico O[ Videm, in pri pozni sveti
ma{i za vse ob~ane v cerkvi sv. Vida
na Vidovo nedeljo. Prav vsi pa ste
vljudno vabljeni {e na vse ostale pri-
reditve. Pridite, praznujmo skupaj!
Va{ `upan Friderik Bra~i~
 Stran 4
OB^INA VIDEM – OB^INA ZELENEGA RAZVOJA, SRE^NIH
IN ZADOVOLJNIH LJUDI
Darinka Ratajc, direktorica ob~inske uprave
Videm
Spo{tovane ob~anke in ob~ani, pred
vami je slavnostna {tevilka na{ega ob~-
inskega glasila. Z njo obele`ujemo deve-
ti praznik ob~ine Videm in 10. jubilej
na{ega ob~inskega ~asopisa. »Na{ glas«
je v tem ~asu zagotovo postal ogledalo
na{e ob~ine, in prepri~ani smo, da vedno
te`ko pri~akujete njegov izid.
^asopis je namenjen informiranju o vseh
dogodkih v ob~ini, o delovanju ob~in-
skih organov in ob~inske uprave. V vsa-
IZ SEJ OB^INSKEGA SVETA VIDEM
@upan Friderik Bra~i~ je v obdobju
od aprila do junija sklical kar {tiri
seje sveta ob~ine Videm. ^lani ob~-
inskega sveta ob~ine Videm so na
vseh sejah razpravljali o 39 to~kah
dnevnega reda. Podajamo vam pov-
zetke najva`nej{ih to~k.
PREDLOG TRASE DALJNOVODA
CIRKOVCE-PINCE
Svetnikom ob~ine Videm je bil predstav-
ljen dr`avni lokacijski na~rt za izgradnjo
daljnovoda 2 x 400 kV na odseku Cir-
kovce-Pince. Predstavnikom MOP-a,
ELES-a je bilo jasno obrazlo`eno, da se z
variantno re{itvijo predloga ne strinjamo,
na~rt namre~ ob~ino oziroma natan~neje
vas Pobre`je razdeli na dva dela, nekaj
bivalnih objektov je na vplivnem obmo~-
ju, potrebno pa bo najti traso daljnovoda
tako, da bo sprejemljiv kompromis med
varstvom narave in prizadetimi krajani.
Med tem ~asom se je ustanovila ljudska
iniciativa Pobre`je, ki nekako posku{a
najti novo re{itev predvidene trase dalj-
novoda. Med obema sejama sveta so
ki njegovi {tevilki smo vas seznanjali o
programih in projektih, ki smo jih ures-
ni~evali na razli~nih podro~jih. Tudi vi
pa ste imeli mo`nost, da napi{ete svoje
mnenje, predlog ali pobudo, se komu
zahvalite …
Delo in naloge ob~ine, njeni na~-
rti in programi so zelo raznoliki, zato
je pomembno, da pri delu in snovanju
na~rtov ter programov zagotavljamo
primerno ravnovesje med potrebami in
mo`nostmi. Ko ocenjujem na{e delo in
prebiram Na{ glas, ki to delo tudi opisuje,
ugotavljam, da smo to ravnovesje dose-
gli. Za to je bilo potrebno sodelovanje
vseh, ki sprejemajo odlo~itve, in sodelo-
vanje vas, dragi ob~ani. Pri iskanju pravih
re{itev pa je zelo pomembno premi{ljeno
strokovno delo.
Z gotovostjo lahko trdim, da so se `iv-
ljenjske razmere v ob~ini izbolj{ale na
vseh podro~jih, od komunale, varstva
okolja, {porta, zdravstva do kulture,
vzgoje, izobra`evanja in socialnega
varstva. Na{o skupno vizijo usklajeno
uresni~ujemo vsak na svojem podro~ju;
jaz in moji sodelavci v ob~inski upravi,
prebivalci na{e ob~ine pa vsak v svojem
domu, v dru`ini, v podjetjih, dru{tvih in
ustanovah, v katere so vklju~eni. Krona,
ki daje lu~ in smer na{emu skupnemu
va{~ani [turmovcev zbirali podpise proti
trasi daljnovoda 2 x 400 kV skozi naselje
[turmovci in zahtevali kabliranje daljno-
voda skozi naselje [turmovci.
Ljudska iniciativa vztraja pri slede~i
re{itvi: daljnovod Cirkovce-Pince se naj
gradi ob trasi predvidene glavne ceste in
regionalne ceste drugega reda ter se za
naseljem Spodnji [turmovci nadaljuje v
koridorju 110 kV daljnovoda Cirkovce-
Formin. S tem bi dosegli, da bi daljnovod
potekal skozi ob~ino Videm po nenase-
ljenem obmo~ju. Svetniki so predlagali
predstavnikom ELES-a, da prou~ijo vse
Variabilni del
Gospodinjstva Fiksni del cene
1 ~lan 1.327,70 SIT
2 ~lana 1.327,70 SIT
3 ~lani 1.327,70 SIT
4 ~lani 1.327,70 SIT
5 ~lanov 1.327,70 SIT
6 ~lanov 1.327,70 SIT
7 in ve~ ~lanov 1.327,70 SIT
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
delu pri gradnji na{e ob~ine, pa so eti~ne
vrednote: ljubezen, razumevanje, zvesto-
ba, zaupanje, potrpe`ljivost. Zato smo z
na{im delom zadovoljni.
Bli`a se ~as dopustov in po~itnic, in
`elim vam, da jih pre`ivite kar se da lepo.
Praznujemo na razli~ne na~ine, pred
nami pa je praznovanje sv. Vida, farne-
ga zavetnika. @e stari pregovor pravi, da
je to ~as ~e{enj, ta obi~aj bomo obudili
tudi mi, in sicer v nedeljo, 18. junija, po
slavnostni ma{i. Praznovanje pa bo tudi
odraz analize opravljenega dela v pre-
teklem obdobju.
Ustvarjamo lepo in prijazno ob~ino
Videm. Za nas. Za na{o mladino. Za na{e
goste.
Drage ob~anke in ob~ani!
Praznik ob~ine je VA[ PRAZNIK. V
ta namen se nam pridru`ite na raz-
li~nih prireditvah, ki vam jih pri-
pravljamo v po~astitev praznika. V
~udovitih junijskih dneh, ko v ob~-
ini Videm praznujemo `e 9. praznik,
vam po{iljamo vsi zaposleni iskrene
~estitke in dobre `elje.
Hvala vsem, ki skrbite za rast in
razvoj na{e ob~ine.
Darinka Ratajc,
direktorica ob~inske uprave
mo`nosti in podajo ekonomsko oceno
projekta trase s kabliranjem in vplive
obeh variant na okolje. O nadaljnjem
poteku bomo {e poro~ali.
POTRDILI CENO ODVOZA
ODPADKOV
^isto mesto Ptuj je predlagalo novi na~in
obra~unavanja odvoza odpadkov, ki vam
ga podajamo v nadaljevanju, s potrditvijo
na seji sveta.
1.1 Cene za gospodinjstvo za 14-
dnevni odvoz preostalih odpadkov
in na odvoz iz ve~ stanovanjskih
enot
Cena skupaj Cena v EUR
cene
428,09 SIT 1.755,16 SIT 7,23
856,17 SIT 2.183,24 SIT 9,11
1.284,26 SIT 2.611,33 SIT 10,90
1.712,35 SIT 3.039,42 SIT 12,68
2.140,44 SIT 3.467,51 SIT 14,47
2.568,52 SIT 3.895,59 SIT 16,26
2.996,61 SIT 4.323,68 SIT 18,04

1.2 Cene na gospodinjstvo za 14-dnevni odvoz odpadkov iz skupnih pre-
vzemnih mest
[tevilo Fiksni del Cena
gospodinjstev cene/gospod. v EUR
1 gospodinjstvo 1.327,07 SIT 5,54
2 gospodinjstvi 663,54 SIT 2,77
3 gospodinjstva 442,36 SIT 1,85
4 gospodinjstva 331,77 SIT 1,38
5 gospodinjstev 265,41 SIT 1,11
6 gospodinjstev 221,18 SIT 0,92
7 gospodinjstev 189,58 SIT 0,79
1.3 Cena za po~itni{ke hi{e
Cene brez dajatev
Po~itni{ka hi{a – vikend 877,58 SIT
PREDLOG ZAKLJU^NEGA
RA^UNA OB^INE VIDEM ZA
LETO 2005
Ob~ina Videm je svoje poslovno leto
zaklju~ila dokaj uspe{no, ve~jih likvid-
nostnih te`av ni bilo, realizirane so bile
skoraj vse predvidene investicije. ^e
katere investicije zaradi postopkovnih
zapletov ni bilo mogo~e realizirati, so se
sredstva prenesla na ra~un financiranja v
leto 2006. V nadaljevanju vam podajamo
nekaj podatkov za la`jo predstavitev dej-
stev dejanskega stanja.
Prihodki prora~una za leto 2005 so v
vi{ini 100,01 % glede na veljavni prora~-
un in v vi{ini 97 % glede na prvi spre-
jeti prora~un. Odhodki prora~una za leto
2005 so v vi{ini 88,94 % glede na veljavni
prora~un in v vi{ini 89,77 % glede na prvi
sprejeti prora~un.
Odstopanja med na~rtovanim in ures-
ni~enim so globalno minimalna, medtem
ko se pri posameznih postavkah pojavlja
ve~ja razlika, kot je razvidno iz predlo`e-
ne realizacije. Razlika nastaja predvsem
kot posledica pritoka iz naslova davkov,
predvsem je vidna ve~ja razlika pri pri-
hodkih iz naslova obremenjevanje vode,
kar ima posledi~no tudi ve~jo realizacijo
od planirane na odhodkovni strani. Manj-
{i prihodki v primerjavi s prvim sprejetim
prora~unom za leto 2005 so predvsem
zaradi neuresni~enih prejetih sredstev iz
dr`avnega prora~una za vodovod Zahod-
nih Haloz v vi{ini 119 milijonov, kar je
bilo kasneje z rebalansi prora~una tudi
upo{tevano.
Uresni~eni odhodki oz. izdatki prora~-
una so se spreminjali v skladu s sprejeti-
mi rebalansi prora~una ob~ine in virmani
prora~una. Njihova realizacija je v okviru
na~rtovanih, razen pri izgradnji kanaliza-
cije iz naslova takse za obremenjevanje
vode, kar smo `e pojasnili. Podrobno
pojasnilo glede dose`enih ciljev je pojas-
Variabilni deli
[tevilo ~lanov
cene na ~lana
v gospodinjstvu
gospodinjstva
1 ~lan 428,09 SIT
2 ~lana 856,17 SIT
3 ~lani 1.284,26 SIT
4 ~lani 1.712,35 SIT
5 ~lanov 2.140,44 SIT
6 ~lanov 2.568,52 SIT
7 in ve~ ~lanov 2.996,61 SIT
Cena v EUR
3,66
njeno v okviru poslovnega poro~ila.
Manj{i indeks realizacije glede na veljav-
ni prora~un predstavlja prenos izvajanja
investicij v leto 2006, in sicer:
- 43.400.000,00 SIT vodovod Zahodnih
Haloz,
- 10.000.000,00 SIT izgradnja vrtca
Videm,
- 2.100.000,00 SIT investicija na poko-
pali{~u Leskovec,
- 3.400.000,00 SIT investicija na poko-
pali{~u Videm.
Navedeni prenos sredstev in izvajanje
investicij je bilo upo{tevano pri pripravi
in sprejemu prora~una ob~ine Videm za
leto 2006. Ob~ina Videm se v letu 2005
tudi ni na novo zadol`evala. Odpla~ala
je v preteklosti najeto posojilo v vi{ini
33.800.000,00 SIT. Neodpla~ano posojilo,
ki v celoti zapade v letu 2006, je v vi{ini
15.600.000,00 SIT. Podro~je zadol`evanja
in odpla~ilo zadol`evanja je izvedeno v
skladu z na~rtovanim.
Prihodki so dose`eni v vi{ini
705.778.877,07 SIT, odhodki pa v vi{ini
625.180.419,00 SIT. Prese`ek prihodkov
nad odhodki je v vi{ini 80.598.458,07 SIT.
^e upo{tevamo {e odpla~ilo posojila v
vi{ini 33.800.000,00 SIT, zna{a prese`ek
prihodkov nad odhodki 46.798.458,07
SIT.
Ob~ina Videm po sprejetem rebalansu
{t. 2, dne 4. 10. 2005 (Uradni list RS, {t.
92/18.10.2005), ni sprejemala odlokov oz.
predpisov, ki bi prinesli nove obveznosti
za prora~un in bi zahtevali prerazporedit-
ve sredstev oz. novo zadol`evanje. Ob~i-
na Videm v letu 2005 ni porabila sredstev
rezerv. Prav tako ima ob~ina oblikovan
rezervni sklad v vi{ini 8.945.800,00 SIT,
katera ima vezana pri poslovni banki na
odpoklic. V preteklosti in tudi v letu 2005
ob~ina ni izdajala poro{tev, zato tudi ni
unov~enih poro{tev.
PREDLOG SPREMEMB VOLILNIH
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 5
ENOT IN [TEVILA SVETNIKOV
Da bi v volilnih enotah bili volilni pragi
pribli`no izena~eni na {tevilo volivcev,
so svetniki potrdili nov odlok o volilnih
Cena
enotah in {tevilu svetnikov.
v EUR
1,78
ODLOK
3,57
o dolo~itvi volilnih enot, obmo~ja volil-
5,36
nih enot in {tevila ~lanov, ki se volijo v
7,15 posamezni volilni enoti za volitve ~lanov
8,93 ob~inskega sveta Ob~ine Videm
10,72
1. ~len
12,50
Za volitve ~lanov ob~inskega sveta se
dolo~ijo 3 volilne enote, v katerih se
skupno voli 17 ~lanov ob~inskega sveta.
^lani ob~inskega sveta se volijo po pro-
porcionalnem volilnem sistemu.
2. ~len
Za obmo~je Ob~ine Videm se za volit-
ve ~lanov ob~inskega sveta dolo~ijo 3
volilne enote, v katerih se skupno voli 17
~lanov ob~inskega sveta.
Obseg volilnih enot je naslednji:
1. volilna enota obsega obmo~ja nase-
lij: Dravinjski Vrh, Ljubstava, Majski Vrh
(od hi{ne {t. 8 do hi{ne {t. 57), Pobre`je,
[turmovci, Videm pri Ptuju, v kateri se
voli 6 ~lanov ob~inskega sveta,
2. volilna enota obsega obmo~je nase-
lij: Belav{ek, Berinjak, Gradi{~e, Mala
Varnica, Repi{~e, Skori{njak, Spodnji
Leskovec, Strmec pri Leskovcu, Trdo-
bojci, Velika Varnica, Veliki Oki~, Zgor-
nji Leskovec, Sovi~e, Dravci in Vareja, v
kateri se voli 5 ~lanov ob~inskega sveta,
3. volilna enota obsega obmo~ja naselij:
Barislovci, Dolena, Lancova vas, Tr`ec,
Jurovci in del Majskega Vrha (od hi{ne
{t. 1 do hi{ne {t. 7), Popovci, Sela, Trno-
vec in Zgornja Pristava, v kateri se voli 6
~lanov ob~inskega sveta.
Sede` volilnih enot je v Vidmu pri Ptuju
54. Volilne enote so oblikovane tako, da
se en ~lan ob~inskega sveta voli na pri-
bli`no enako {tevilo prebivalcev. Volil-
ne enote obsegajo eno ali ve~ krajevnih
skupnosti.
3. ~len
Za volitve `upana je volilna enota
obmo~je celotne Ob~ine Videm.
PREDLOG PRIKLJU^ITVE
NASELJA IZ KS SELA V KS
LANCOVA VAS
Na predlog va{~anov je svet Ob~ine
Videm potrdil, da se del naselja Popovci
(od hi{ne {t. 17 do hi{ne {t. 30) in del
naselja Zg. Pristava (od hi{ne {t. 45 do
 Stran 6
hi{ne {t. 53) priklju~i h KS Lancova vas,
kar je povzro~ilo spremembo volilnih
enot in svetnikov po KS. S tem se je spre-
menil tudi odlok.
DOLO^ITVE VOLILNIH ENOT
IN [TEVILA ^LANOV SVETOV
KRAJEVNIH SKUPNOSTI V
OB^INI VIDEM
1. ~len
S tem odlokom se dolo~i {tevilo ~lanov
svetov krajevnih skupnosti v Ob~ini
Videm in volilne enote za volitve v svete
krajevnih skupnosti.
2. ~len
- Krajevna skupnost Videm pri Ptu-
ju
Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju
ima 7 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti
se dolo~i 6 volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselja: Videm
pri Ptuju in del Dravinjskega Vrha (od
hi{ne {t. 1 do hi{ne {t. 3/d in od hi{ne
{t. 55 do vklju~no hi{ne {t. 74) in se
volita 2 ~lana sveta,
2. volilna enota obsega naselje Dravinjski
Vrh (od hi{ne {t. 4 do hi{ne {t. 12/b) in
del naselja Majski Vrh (hi{na {t. 29/a) in
se voli 1 ~lan sveta,
3. volilna enota obsega naselje [turmovci
in se voli 1 ~lan sveta,
4. volilna enota obsega naselje Ljubstava
in se voli 1 ~lan sveta,
5. volilna enota obsega naselje Majski
Vrh (od hi{ne {t. 8 do hi{ne {t. 54, brez
hi{ne {t. 29/a) in se voli 1 ~lan sveta,
6. volilna enota obsega naselje Dravinjski
Vrh (od hi{ne {t. 13 do hi{ne {t. 54) in
se voli 1 ~lan sveta.
- Krajevna skupnost Sela
Svet krajevne skupnosti Sela ima 6 ~la-
nov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~-
ijo 3 volilne enote:
1. volilna enota obsega naselje Sela in se
volita 2 ~lana sveta,
2. volilna enota obsega naselje Trnovec
in se volita 2 ~lana sveta,
3. volilna enota obsega naselje Barislov-
ci in del naselja Zgornja Pristava (od
hi{ne {t. 39 do hi{ne {t. 44) in se volita
2 ~lana sveta.
- Krajevna skupnost Dolena
Svet krajevne skupnosti Dolena ima 5
~lanov sveta. V krajevni skupnosti se
dolo~ijo 3 volilne enote:
1. volilna enota obsega naselje Dolena in
se volita 2 ~lana sveta,
2. volilna enota obsega del naselja Zgor-
nja Pristava (od hi{ne {t. 1 do vklju~no
hi{ne {t. 38) in se volita 2 ~lana sveta,
3. volilna enota obsega del naselja Popov-
ci (od hi{ne {t. 1 do vklju~no hi{ne {t.
16) in se voli 1 ~lan sveta.
- Krajevna skupnost Pobre`je
Svet krajevne skupnosti Pobre`je ima
8 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se
dolo~i 1 volilna enota:
1. volilna enota obsega naselje Pobre`je.
- Krajevna skupnost Tr`ec
Svet krajevne skupnosti Tr`ec ima 5 ~la-
nov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~-
ita 2 volilni enoti:
1. volilna enota obsega naselje Jurovci in
se volita 2 ~lana sveta,
2. volilna enota obsega naselje Tr`ec in
del naselja Majski Vrh (od hi{ne {t. 1 do
hi{ne {t. 7) in se volijo 3 ~lani sveta.
- Krajevna skupnost Lancova vas
Svet krajevne skupnosti Lancova vas ima
7 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se
dolo~ita 2 volilni enoti:
1. volilna enota obsega naselje Lancova
vas in se voli 6 ~lanov sveta,
2. volilna enota obsega del naselja Zgor-
nja Pristava (od hi{ne {t. 45 do hi{ne {t.
53) in del naselja Popovci (od hi{ne {t.
17 do vklju~no hi{ne {t. 30) in se voli 1
~lan sveta.
- Krajevna skupnost Sovi~e-Dravci-
Vareja
Svet krajevne skupnosti Sovi~e-Drav-
ci-Vareja ima 5 ~lanov sveta. V krajevni
skupnosti se dolo~ijo 3 volilne enote:
1. volilna enota obsega naselje Sovi~e in
se volita 2 ~lana sveta,
2. volilna enota obsega naselje Dravci in
se voli 1 ~lan sveta,
3. volilna enota obsega naselje Vareja in
se volita 2 ~lana sveta.
- Krajevna skupnost Leskovec
Svet krajevne skupnosti Leskovec ima
13 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se
dolo~i 11 volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje Zgornji
Leskovec in se voli 1 ~lan sveta,
2. volilna enota obsega naselje Spodnji
Leskovec in se voli 1 ~lan sveta,
3. volilna enota obsega naselje Belav{ek
in se voli 1 ~lan sveta,
4. volilna enota obsega naselje Trdobojci
in se voli 1 ~lan sveta,
5. volilna enota obsega naselje Repi{~e in
se voli 1 ~lan sveta,
6. volilna enota obsega naselje Veliki
Oki~ in se volita 2 ~lana sveta,
7. volilna enota obsega naselje Skori{njak
in se voli 1 ~lan sveta,
8. volilna enota obsega naselje Gradi{~e
in se voli 1 ~lan sveta,
9. volilna enota obsega naselje Strmec pri
Leskovcu in se voli 1 ~lan sveta,
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
10. volilna enota obsega naselji Mala Var-
nica in Berinjak in se voli 1 ~lan sveta,
11. volilna enota obsega naselje Velika
Varnica in se volita 2 ~lana sveta
PREDVIDENE AKTIVNOSTI Z
MEJO MED OB^INO VIDEM
IN MARKOVCI
Svet ob~ine se je seznanil s projektom
TrUD in odprtjem informacijske pisarne
v prostorih ob~ine Markovci. Sprejeli so
sklep, s katerim prepovedujejo uporabo
imena [turmovci na celotnem obmo~ju
ob~ine Markovci. Menijo namre~, da je
meja sporna, zadeva pa na Upravnem
sodi{~u. V nadaljevanju vam predstavlja-
mo projekt TrUD, da boste imeli pred-
stavo, kaj dejansko to pomeni.
@upan, direktorica ob~. uprave in pred-
sednik komisije za meje pred odhodom na
sodi{~e.
TRAJNOSTNO
UPRAVLJANJE OBMO^JA
REKE DRAVE (TrUD)
Mariborska razvojna agencija (MRA) je
26. 7. 2005 z Ministrstvom RS za okolje
in prostor (MOP) podpisala donacijsko
pogodbo za sofinanciranje projekta »Traj-
nostno upravljanje obmo~ja reke Drave«.
S projektom so MRA kot nosilec projek-
ta in 23 projektnih partnerjev uspe{no
kandidirali za sredstva donacijske sheme
»^ezmejno ohranjanje biotske raznovrst-
nosti in trajnostni razvoj«, ki poteka v
okviru financiranja programa Phare ~ez-
mejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija
2003 in MOP. Projekt se bo izvajal 12
mesecev, in sicer na obmo~ju statisti~ne
regije Podravje, natan~neje na obmo~ju
13 ob~in – od Ru{ oz. Selnice ob Dra-
vi do Ormo`a in Sredi{~a ob Dravi, vse
do hrva{ke meje ter na obmo~ju avstrij-
ske [tajerske. Namen projekta, katerega
celotna vrednost zna{a 295.716,00 EUR,
je zagotoviti dolgoro~no ohranitev stanja
vrst in habitatnih tipov na obmo~ju Natura
2000 reke Drave ter zvi{ati stopnjo infor-
miranosti, osve{~enosti in pripravljenosti
vseh dele`nikov za doseganje usklajene-
ga in trajnostnega razvoja obmo~ja.
V projektu s prioritetno te`njo po uskla-
ditvi sektorskih politik in splo{nih inter-
esov pri rabi prostora sodeluje zraven
MRA {e 23 projektnih partnerjev: Zdru`e-

nje naravnih parkov Avstrije iz Gradca,
Zavod RS za varstvo narave – OE Mari-
bor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Znan-
stvenoraziskovalno sredi{~e Bistra Ptuj,
Ribi{ka dru`ina Maribor, Ribi{ka dru`i-
na Ptuj, Ribi{ka dru`ina Ormo`, Lovska
dru`ina Sredi{~e, ob~ine Ru{e, Selnica
ob Dravi, Duplek, Miklav` na Dravskem
polju, Star{e, Hajdina, Videm, Markovci,
Zavr~, Gori{nica in Ormo`, mestni ob~-
ini Maribor in Ptuj ter Dravske elektrarne
Maribor, d. o. o.
Projekt se ukvarja prete`no z naravo-
varstveno tematiko in krepitvijo ~ezmej-
nega sodelovanja pri ohranjanju biotske
raznovrstnosti in upravljanju obmo~ij
Natura 2000, v svoji vsebini pa bo hkrati
nakazal dolgoro~no razvojno perspek-
tivo obmo~ja ob reki Dravi, tudi ko gre
za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospo-
darstvo ter nenazadnje turisti~no, rekre-
acijsko in gospodarsko rabo prostora. Za
dosego zastavljenih ciljev se v projektu
izvajajo aktivnosti inventarizacije habi-
tatnih tipov in habitatov vrst, izdelave
osnutka integralnega na~rta upravljanja
ter promocije Nature 2000. Projekt bo z
uspe{no realizacijo prispeval k dolgo-
ro~ni ohranitvi ugodnega stanja narave
ob reki Dravi, pri ~emer bo klju~nega
pomena aktivno vklju~evanje in sodelo-
vanje vseh uporabnikov prostora, tako
strokovne javnosti in lokalnih skupnosti
kot tudi lastnikov, upravljavcev in kon-
cesionarjev zemlji{~ in vodnih virov. S
tem bodo za navedeno obmo~je zago-
tovljeni pogoji za vklju~itev naravovar-
stvenih vsebin v strate{ke in prostorske
dokumente lokalnih skupnosti (ob~inski
razvojni programi in strategije, ob~inski
prostorski akti) ter posamezne sektorske
politike. Projekt bo skozi vzpostavitev
informacijske infrastrukture in promocijo
Nature 2000 hkrati prispeval k pove~anju
osve{~enosti javnosti o pomenu narav-
nih dobrin na obmo~ju reke Drave.
PORO^ILO O PROJEKTU
ZA IZGRADNJO VODOVODA
ZAHODNE HALOZE
Svetniki ob~ine Videm so bili seznanjeni
s celotnim projektom vodovoda Zahod-
nih Haloz; projekt obsega 981 mio SIT in
so vanj vpletene ob~ine Videm, Maj{perk
in @etale. Celotni primarni vodovod se
bo financiral iz tako imenovanega vod-
nega sklada. Ta sklad je namenjen za
financiranje dr`avne infrastrukture, kar
dejansko pomeni, da ob~ine ne morejo
biti investitorji. Pogajanja z MOP so se
zapletla do te mere, da nobena predla-
gana varianta ni bila pravno sprejemljiva.
Pa poglejmo v jedro: ob~ina je pridobila
gradbeno dovoljenje, investitor je dr`a-
va z dr`avno infrastrukturo, kar pravno
ne funkcionira, ~e je dr`ava investitor,
namre~ mora imeti na sebe napisano
gradbeno dovoljenje, kar bi dejansko
pomenilo nove projekte. Ob~ina Videm
kot investitor, dr`ava kot sofinancer
– potrebno bo spremeniti dr`avni razvoj-
ni program, s predlogom seznaniti vlado
ali spremeniti zakon o vodah … Menim
pa, da se je zadeva premaknila v pozitiv-
no smer in da bo kon~no ob~ina Videm
dobila vodo. Sedaj ~akamo na soglasje
MF z varianto, da nosilka – ob~ina Videm
dobi investicijski transfer iz prora~una
vodnega sklada.
REBALANS PRORA^UNA
OB^INE VIDEM
Svetniki so potrdili prvi rebalans prora~-
una za leto 2006, njegovo obrazlo`itev
vam podajamo v nadaljevanju. Prihodki
v rebalansu {t. 1 prora~una ob~ine Videm
so pripravljeni na podlagi izra~una pri-
merne porabe ob~in in zneskov finan~ne
izravnave za leto 2006, ki jih je pripravi-
lo Ministrstvo za finance. Gradivo je iz
meseca decembra 2005.
V pripadajo~i finan~ni izravnavi imamo
zajeto prepla~ilo finan~ne izravnave iz
leta 2005 v vi{ini 11.097.000,00 SIT, ki
smo jih morali od{teti od leto{nje pri-
padajo~e finan~ne izravnave, dodati pri-
hodke iz javnih razpisov, in tako zna{ajo
celotni prihodki ob~ine Videm 873 mio
SIT, odhodki 944 mio SIT, razliko pred-
stavlja prenos sredstev iz leta 2005 v leto
2006.
Na odhodkovni strani so bile potrjene
investicije, ki so jih v svojih finan~nih
na~rtih predlagale posamezne krajevne
skupnosti. Glede na spremembe investi-
cij je prilo`en popravljen na~rt razvojni
programov.
POTRDITEV PONUDNIKA ZA
LOKALNI PROGRAM
Na podlagi javnega razpisa je bil v ob~-
ini Videm izbran novi izvajalec lokalnega
informativnega programa, to je SIP TV,
ki bo skladno s ponudbo izvajal redni
tedenski informativni program.
AKTIVNOSTI ZA IZGRADNJO
VRTCA V VIDMU
Svetnikom ob~ine Videm je bil predstav-
ljen projekt izgradnje vrtca kot klasi~na
izgradnja in kot izgradnja monta`nega
vrtca. Projektantski predra~un za izgrad-
njo vrtca je 233 mio SIT, za adaptacijo
obstoje~e O[ v jedilnico, kuhinjo in kabi-
nete pa 102 mio SIT, skupaj torej 336
mio SIT. Na M[ pa je za celoten projekt
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 7
na razpolago 83 mio SIT, kar bistveno
odstopa od 60 % normativne vrednosti.
Ob ugotovitvi teh dejstev je M[ predla-
galo izvedbo projekta tako, da se projekt
razdeli na faze, in tako predstavlja faza
ena adaptacijo, faza dve pa monta`no
izgradnjo vrtca. Ker sredstev na dr`av-
nem in ob~inskem nivoju ni dovolj, je M[
predlagalo izgradnjo monta`nega vrtca
brez temeljev na odpla~ilo z operativnim
leasingom, kar dejansko pomeni tole:
ob~ina Videm bo razpisala v UL razpis
za podelitev stavbne pravice in odda-
la zemljo v najem. Potem bo razpisala
drugi razpis, v katerem bo z viri pokrila
predvideno finan~no konstrukcijo. Tako
bo vrtec zgradila, potem pa se bo s pro-
jektom prijavila za pridobitev sredstev
iz prora~una RS in si pridobila svoj 60
% dele` sofinanciranja. Prednosti tega
so, da bo vrtec zgrajen `e v letu 2006,
druga~e bi bil nekje po letu 2009. Pri~-
akuje se tudi dodaten ekonomski u~inek
zaradi ugodnej{e ekonomske cene vrtca,
saj ob~ina namenja 43 mio SIT za pla~ila
vrtca v drugih ob~inah. Veliko vpra{anje,
ki se je tu porajalo svetnikom, pa so stro-
{ki financiranja. Ti bodo seveda odvisni
od velikosti glavnice in let financiranja.
Menimo pa, da se bodo zaradi preno-
sa otrok v videmski vrtec stro{ki na tej
participaciji zmanj{ali in tako odpla~evali
mese~no ta del najemnine. Svetniki so
na mnoge `elje na{ih mladih dru`in rekli
»da« in vrtec v ob~ini bo.
OB^INSKI SVET POTRDIL
OB^INSKO VOLILNO
KOMISIJO ZA NOVE
LOKALNE VOLITVE
Potrjeni ~lani so:
1. N.Si – Marijan Furek (predsednik),
2. LDS – Tanja Novak (namestnica pred-
sednika),
3. SDS – Maja Sagadin (~lanica),
4. Stranka mladih Slovenije – Gorazd
Ore{ek (namestnik ~lanice),
5. SLS – Katarina Flajs (~lanica),
6. Stranka zelenih – Matev` Bo`i~ko
(namestnik ~lanice),
7. SD – Rajko Teti~kovi~ (~lan),
8. DeSUS – Jo`ica Klic (namestnica ~la-
na).
^lani sveta so razpravljali {e o izgradnji
avtocest in hitrih cest, tako na obmo~ju
naselja Dra`enci, mejnega prehoda Gru-
{kovje in na obmo~ju [turmovcev. Pri-
pomb na nove trase cest je bilo kar nekaj.
Kako se bodo upo{tevale, pa v naslednji
{tevilki na{ega ob~inskega glasila. Pred
nami je {e ena seja sveta, potem pa se
bomo odpravili na kraj{e po~itnice.
Darinka Ratajc,
direktorica ob~inske uprave
 Stran 8
OB^INA BOGATEJ[A ZA NOVO SEJNO DVORANO
Nalo`ba ob~ino veljala blizu 14 MIO SIT
Samo dobra dva meseca je trajala
raz{iritev in ureditev sejne dvorane v
videmski ob~inski hi{i. Ob~inski svet
z `upanom se je za ta korak odlo~il
preprosto zato, ker je bila prej{nja
sejna soba pretesna, nefunkcional-
na in svetnikom ni nudila najbolj{-
ih pogojev za delo. @upan Friderik
Bra~i~ pa dodaja, da so za inve-
sticijo vzeli sredstva iz ob~inskega
Pogled v novo sejno dvorano je od maja povsem spremenjen.
IZ POSLANSKIH KLOPI – POSLANEC BRANKO MARINI^
Spo{tovani ob~ani in ob~anke!
^e ho~emo ali ne, `ivimo v poseb-
nem ~asu. Najprej smo se Slovenke
in Slovenci odlo~ili za svojo dr`avo
in to odlo~itev s pokon~nimi in po
srcu velikimi ljudmi tudi ubranili
z oro`jem. Naj {e tako nekateri s
posmehom govorijo le o desetdnevni
vojni, tisti, ki so morda bili {e zelo
mladi, pa se zavedamo, da je voj-
na trajala veliko dlje. Trajala je od
80. let, ko smo Slovenci prvi~ jasno
prora~una, in sicer skupaj okrog 14
milijonov tolarjev.
Ve~namenski prostor v ob~inski hi{i je
sedaj ve~ji, saj so dvorano raz{irili, sodo-
bno urejen in opremljen ter slu`i potre-
bam vsakega {e tako zahtevnega gosta,
nudi veliko mo`nosti uporabe, predvsem
pa je najve~ja pridobitev velika ovalna
miza, ki ~lanom sveta sedaj dopu{~a
povsem druga~en sede`ni red. Posebno
Svetniki in `upan poslej sedijo za veliko skupno mizo, ki ima v sre-
dini name{~eno sodobno avdio-video opremo.
povedali, da se z nekaterimi stvarmi
v skupni dr`avi ne strinjamo. Kas-
neje, v procesu proti ~etverici, prvih
demokrati~nih volitvah in kon~no,
ko je v nas dozorela odlo~itev, da
`elimo sami odlo~ati o svoji usodi,
so se uresni~ile sanje intelektualcev
iz prej{njih stoletij, ki so sanjali o
zedinjeni Sloveniji.
Danes je od teh dogodkov minilo 15 in
ve~ let in mlada generacija lahko prva
v celoti u`iva dose`ke osamosvojitve in
nove dr`ave. V njej lahko udejanjamo
vse tisto, kar kot narod zmoremo in ho~-
emo uresni~evati. @al mnogi mladi sploh
ne vedo, da smo bili, {e ne tako dolgo,
prebivalci druge dr`ave in je bila misel
o samostojni Sloveniji bolj `elja kot pa
nekaj, kar se lahko v relativno kratkem
~asu tudi uresni~i. Saj za to niso krivi mla-
di, ampak prizadevanja zadnjega dese-
tletja, da se razvrednoti vse, kar je pove-
zano z osamosvojitvijo, kot da to ne bi
bil ~as, ko smo Slovenke in Slovenci stali
skupaj, z ramo ob rami, in branili svojo
zgodovinsko odlo~itev. Takih narodov in
takih dr`av je v svetu zelo malo.
Pot smo nadaljevali in se vklju~ili v
Evropsko unijo, iz katere smo bili v za~-
etku prej{njega stoletja iztrgani. V avstro-
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
zanimivost predstavlja tudi glasovalna
naprava, ki je nekoliko posodobljena od
prej{nje in dopu{~a ra~unalni{ki izpis
glasovanja.
Poleg sej, strokovnih razprav, sre~anj in
drugega pa se bodo v tem prostoru tudi v
prihodnje odvijale slovesnosti zlate poro-
ke, in prva je `e bila v maju.
TM
ogrski monarhiji smo Slovenci odlo~ali o
marsi~em in imeli svoje predstavnike v
Dunajskem parlamentu. Potem se je za
nekaj desetletij na{ razvoj ustavil zaradi
~edalje bolj znanih dogodkov po drugi
svetovni vojni. Umolknili smo in za~eli
{epetati.
Danes smemo govoriti na glas in smemo
uresni~evati svoje interese v doma~em
jeziku, v svoji dr`avi, na svojem ozem-
lju, kjer sami odlo~amo o tem, kak{na bo
na{a prihodnost.
Pred nami so novi izzivi. Kot mlada in
majhna dr`ava smo zelo prilagodljivi in
lahko hitro odgovorimo na izzive nove-
ga ~asa. Rezultat tega je tudi izpolnitev
kriterijev za prevzem evra. Z vzposta-
vitvijo stabilnega sistema smo konec leta
2005 dosegli najni`jo inflacijo v samo-
stojni Sloveniji. Aprila 2004, mesec dni
pred vstopom v EU, je bilo 12-mese~no
inflacijsko povpre~je Slovenije {e 4,8 %,
novembra 2005 pa je bilo le {e 2,5 % in
danes 2,3 %. Naslednje leto bomo v Slo-
veniji pla~evali z evri, skupaj s 13 dr`ava-
mi EU in edini od novih ~lanic.
Vlada je v letih 2005 in 2006 obiskala
`e ve~ino regij, kjer se je seznanila z
dejanskim stanjem na terenu. Na podlagi
tega so nastali predlogi zakonov, ki smo

jih poslanke in poslanci potrdili in bodo
omogo~ili hitrej{i razvoj Slovenije.
Sprejeli smo tudi strategijo razvoja Slo-
venije. Prvi~ v zgodovini dr`ave smo si
na~rtno dolo~ili cilje in se odlo~ili, kako
se `elimo razvijati, kaj ho~emo in kje
moramo narediti ve~.
@e lani je bil sprejet prora~un za leti
2006 in 2007. K oblikovanju tega smo
bili povabljeni tudi poslanke in poslan-
ci. V sodelovanju z nekaterimi ob~ina-
mi {ir{ega obmo~ja Ptuja sem predlagal
dodatna sredstva za ureditev dr`avnih
cest, sofinanciranje skupnih projektov, ki
zagotavljajo izbolj{anje javnih dobrin, in
se posebej zavzel za ureditev potrebne
infrastrukture za zagotovitev varovanja
zunanje Evropske meje ter za izgradnjo
AC Slivnica– Dra`enci– Gru{kovje.
Nova vlada je v pogajanjih zagotovila
razvojna sredstva iz EU za prihod-
nja leta, ki bodo Sloveniji omogo~-
ila pospe{en razvoj na vseh podro~-
jih. Med leti 2007 in 2013 bo Slovenija
v skupno evropsko blagajno vpla~ala
pribli`no 2,5 milijarde evrov, iz nje pa
bo dobila 4,5 milijarde. Najve~ sredstev,
okrog 120 milijard letno, bo dr`ava dobi-
la za kohezijo in kmetijstvo, za razvoj pa
dodatnih 70 milijard tolarjev. Slovenija bo
do izteka perspektive ostala ena regija,
ne glede na razpravo o delitvi dr`ave na
ve~ regij. Poraba kohezijskih sredstev
bo usmerjena v infrastrukturne projekte.
Tako naj bi evropska sredstva omogo~-
ila realizacijo projekta tretje razvojne osi
Slovenije ter projekte varstva okolja. Ve~
VIDEM BO DOBIL PODRU@NI^NO LEKARNO
Svet Javnega zavoda Lekarne Ptuj je na
svoji seji v drugi polovici aprila sprejel
sklep, da se v Vidmu uredi podru`ni~na
lekarna. Delovni ~as podru`ni~ne lekar-
ne v Vidmu naj bi bil prilagojen delovne-
mu ~asu zdravnika oziroma potrebam
krajanov.
V vodstvu ob~ine Videm so s takim sklepom
ve~ kot zadovoljni, saj se s tem zaklju~ujejo
dolgoletna prizadevanja Vidma, da bi poleg
splo{ne ambulante in zobozdravstvene ordi-
nacije svojim ob~anom lahko ponudil {e lekar-
ni{ke storitve.
Za radio Ptuj je direktorica Javnega zavoda
Lekarne Ptuj Darja Poto~nik povedala: »Pre-
pri~ani smo, da bi podru`nica dovolj dobro
pokrila potrebe lekarni{ke dejavnosti v Vidmu.
V na~rtu imamo, da bi {e v tem letu pridobili
soglasje od ostalih ob~in ustanoviteljic zavoda,
pripravili bomo tudi na~rte ter opremo, v za~-
etku prihodnjega leta 2007 pa naj bi lekarni{ka
podru`nica v Vidmu `e odprla svoja vrata.«
TM podru`nica.
sredstev pomeni eno od mo`nosti za
enakomernej{i regionalni razvoj z zago-
tovitvijo dodatnih sredstev za lokalno
samoupravo, za ob~ine. Ob~ine bodo za
svoje delo dobile 10 % ve~, kar pome-
ni, da bodo imele lastna sredstva, ki so
pogoj za kandidiranje na razpisih tako
iz dr`avnih kot tudi iz evropskih razvoj-
nih sredstev. Nove mo`nosti bi morala
znati izkoristiti tudi na{a ob~ina, saj smo
bili v desetletjih mnogokrat prikraj{ani
za osnove dobrine, ki so bile v mestih
samoumevne. Doma~i kraj ti mora nuditi
prijetno dru`beno okolje s {portnimi in
kulturnimi dogodki, kjer vsak najde kaj
zase. To je bilo tudi bistvo vzpostavitve
sistema lokalne samouprave. Za ob~ine
so vse te spremembe izrednega pome-
na, saj bi sredstva za ureditev komunalne
infrastrukture, obrtnih con in drugih pro-
jektov, ki so razvojno naravnani, lahko
pridobile iz evropskih skladov. Pri tem je
pomembno povezovanje ob~in. Poslan-
ke in poslanci smo `e sprejeli predlog
za spremembo ustave, da se ustanovijo
pokrajine, ta vmesni ~len, ki bo omo-
go~il, da bo na~rtovanje in povezovanje
la`je.
@e lani je bil sprejet okvir gospodar-
skih in socialnih reform za pove~anje
blaginje v Sloveniji. Ponovno gre za pro-
jekt, ki bi moral biti na{ skupni, kot v
obdobju pred dobrim desetletjem. Zato
je pomembno in pozitivno, da so ta izziv
razumeli predstavniki politi~nih strank in
podpisali Partnerstvo za razvoj. Slo-
venke in Slovenci moramo biti pri odlo~-
Lekarna `e prihodnje leto
V zgradbi zdravstvenega doma Videm bo v za~etku leta 2007 odprla vrata lekarni{ka
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 9
anju o na{i prihodnosti ~im bolj enotni,
kot smo bili ob osamosvojitvi, ob vstopu
v EU in NATO. Bolj kot bomo enotni,
la`je bomo izkoristili vse tiste prilo`nosti,
ki jih `elimo. Evropska unija, dr`ave ~la-
nice nam zaupajo in zato je bila sprejeta
odlo~itev, da bo Slovenija predsedova-
la EU v letu 2008. To je {e ena pohvala
na{i dr`avi, da smo sposobni voditi sku-
pino 460 milijonov dr`avljanov.
Kot poslanec se zavedam, kako
pomembne odlo~itve so pred nami. Tudi
zato jih `elim odgovorno sprejemati.
Odgovornost moramo prevzemati vsi. Ne
le kot evropski dr`avljani, pa~ pa tudi kot
ob~anke in ob~ani. Skupaj se moramo
truditi za to, da odpravimo zaostanke v
razvoju, da uredimo vse tisto, na kar `e
leta in desetletja opozarjamo, da posta-
nemo urejena in razvita ob~ina, ki zna
doma~inu in obiskovalcu nuditi vse, kar
potrebuje za normalno `ivljenje. Ob~ina
mora preko svojih programov znati pri-
vabiti turiste in jim pokazati svoje lepote
in posebnosti. Znati jim moramo poka-
zati, kak{ni ljudje `ivimo tukaj, s ~im se
ukvarjamo in kaj nas zanima. ^as je, da se
zavemo dejstva, da smo za svoje dobro in
svojo prihodnost odgovorni sami. Izko-
ristimo prilo`nosti, ki se jih verjetno vsi
zavedamo. Aktiven dr`avljan in ob~an je
zagotovilo za napredek in spremembe.
Bodite aktivni in opozarjajte na tisto, kar
vas moti, in pohvalite tisto, kar je dobro.
Ve~ glav ve~ ve in prava ideja pravo
mesto najde!
Branko Marini~, poslanec DZ
Foto: TM
 Stran 10

CATV VIDEM - STANJE SISTEMA NI SPODBUDNO, JE PA

RE[LJIVO
UO CaTV Videm je dosegel enega od
Seznam stanja po evidenci UPC Telemach
svojih ciljev, to je za~etek lokalnega
informativnega TV programa. Tako smo [t. priklj. Zgrajeno
Pog.
Znesek
po velikih naporih s posebno tehnolo- Naselje
po pogodbi {t. priklj.
vred.
pla~il
RAZLIKA
gijo za~eli z rednim oddajanjem SIP TV. v DEM
V programu UO pa je {e mnogo drugih Videm pri Ptuju 135 124 120.150,00 105.362,82 17.787,18
nalog in ciljev, ki pa so `al odvisni od
Pobre`je 178 132 142.756,00 69.248,35 69.248,35
dedi{~ine sistema. Ker se po gradnji siste-
ma in razpadu KS nih~e ni organizirano Tr`ec 99 73 86.185,34 80.185,34 6.000,00
ukvarjal z nadaljnjim razvojem CaTV, je Lancova vas 85 89 112.746,00 41.531,28 71.214,72
prav, da predstavimo stanje in odprta Jurovci 37
vpra{anja.
Sela 20
Pri pregledu pogodb za izgradnjo CaTV
med KS in Radingom ugotavljamo, da je Trnovec 9
neskladje med {tevilom priklju~kov in Barislavci 20
{tevilom mo`nih naro~nikov. Pri tistem
primeru, kjer pa so pogodbe sklenje-
ne, ugotavljamo, da je veliko ob~anov Skupaj 497 461.837,34 296.327,78 164.250,25
poravnalo svoje obveznosti, da pa so
tudi tak{ni, ki tega niso storili. Tako je membe zakonodaje, kar je privedlo do povsem zadovoljni s sodelovanjem UPC
ob obeh predpostavkah postal priman- tega, da je CaTV postala gospodarska Telemach.
kljaj pri investitorju, ki ga danes ob vseh dejavnost, to pomeni, da bo potrebno Vse to je dokaz, da je dedi{~ina stanja
valorizacijah UPC Telemach ocenjuje na opraviti tudi lastninjene, kar bo mo`no obremenjena z mnogimi nedokon~ani-
48.902.010,81 SIT. Kratek zaklju~ek je, da {ele po razjasnitvi situacije z UPC Tele- mi nalogami, katere bo potrebno najprej
je obremenitev nedokon~no zgrajenega mach. dokon~ati in {ele nato sprejeti ustrezne
sistema prevelika. UO CaTV zato zahte- Nov zagon in razvoj UPC Telemach re{itve. UO CaTV se trudi za{~ititi inter-
va cenitev sistema in prevrednotenje pogojuje z razjasnitvijo obveznosti za ese ob~anov, `eli si ~im hitrej{ega raz-
dejanske realizacije, kar bi naj pripeljalo nazaj. Tako imamo zelo zahtevno sta- voja, `elimo pa tudi, da so ob~ani o vsem
k temu, da za{~itimo tudi vse vlo`ke ob~- nje, kjer ni lahkih re{itev. Mo`nih re{itev obve{~eni, zato lahko vse, kar se dogaja
anov in ne le vlo`ek investitorja. je ve~, in upam, da bo prilo`nost, da v na tem podro~ju, najdete tudi na info
Prav tako ugotavljamo, da komisija KS naslednjih {tevilkah poro~amo o nasled- strani.
ni speljala aktivnosti v zvezi s statusom njih korakih. Ker brez teh korakov ni
vodov in zemlji{~ in ni pridobljeno upo- ve~jih investicij in posodobitev, je to pri- Mag. Janez MERC,
rabno dovoljenje. Vmes je pri{lo do spre- oritetna naloga UO CaTV, `al pa nismo predsednik UO CaTV Videm

LETNA KONFERENCA N.Si OO VIDEM

Gostili ministra Janeza Drobni~a
Razen ~lanov in simpatizerjev
stranke N.Si, ki so se zbrali na redni
letni konferenci 21. aprila, Pri treh
lipah v Vidmu, je posebna pozornost
veljala gostoma iz centrale stranke,
ministru za delo, dru`ino in social-
ne zadeve mag. Janezu Drobni~u in
generalni sekretarki stranke Maru-
{i M. Novak, ter kandidatom stranke
na jesenskih lokalnih volitvah. Letne
konference so se udele`ili tudi pred-
stavniki sosednjih ob~inskih odbo-
rov stranke.
Uvod v delo letne konference je bil
Foto: Marjan [kvorc

nastop ljudskih pevk, ki so s svojim pet-

jem navdu{ile tudi goste iz Ljubljane. Delo
letne konference se je za~elo s pregle-
dom dela v preteklem letu, ki ga je podal
predsednik OO Videm Marjan Selin{ek.
Izpostavil je delovanje ~lanov stranke na
nivoju krajevnih skupnosti in ob~ine ter
v programu dela za leto{nje leto nakazal Med gosti je bil tudi minister za delo, dru`ino in socialne zadeve Janez Drobni~.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


osrednji poudarek leto{njim volitvam v
ob~inski svet ter volitvam `upana. Ob
tem so predstavili kandidatke in kandida-
te, ki bodo jeseni kandidirali na jesenskih
lokalnih volitvah. Stranka ima izpopol-
njene liste v vseh treh volilnih enotah,
nosilci list pa bodo M. Selin{ek, B. Merc
in B. Hli{. Za `upanskega kandidata se {e
dogovarjajo. V leto{njem letu bodo dali
poseben poudarek tudi ustanovitvi pod-
mladka N.Si.
S kraj{im nagovorom se je v letno konfe-
AKTIVNE PRIPRAVE SDS VIDEM NA VOLITVE
V mesecu aprilu se je narava pri~ela pre-
bujati. ^lani SDS VIDEM se nismo potre-
bovali zbuditi, saj sploh nismo spali. Vse
od dr`avnozborskih volitev dalje pridno
delamo in se trudimo za kvalitetnej{o pri-
hodnost vseh nas.
Tako smo se 7. aprila vsi ~lani zbrali na
redni letni konferenci. Pregledali smo `e
uresni~ene na~rte ter {e trdneje zasnovali
tiste, ki nas {e ~akajo. Na konferenci smo
enotno izglasovali poslanca g. Branka
Marini~a kot kandidata za `upana. V tem
namre~ vidimo mo`nost za nadaljnji raz-
REDNI LETNI ZBOR VIDEMSKEGA LOKALNEGA ODBORA
STRANKE MLADIH SLOVENIJE
Franc Kirbi{ ml. novi – stari predsednik
V petek, 21. aprila, je potekal redni letni
ob~ni zbor lokalnega odbora SMS. Gost
zbora je bil tudi predsednik vsesloven-
ske SMS Darko Kranjc, ki je pohvalil
vodstvo doma~ega lokalnega odbora za
dosedanje delo.
Predsednik Darko Kranjc meni, da so v
tem mandatu delali dobro, in verjame, da
bo SMS v videmski ob~ini tudi na leto-
{njih lokalnih volitvah dosegla vsaj tako
dober rezultat kot pred {tirimi leti. Na
zboru so potekale tudi volitve novega
vodstva lokalnega odbora Videm, saj se
je dosedanjemu vodstvu iztekel mandat.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen
Franc Kirbi{ ml., pri delu pa mu bodo
odslej pomagali trije podpredsedniki, iz
vsake volilne enote po eden, in sicer:
Brane Kolednik, Jo`e Junger in Dani
Prelog. Novoizvoljeni predsednik je nato
povedal, da LO SMS Videm tudi v pri-
hodnje ne bo spreminjal svoje osnovne
naravnanosti, da bo temeljna naloga {e
naprej oblikovati jasna stali{~a do lokal-
renco vklju~il tudi minister za delo, dru`i-
no in socialne zadeve mag. Janez Drob-
ni~. Poudaril je doprinos stranke N.Si
pri skupnih vladnih projektih. Posebej
je opisal projekte ministrstva, ki ga vodi
na podro~ju dru`inske politike. »Ljudje
se ne odlo~amo za otroke zaradi denar-
ja, ko pa so otroci tu, je prav, da imajo
dostojno `ivljenje«, je med drugim pou-
daril minister Drobni~ ter spomnil, da je
med ljudmi premalo veselja do `ivljenja.
Prikazal je {e druge projekte, ki jih vodi
voj ob~ine, predvsem pa za izbolj{anje
kvalitete `ivljenja ob~ank in ob~anov
ob~ine Videm. @upan, ki hkrati deluje
kot poslanec v Dr`avnem zboru RS, ima
zagotovo ve~je mo`nosti, da skupaj z
dobro ekipo in konstruktivnimi predlo-
gi ob~anov pripelje ob~ino evropskemu
razvoju primerljivo raven - smo namre~ v
Evropi! Aktivno se izpolnjujejo tudi liste o
kandidatih za krajevne skupnosti in ob~-
inski svet.
Na letni konferenci smo pri{li tudi do
lepega {tevila ~lanov – SDS Videm {teje
preko 130 ~lanov. [tevilka ni mala in
nam pove, da se je veliko ljudi resni~no
odlo~ilo za spremembe. Uspelo nam bo
le s skupnimi mo~mi. Najla`je je namre~
kritizirati, medtem ko so za dobrobit vseh
nih projektov, podpreti dobre in koristne
projekte, ki bodo v dobrobit ob~anov,
ter odlo~no nasprotovati tistim, za katere
menijo, da to niso.
V LO SMS Videm se tudi `e aktivno pri-
pravljajo na jesenske lokalne volitve, na
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 11
ministrstvo na podro~ju zaposlovanja ter
opisal zakone in zakonske predloge, ki
so jih `e uresni~ili ter na tiste, ki jih {e
pripravljajo.
V imenu vodstva stranke je prisotne
pozdravila tudi sekretarka N.Si Maru{a
M. Novak, ki se je dotaknila bli`ajo~ih
se lokalnih volitev ter priprav stranke na
te volitve.
M[
dr`avljanov ter ob~anov, predvsem pa za
na{e uspe{no delo, potrebni konstruk-
tivni predlogi, utemeljena kritika in slo-
ga. En sam je lahko ~lovek zelo majhen.
Zdru`eni lahko zmoremo vse.
Le tako bomo lahko svetu pokazali, da
nismo majhni, majhen je namre~ tisti, ki
ozko razmi{lja.
Bli`a se junij, ko goduje sv. Vid.
Ob ob~inskem prazniku, ki ga
takrat praznujemo, ~estitamo
vsem ob~ankam in ob~anom ter
vam `elimo obilo osebne sre~e in
zadovoljstva.
OO SDS VIDEM
katerih bodo nastopili s svojimi kandidati
za ob~inski svet in svete krajevnih skup-
nosti, prav tako pa so evidentirali enega
kandidata za `upana.
JJ
Foto: JJ
Stran 12

Spo{tovane ob~anke in ob~ani!

Ob 9. ob~inskem prazniku in godu farnega zavetnika sv. Vida vam iskreno ~esti-
tamo in `elimo prijetno praznovanje, ob tem pa tudi delovnih uspehov, sre~e in
zadovoljstva.

SLS OO Videm

Vsem ob~anom in ob~ankam ob~ine Videm ~estitamo ob ob~inskem prazniku in

jim `elimo obilo sre~e, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov.

DeSUS
Ob~inski odbor Videm

Vsem ob~ankam in ob~anom ~estitke ob bli`ajo~em prazniku ob~ine Videm in

petnajsti obletnici Dneva dr`avnosti.

@elimo vam veselo praznovanje!

^lani LO SMS Videm

Vsem ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob ob~inskem prazniku in vam `elimo

veselo praznovanje.
Vse krajane obve{~amo, da bo praznik KS Tr`ec in otvoritev vseh pridobitev v
iztekajo~em se mandatu v soboto, 26. avgusta 2006. Vljudno vabljeni!

Krajevna skupnost Tr`ec

V ~asu praznovanja ob~inskega praznika Ob~ine Videm, Vam `elimo veselja in u`it-
kov ob spremljanju prireditev v okviru praznika Ob~ine Videm.
[e posebej Vas vabimo na {portno prireditev »Turnir v malem nogometu« dne 10.
junija 2006, ki ga pripravlja [D Pobre`je. Folklorno dru{tvo Pobre`je dne 17. junija
2006 ob 18. uri pripravlja kulturno prireditev »Spoznajmo se v pesmi, plesu in glas-
bi« v Va{kem domu Pobre`je. Vabimo vas tudi na prireditev ob drugem krajevnem
prazniku in na osrednjo prireditev praznovanja praznika KS Pobre`je, ki bo dne 2.
septembra 2006 ob 16. uri v Va{kem domu Pobre`je.
Prisr~no vabljeni!
Marjan Selin{ek, predsednik KS Pobre`je

Ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob 9. ob~inskem prazniku, vodstvu ob~ine pa za

uspe{no opravljeno delo v vseh KS. Ob tej prilo`nosti vabljeni tudi na na{ krajevni
praznik, na Anino `egnanje in veliko gasilsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 23. julija.

Svet KS Sela

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 13

V VIDEMSKI OB^INI 10. ^ISTILNA AKCIJA OB DNEVU

ZEMLJE
Olep{ali re~na obre`ja in poti
Ob~ina Videm in Zeleni Vidma so
ob leto{njem dnevu Zemlje uspe{no
izpeljali `e deseto ~istilno akcijo. V
okviru te so prebivalci osmih krajev-
nih skupnosti, dru{tva in osnovno-
{olci ~istili obre`ja rek in potokov,
pa tudi poti ob ob~inskih cestah.
Akcija je pritegnila le okrog 150 ob~-
anov, ki pa so v nekaj urah nabrali
blizu 20 m3 smeti, kar je za dobre
{tiri zabojnike.
Koordinator leto{nje akcije, sicer pred-
sednik zelenih Vidma mag. Ivan Bo`i~-
ko, je povedal, da so bile vse doseda-
nje akcije posve~ene svetovnemu dne-
vu voda ali dnevu Zemlje ali pa so se
navezovale na akcijo Turisti~ne zveze
Slovenije, spomladansko urejanje okolja
in podobno. V vseh teh letih so k akciji
~i{~enja in ohranjanja okolja pritegnili
mnogo ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kaj se
dogaja z okoljem, s tem pa so iz narave Va{~ani Lancove vasi so o~istili tudi del obre`ja ob Polskavi.
izvzeli marsikateri »tujek«: od avtomobi-
lov, {tedilnikov, TV aparatov, koles, avto-
pla{~ev, do najrazli~nej{ih vrst embala`e,
fitofarmacevtske pripravke, najrazli~ne-
j{a maziva in {e mnogo drugega, kar
nikakor ne spada v naravo.
ZA OKOLJE NAREDIMO
MNOGO PREMALO
Kot pravi Bo`i~ko, je pomembno, da
je v vseh teh letih prevladalo spoznanje,

Pred pri~etkom akcije v re`ijskem obratu
Tr`ec.
Obre`je Polskave je spet malo bolj ~isto.
^istilni akciji so se priklju~ili tudi mladi.
da je okolje trajna dobrina in da moramo
zanjo skrbeti skozi celo leto. Vendar nara-
vovarstveniki in drugi, ki jim je ekosistem
blizu, mislijo, da se za okolje naredi {e vse
premalo. Sicer pa je tudi leto{nja akcija
uspela, saj so ob~ani iz narave odstranili
spet nekaj velikih vre~ smeti, ob tem pa
so se lahko prepri~ali, da je smeti zmeraj
manj, kar je vredno pozdraviti, ter da so k
temu veliko prispevali tudi ekolo{ki oto-
ki in redni odvozi odpadkov, tudi odslu-
`enih avtomobilov.
Poleg Zelenih Vidma in krajevnih skup-
nosti so se ~istilni akciji priklju~ili {e ~lani
nekaterih {portnih, gasilskih, planinskih,
ribi{kih dru{tev, lovci in etnografsko dru-
{tvo Tr`ec, svoj dele` pa so k akciji pri-
spevali {e osnovno{olci iz Vidma, Sel in
Leskovca ter ptujski Lionsi.
In vredno si je zapomniti besede, ki smo
jih sli{ali ob zaklju~ku akcije, da je ure-
jena in ~ista narava sestavina kakovosti
`ivljenja, temeljna prednost in pogoj za
prijetno sobivanje.
TM
Foto: TM, A. Gregorec

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 14

DVA NOVA EKOLO[KA OTOKA

Novi mesti za lo~eno zbiranje odpadkov
Ob~ina Videm je v leto{njem letu odprla {e dva nova ekolo{ka taki, ki v ekolo{ki otok odlo`ijo karkoli, odpadke pa~, ki pa tja
otoka; enega v Tr`cu pri {portnem igri{~u in drugega v Leskov- {e zdale~ ne spadajo. Sicer pa ob~ina Videm s postavljanjem
cu, v bli`ini osnovne {ole. novih ekolo{kih otokov tudi skrbi, da bi bilo na{e okolje ~iste-
Ob~ani lahko na teh mestih oddajo razli~ne odpadke, od papir- j{e, predvsem pa, da bi se navadili na sortiranje odpadkov tudi
ja do stekla in plastike. To pa je potrebno sortirati v posebne doma.
zabojnike. Dosedanja praksa pa je `e pokazala, da so se ob~ani
navadili na tovrstno sortiranje odpadkov, ~eprav se {e najdejo TM

Foto: IR
Tr`ec ima {e en ekolo{ki otok. Ekolo{ki otok v Leskovcu

Lahko pa vozilo oddate na najbli`jem poobla{~enem

Ob~ane in ob~anke Videm seznanjamo, da WOLF Skakovci,
d. o. o., Gospodarska javna slu`ba ravnanja z izrabljenimi
motornimi vozili (v nadaljevanju IMV), do nadaljnjega BREZ-
PLA^NO (vklju~no s prevozom) v celoti odva`a vsa IMV, ne
glede, kdaj je bilo vozilo odjavljeno iz prometa, telefon: 02
540 91 00.
prevzemnem mestu: DOMINKO, d. o. o ., Zadru`ni trg
8, Ptuj, telefon: 02 788 11 75.
Postopek naro~ila za odvoz IMV je preprost: ob~ani in ob~-
anke naj pokli~ejo na eno od zgornjih telefonskih {tevilk, kjer
se bodo lahko dogovorili glede odvoza in o ~asu, ki jim naj-
bolj ustreza. Od izvajalca in poobla{~enca vam bo na osnovi
prometnega dovoljenja izdano tudi potrdilo o razgradnji.
Majda Murko, skupna ob~inska uprava

2. MAJA MNO@I^NO PO SRAKA^EVI POTI

KD Franceta Pre{erna
Videm je na prazni~ni 2.
maj organiziralo pohod
po kulturni Sraka~evi
poti. Odziv je bil letos {e
posebej dober, pohodni-
ke pa je, poleg pestrega
kulturnega programa in
obilice dobre volje, na poti
spremljajo {e lepo vreme.
Doma~ini, med njimi tudi
Pobre`an in poslanec DZ
Branko Marini~, pa so se
izkazali {e kot dobri gosti-
telji.
Pot so za~eli v Vidmu, vmes
se ve~krat ustavili, dalj{i posta-
nek pa je bil v [turmovcih,
V [turmovcih odprli mosti~ek
kjer je bila kraj{a slovesnost
od odprtju manj{ega mosti~-
ka ~ez potok Studen~nica.
Odprli so ga z namenom, da
bi bila pot tod {e prijetnej{a
in bolj zaokro`ena. Simboli~-
no so trak pri mosti~ku pre-
rezali `upan Friderik Bra~i~,
[turmov~an, sicer ob~inski
svetnik Andrej Ro`man, in
eden od starej{ih [turmov~-
anov Ludvik Klajn{ek.
@upan Bra~i~ pa je ob tej
prilo`nosti zbrane takole
nagovoril: »Krajinski park je
z odlokom zavarovala ob~ina
Ptuj leta 1979 ob postavitvi Trak pri novem mosti~ku so prerezali `upan F. Bra~i~ ter [turmov-
HE Formin in pripadajo~ega ~ana Andrej Ro`man in Ludvik Klajn{ek.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


Ptujskega jezera. Park ima pomembne
sestavine naravne in kulturne dedi{~-
ine. Na takih obmo~jih je mogo~ razvoj
kmetijstva, gozdarstva, rekreacije in nea-
gresivnega turizma. Tu je lahko naselje
kme~kega tipa.
[turmovci le`ijo v SV delu ob~ine
Videm, sestavljajo pa jih Zg. in Sp. [tur-
movci. Krajinski park se razprostira na
125 hektarjih na nadmorski vi{ini 216
metrov. Podnebne in druge razmere na
obmo~ju parka dajejo prebivali{~e mno-
gim rastlinskim in `ivalskim vrstam.
U~enci O[ Videm in krajani [turmovcev
so se zavedli pomena krajinskega parka
`e pred ustanovitvijo ob~ine Videm. Ko
pa je gospod Borut [turmberger s soav-
torjema izdal li~en priro~nik o parku,
pa je ta mnoge {e bolj navdu{il. Temu
so sledile akcije, kot na primer ureditev
u~ne poti z 10 to~kami za ogled in izdaja
kvalitetne zlo`enke o krajinskem parku
Skupni posnetek vseh udele`encev majskega pohoda po Sraka~evi poti.
[turmovci 1995. leta, uvedba »zelene stra-
`e«, nastala je tudi videokaseta o parku
in nato diplomska naloga prof. Ksenije
Cafuta.
»[TURMOVCI SO NA[I«
Tudi na{ literat France Forstneri~ je veli-
PRVO SRE^ANJE [TURMOV^ANOV USPELO
V [turmovcih, obojih, tako Spodnjih kot
Zgodnjih, se veliko govori v javnosti. A
kaj, ko so to bolj slabe novice, povezane
z obmejnim sporom, krajinskim parkom,
novoustanovljeno informacijsko pisarno,
ki ni v [turmovcih, temve~ v sosednjih
Markovcih, v [turmovcih, ki mu mno-
Mosti~ek je »preizkusil« tudi poslanec Marini~.
kokrat prehodil obmo~je med Pobre`jem
in [turmovci, KD Videm pa se je morda
tudi zato odlo~ilo, da na tem obmo~ju
uredi kulturno Sraka~evo pot, s tem pa
se je strinjal tudi gospod Forstneri~. Ob
na{ih obiskih po Sraka~evi poti pa po~-
Veselje na plan, slabo na stran
gi pravijo naravni biser, pa so smeti in
navlaka na `alost {e velik problem. Na
te slabe plati `ivljenja so [turmov~ani (v
obeh vaseh jih `ivi okrog 150) vsaj malo
pozabili na prvem sre~anju, ki so ga izpe-
ljali v soboto, 3. junija.
@al jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno,
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 15
nemo marsikaj, ampak nekaj dr`i, [tur-
movci nam veliko pomenijo, saj so tudi
na{i. @elim vam {e veliko lepih pohodov
po [turmovcih.«
A tudi tokrat ni {lo brez omenjanja
obmejnega spora in `upan je zbranim
predstavil {e tisto, morda malo manj
znano plat zgodbe o tem, kaj je videm-
sko in kaj markov{ko. Dejal je, da je bila
ob~ina Videm prikraj{ana za marsikatero
investicijo na ra~un ob~ine Markovci, ob
tem pa povedal, da ima vodstvo ob~ine
Videm sedaj odgovorno nalogo, da ne
dopusti, da bi se v bodo~e {e dogajale
krivice in poni`anja ob~anom Vidma.
»Osebno bom vlo`il vsa mo`na sredstva,
da bodo [turmovci spet ena vas. Reka
Drava je bila naravna meja in to zago-
varjamo v ob~ini Videm, enako podpo-
ro pa pri~akujem tudi od vseh politi~no
dejavnih ob~anov, posebej pa krajanov
[turmovcev. Drugi nas bodo spo{tovali
in cenili le, ~e se bomo znali spo{tovati
med seboj in zagovarjati, kar nam pripa-
da,« je {e poudaril `upan Bra~i~.
TM
Foto: J. [migoc ([t. tednik)
zato je odpadlo dru`enje pri Hrgovih rib-
nikih v [turmovcih, so pa sre~anje zato
izpeljali v sosednji va{ki dvorani v Pobre-
`ju. Tam se je zbralo kar nekaj doma~-
inov, starej{ih in mlaj{ih, ti pa so lahko
prisluhnili nagovorom va{kega predsed-
nika in svetnika ob~ine Videm Andreja
 Stran 16

Ro`mana, `upana Friderika Bra~i~a in

poslanca v DZ Branka Marini~a. Program
je lepo povezovala doma~inka Laura
Ro`man, ki tudi tokrat ni pozabila pred-
staviti svojega kraja.
@upan Bra~i~ je na sre~anju dejal, da je
v~asih potreben majhen korak, ki je lah-
ko veliko dejanje, ter ob tem spomnil, da
sta se z Andrejem `e pogovarjala, kako
bi v [turmovcih priredili va{ko sre~anje
in od ideje ni preteklo dosti ~asa. @upan
je {e poudaril, da si `eli, da bi se v [tur-
movcih, pa tudi v drugih krajih ob~ine
ve~krat sre~evali, saj je to lepa prilo`nost
za spoznavanje drug drugega, navezova-
nje prijateljskih vezi, je prepri~an `upan,
ki je leto{nje prvo sre~anje vzel za nekaj
izredno pozitivnega. Z njim so doma~-
ini dokazali, da so ponosni na svojo vas
in njeno bogato preteklost ter {tevilne
naravne danosti, je {e omenil `upan. Ob
zaklju~ku pa je dejal, da je najpomemb- Za dobro voljo so poleg Jurov{kih fantov poskrbeli {e harmonikarji »Veseli Jo`eki«.
nej{e zaupanje v tiste ljudi, ki zastopajo
interese svojih ljudi, pa najsi gre v ob~-
inskem ali krajevnem svetu.
[TURMOVCI SO BISER
[turmov~anom je za idejo o pripravi
sre~anja ~estital tudi poslanec Marini~,
ob tem pa namignil, da bi sre~anje lahko
postalo tradicionalno in bilo kot neka-
k{en uvod v praznovanje ob~inskega
praznika v juniju. [turmov~anom pa je
za`elel, da bi bilo lepo, ~e bi si ve~krat
vzeli ~as za dru`enje, ob tem pa spomnil,
da so [turmovci, za katere se potegujejo
tudi drugi, zares pravi biser, ~esar pa se
vsi skupaj {e premalo zavedamo.
Andrej Ro`man pa se je po koncu
uradnega dela zahvalil prav vsem, ki
so zbrali pogum in pri{li na sre~anje,
posebej pa ob~ini Videm, KS Videm in
Pobre`je, poslancu Branku Marini~u in Sre~anja [turmov~anov so se udele`ili tudi `upan F. Bra~i~, direktorica ob~inske uprave D.
[turmov~anu Du{anu Hrgi, ki je ves ~as Ratajc, poslanec B. Marini~, predsednik KS Pobre`je M. Selin{ek in {e nekateri ~lani ob~-
s svojo ekipo skrbel, da [turmov~ani in inskega sveta.
njihovi gostje niso bili la~ni. Postregel
jim je tudi z odli~nimi postrvmi iz svojih
ribnikov. Sicer pa Ro`man ni bil sam v
organizacijskem odboru, temve~ so mu
pomagali {e nekateri doma~ini: Sonja,
Lizika, Trezika, Milena, Jo`ica, Du{an,
Jo`e in {e mnogi drugi. V [turmovcih pa
so `e obljubili, da bo sre~anje postalo
tradicionalno, zato dobrodo{li spet pri-
hodnje leto, [turmovce pa lahko obi{~-
ete kadarkoli se vam zaho~e.

Besedilo in foto: TM

Andrej Ro`man bi za »svoje« [turmovce naredil vse …

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 17

ETNOGRAFSKO DRU[TVO TR@EC PREVZELO SKRBNI[TVO

NAD DJO^ANOVO KMETIJO V TR@CU 13
Doma~ijo poslej krasijo lipe
V videmski ob~ini so v pozdrav pomladi
v petek, 28. aprila, na Djo~anovi kmetiji
v Tr`cu 13, katere lastnica je ob~ina, in
v spomin na dan, ko je etnografsko dru-
{tvo Tr`ec prevzelo skrbni{tvo nad kme-
tijo, posadili mlado drevo, lipo – simbol
slovenstva. Ob tej prilo`nosti so po~-
astili tudi 100-letnico Turisti~ne zveze
Slovenije.
Kmetija je bila ob prevzemu v bolj sla-
bem stanju, a kot na~rtujejo v videmski
ob~ini in etnografskem dru{tvu, naj bi z
leti postala vse bolj urejena, saj je v pri-
pravi na~rt temeljite prenove.

Lipo sta na Djo~anovi kmetiji posadila `upan Friderik Bra~i~ in predsednik ED mag. Ivan
Bo`i~ko.

Za bogato oblo`eno mizo pa je poskrbel

kar doma~i kuhar in ponudil kar nekaj
doma~ih jedi.

DOMA^IJA BO POSTALA
ETNOGRAFSKO–
ETNOLO[KI MUZEJ
Kmetijo na »halo{kem robu«, kot pravijo
manj{emu delu naselja ob Dravinji, naj
bi preuredili v nekak{en etnografsko-
etnolo{ki muzej, je povedal predsednik
etnografskega dru{tva mag. Ivan Bo`i~-
ko, v muzeju pa bi obiskovalcem - poleg
stalne zbirke - ponudili {e razli~ne delav-
nice, te pa bodo namenjene predvsem
osnovno{olcem.
Besedilo in foto: TM
Zbrana dru{~ina ob pomembnem dogodku

POBRE@ANKE NA IZLETU V PEKLU

Eden izmed zastavljenih letnih ciljev
dru{tva `ensk Pobre`je je tudi stro-
kovna ekskurzija, katere relacijo
izberemo same. Ponavadi se kon~a
z lepimi vtisi in tako je bilo tudi
tokrat.
Zjutraj, 13. maja, smo se zbrale pred
va{kim domom Pobre`je in takoj po
»izboru« sede`a na avtobusu se je za~-
Ustavile so se v Mozirju
utilo, da je v zraku dobra volja. Pot nas
je vodila proti Mozirju. Kar hitro nam je
zadi{ala jutranja kava, zato je na{ voznik
Mi~o svojo »kobilco« ustavil kar na posta-
jali{~u Jasa. Poleg kave se je razvil kar
precej{en »babji ~en~«, kot da se nismo
videle celih sto let. Kon~no smo prispele
do Mozirja. Najprej smo malicale, saj ne
more{ stati pokonci brez energije, pa {e
zraven dobro opazovati. Pri ogledu nam
je bila znana marsikatera cvetka, nekaj pa
je bilo nove mode med rastlinjem.
Vse cveto~e smo se odpeljale do jame
Pekel. Peklen{~ek nas je sprejel v svojo
notranjost in nismo se mogle na~uditi
poigravanju narave, ki je bila skrita v tej
~rni luknji. Na izhodu smo se pojavile
vse. Torej so v Pobre`ju doma dobri ljud-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 18

je `enskega spola. Sicer pa, ~e je v Peklu

toliko lepot, zakaj bi ~akali na pot kam
drugam.
Nato smo se ustavile v gosti{~u, kjer
smo okrep~ale svoje `elod~ke. Za piko
na i pa smo se zavrtele {e ob `ivi glasbi.
Seveda po dve in dve, kot je za sestav
na{ega dru{tva zna~ilno. To so iskre lete-
le …
Dobre volje in smeha je bilo na pretek,
in ko so o~ke postajale vse manj{e, smo
se sredi no~i odpravile domov. Na{ {ofer
nas je razvozil od hi{e do hi{e, da se
slu~ajno ne bi katera preve~ prebudila,
in polne dobre volje in lepih vtisov smo
pri{le domov.
Violeta Flajs,
dru{tvo `ensk Pobre`je

V CERKVI SV. VIDA LETNI KONCERT MPZ KD FRANCETA

PRE[ERNA
Navdu{ili z ubranim petjem
Me{ani pevski zbor KD France Pre-
{eren Videm je svoj letni koncert letos
pripravil v doma~i cerkvi sv. Vida.
V nedeljo, 7. maja, so ~lani zbora z
zborovodkinjo Matejo Purg zapeli v
dru`bi {tevilnih gostov, z ubranim
petjem pa navdu{ili {tevilne poslu-
{alce v videmski cerkvi. Repertoar
je obsegal pesmi iz obdobja rene-
sanse, pa vse do ljudskih pesmi.
Na koncertu so kot gostje nastopili `en-
ski pevski zbor iz @etal pod vodstvom
Valentine Vidovi~, ljudski pevci Fantje iz
Jurovcev pod vodstvom Franca Habja-
ni~a in mlade glasbenice Ur{ka Ostro-
{ko – violon~elo ter Katja Dreven{ek
in Doroteja Fegu{ – flavta. Program je
povezovala Mojca Zelenik.
Posebnost leto{njega koncerta pa je bil
nastop `enskega dela videmskega zbo-
ra pod vodstvom zborovodkinje Mateje
Foto: J[

Purg, ki se je ob~instvu predstavil z nekaj

pesmimi in s {tiriglasnim petjem navdu{il
poslu{alce.
TM Utrinek z leto{njega koncerta videmskega zbora

VIDEMSKI TAMBURA[I NASTOPILI TUDI V HAJDO[AH

Zaigrali in zapeli z Gmajnaricami
Gmajnarice, pevke KD Valen- lje iz doma~ega in okoli{kih krajev,
tin @umer Hajdo{e, so 21. maja v odli~no pa so se na odru zna{le tudi
doma~em kraju, v dvorani gasilske- ob spremljavi tambura{kega orke-
ga doma, pripravile promocijo svoje stra iz Vidma.
druge zgo{~enke in kasete. Na nastop Kulturniki radi prisluhnejo nastopom, ki
so poleg mnogih gostov povabile {e jih pripravljajo kulturni zanesenjaki od
{tevilne pevske in glasbene prijate- drugod, radi pa se predstavijo tudi po
drugih krajih. Na enem takih kulturnih
sre~anj so hajdo{ke Gmajnarice spoznale
tambura{e iz Vidma, ~lane Tambura{ke-
ga orkestra Kulturnega dru{tva Franceta
Pre{erna Videm, kot se jim uradno re~e,
in jih povabile {e na svoje sre~anje, je v
kratki predstavitvi ob nastopu v Hajdo-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 19

{ah zapisal Jo`e [migoc.
V ob~ini Videm, od koder prihajajo tam-
bura{i, se je tambura{ka glasba razmah-
nila `e v za~etku 20. stoletja, ko je skoraj
v vsaki vasi igrala kak{na skupina. Seda-
nji orkester sestavljajo glasbeniki, ki so
nekateri skupaj `e ve~ kot 20 let, vendar
tudi taki, ki igrajo {ele nekaj let. Orkester
je pester po starostni sestavi ~lanov, po
glasbenih izku{njah, pestra pa so tudi
glasbila, saj v orkestru zvenijo tako naj-
starej{e oblike tamburic kot tudi najso-
dobnej{e. Skupina nastopa na doma~ih
prireditvah, obmo~nih, medobmo~nih,
regijskih in tudi na dr`avnih sre~anjih.
Igrajo glasbo, pisano za tambura{ke sku-
pine, pa tudi priredbe ljudskih, zabavnih
in klasi~nih skladb, pri ~emer se zavedajo
in poudarjajo, da niso poklicni glasbeni-
ki, pa~ pa ljudje, ki ob svojem delu ozi-
roma {tudiju najdejo sprostitev v tem, da
se ukvarjajo z dejavnostjo, ki veseli njih
in tiste, ki jim radi prisluhnejo.
V nedeljo 4. junija pa je tambura{ki
orkester priredil {e letni koncert v Vid-
mu. Orkester je tudi tokrat vodil Jo`e
[migoc.
TM

Foto: @umer
V Hajdo{ah so se tambura{i pod vodstvom Jo`eta [migoca predsta-
Videmski tambura{ki orkester je nastopil s pevkami Gmajnaricami. vili {e z dvema "svojima" skladbama in navdu{ili ob~instvo.

OB^NI ZBOR FOLKLORNEGA DRU[TVA LANCOVA VAS

Lani gostovali v petih tujih dr`avah
^lani in ~lanice Folklornega dru{tva
Lancova vas so se v mesecu marcu,
v prostorih va{kega doma v Lancovi
vasi zbrali na rednem ob~nem zbo-
ru. V svoji dru`bi so gostili videm-
skega `upana Friderika Bra~i~a,
Nata{o Petrovi~ iz Javnega sklada
RS za kulturne dejavnosti, Obmo~-
na izpostava Ptuj, predstavnike
doma~ih in okoli{kih dru{tev, svojo
odsotnost pa je opravi~ila videmska
ravnateljica Marija [migoc, ki pa je
dru{tvu pred tem za`elela {e veli-
ko nadaljnjih uspehov in dobrega
sodelovanja (z osnovno {olo zelo
uspe{no sodeluje predvsem otro{ka
folklorna skupina). Prav vsi gostje
so pozdravili ob~ni zbor in izrazili
upanje, da bo sodelovanje z dru-
{tvom tudi v prihodnje tako dobro
in uspe{no.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik Aktivno delovanje dru{tva in {tevilna uspe{na gostovanja doma in na tujem se nadaljujejo
Franci Gojko{ek in v svojem poro~ilu o tudi pod vodstvom Francija Gojko{ka.
delovanju dru{tva v letu 2005 poudaril,
da je tudi v preteklem letu zelo aktivno, so prav ti poskrbeli, da so lahko kvalitet- ristov v preteklem letu je dolg. Naj ome-
kvalitetno in uspe{no delovalo prav vseh no predstavljali svoj program. nimo le, da so lani gostovali v kar petih
{est sekcij, ki delujejo v njihovem dru- [TEVILNA GOSTOVANJA tujih dr`avah, in sicer na Sardiniji (janu-
{tvu: odrasla skupina plesalcev, otro{ka arja so koranti obiskali pustni festival),
skupina plesalcev, muzikantje, ljudske
DOMA IN NA TUJEM, Poljskem (kjer so bili {e posebej uspe{ni,
pevke, ljudski pevci in skupina koran- GOSTILI MALE ^E[KE saj so na 42. mednarodnem folklornem
tov. Gojko{ek se je za uspe{no vodenje FOLKLORISTE festivalu prejeli posebno nagrado za
in delo zahvalil vodjem vseh sekcij, saj Seznam gostovanj lancovova{kih folklo- izvirnost), v Avstriji, Hrva{kem in Bos-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 20

ni in Hercegovini (v mesecu juniju so

obiskali voja{ki bazi v Tuzli in Sarajevu
in tamkaj{njim vojakom pripravili kraj{i
kulturni program ob slovenskem dr`av-
nem prazniku).
Prav vsi so se trudili, da bi na najbolj{i
na~in predstavljali plese, pesmi, glasbo
ter obi~aje in pustne maske Lancove vasi
in okolice. Skozi vse leto so se udele-
`evali razli~nih revij in nastopov, ki jih
organizira Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti.

»Lancova vas je sinonim za kakovost glede
negovanja kulturne dedi{~ine,« je dejala
Nata{a Petrovi~, predstavnica Javnega
sklada RS za kulturne dejavnosti, Obmo~na
izpostava Ptuj.
V mesecu juniju pa so v doma~i vasi
gostili {e 30 ~e{kih otrok, saj `e kar
nekaj let prijateljujejo s Folklorno sku-
pino HANÁ iz majhnega ~e{kega mesta
Velka Bystrica.
NA^RTI ZA PRIHODNOST
Gojko{ek je glede na~rtov za prihodnost
povedal, da nameravajo tudi v prihodnje
intenzivno delati v vseh {estih sekcijah.
Na nastope in gostovanja se namerava-
Tudi videmski `upan Friderik Bra~i~ je pozdravil ob~ni zbor in ~estital dru{tvu za uspe{no
delovanje: »Folklorno dru{tvo iz Lancove vasi je znano tako v Sloveniji kot izven njenih
meja, kar je velika ~ast, pa tudi odgovornost.«
jo tudi v bodo~e pripravljati z rednimi Lancova vas v prihodnosti ni bati. Imajo
in kvalitetnimi vajami. Sad trdega dela namre~ kar dve za~etni skupini plesalcev,
pa bo zagotovo uspe{no predstavljanje otro{ko in odraslo. Na ob~nem zboru pa
ljudskega izro~ila na nastopih doma in v sta `upan Bra~i~ in Janko Jerenko, dol-
tujini, ki bodo v ponos dru{tvu, doma~i goletni vodja lancovova{kih folkloristov,
vasi, pa tudi videmski ob~ini. Prav tako 21 novim ~lanom podelila ~lanske izkaz-
se bodo v prihodnje trudili, glede na to, nice. Naj kot zanimivost dodamo {e to,
da imajo kar nekaj podmladka, da bi da je svojo ~lansko izkaznico letos prejel
izku{nje in bogato ljudsko izro~ilo pre- tudi Rado [krjanec, ki pa se je `e izkazal,
na{ali na mlaj{e ~lane. ko je kot korant pomagal pri preganjanju
zime po Lancovi vasi.
SPREJEM NOVIH ^LANOV
Po besedah predsednika se za obstoj FD Tekst in foto: Petra Krajnc

POHODI OB POLNI LUNI SO SE PRIJELI

Iz Vidma po luninih poteh
Pohodi ob polni luni postajajo vse bolj
modna muha, pa ne samo na Ptuju, tem-
ve~ tudi v okolici, denimo v na{em Vid-
mu. Vsega so se domislili v [D Videm
in ustanovili posebno skupino pohod-
nikov, ki se ob vsaki polni luni zbere na
pohodu.
Udele`ba je dobra, ve~krat povesta
zakonca ^ernila, ki pri vsem odigrata
pomembno vlogo. Njima se na luninih
pohodih pridru`ijo {tevilni prijatelji,
Videm~ani in okoli~ani, skratka ljudje,
ki v `ivljenju radi po~nejo kaj zanimive-
ga. In {e nekaj je zanimivo, da se zmeraj
zberejo v Vidmu, pri zgradbi [D, tam pa
se dogovorijo za pot in potem gredo po
Foto: ^ernila

luninih poteh. In ~e se jim `elite pridru-

`iti, potem ste dobrodo{li.
TM

Udele`enci pohoda ob polni luni v mesecu maju.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 21

DAN [OLE V OSNOVNI [OLI VIDEM

Kot vsako leto smo na prvi pomladni
dan praznovali dan {ole, letos `e dvanaj-
stega po vrsti. Tudi tokrat smo se u~itelji
in u~enci zelo potrudili. @e ob za~etku
{olskega leta smo za~eli z izvajanjem
projekta Igrajmo se gledali{~e. U~enci
so pokazali svoje igralske sposobnosti
in se predstavili drug drugemu. Osrednji
dogodek pa je bila otro{ka opera Janko
in Metka, ki sta jo pod okriljem zboro-
vodkinje in dirigentke Sonje Winkler
izvajala otro{ki in mladinski pevski
zbor ter ansambel. Z otro{ko opero so
se po dnevu {ole {e nekajkrat predstavili
in vedno so bili dele`ni velikega navdu-
{enja.
V. V.

Janko in Metka iz opere, ki so jo pripravili u~enci O[ Videm.

SKRBIMO ZA
LEPE ZOBE

DAN [OLE V LESKOVCU

@ivimo zdravo je bilo geslo projekta leto- Na pot zdravega `ivljenja jih je popeljala
{njega {olskega leta. Da je zdravo pitje televizijska napovedovalka, ki je na za~-
vode in mleka, u`ivanje sadja in zelenja- udenje dru`ine na vseh televizijskih pro-
ve, gibanje ter redna skrb za osebno higi- gramih reklamirala zdrav na~in `ivljenja.
eno, je bilo na koncu programa ob dnevu Prisotni so si v telovadnici lahko ogledali
{ole Leskovec jasno prav vsem, tudi ~la- {e pestro in pou~no razstavo na temo
nom dru`ine - povezovalcem programa, @ivimo zdravo.
ki so doslej u`ivali le ob nezdravi prehra- IR
U~enci 2. razreda smo letos ponovno ni in neskon~nem gledanju ,,limonad’’.
osvojili prvo mesto v skrbi za ~iste zobe.
Sestra Brigita nam je vsak mesec prihajala
pregledovat na{e zobe in nas u~ila, kako
pravilno skrbimo zanje. Upo{tevali smo
njene nasvete in ubogali tudi u~iteljico
Manjo, ki nam je vsak dan prigovarjala,
da moramo za svoje zobke sami dobro
poskrbeti. Za nagrado nam je sestra Bri-
gita prinesla zobne paste in pohvale.
Na{ trud je popla~an. @elimo si, da bi
vsi vse `ivljenje pridno skrbeli za svoje
zobe.
U~enci 2. razreda,
{ola Leskovec

Za zdravje jejmo veliko sadja in zelenjave

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 22

»EJ, SMRKLJA!« [OLA LESKOVEC PRIDOBILA

Stara sem bila {tiri leta. Bilo je poletje.
Takrat sem spoznavala nove in nove EKOZASTAVO
besede. Bilo jih je veliko.
Bil je navaden dan. Z mamico sva se Ob svetovnem dnevu Zemlje vsako ekozastavo, ki bo odslej zunanji prepo-
igrali mojo najljub{o igro. Imenuje se leto pripravimo in izvedemo ekodan. znavni znak {ole, {ole iz vse {tevil~nej{e
»hru{ke stepam«. V sobi je bil tudi vklop- Lanskoletni n leto{nji dan Zemlje sta dru`ine slovenskih eko{ol. Danes jih je
ljen televizor. Ravno so predvajali oglas o bila {e posebej dobro pripravljena. `e 198 – osnovnih in srednjih {ol, vrtcev
reviji Smrklja. Oglas je predstavljal teme, V lanskem letu smo sve~ano pod- ter domov. Morda pa bo zavest mladih
ki jih najdemo v reviji. Potem je fant v pisali ekolistino, prvi~ zapeli svojo pripomogla k odgovornej{emu odnosu
oglasu zaklical: »Ej, smrklja!« Razburila ekohimno in izdelali svoj ekoznak. do narave, do okolja, v katerem `ivimo.
sem se in mamo za~ela spra{evati, kdo Letos pa smo izobesili ekozastavo, Ob koncu pa je ravnateljica, ga. Marija
mi je to rekel, kajti mislila sem, da je zunanji prepoznavni zank eko{ol [migoc, ~estitala k dose`enemu uspehu
bilo namenjeno meni. Mami se je za~- – {ol, ki veliko pozornosti posve~ajo in za`elela u~encem in sodelavcem {e
ela smejati in mi razlo`ila, da je to bil skrbi za zdravo in ~isto okolje. veliko uspehov pri skrbi za svoje okolje
le oglas. Jaz seveda nisem razumela in
sem {e naprej trmarila. ^ez ~as sem le
popustila in se za~ela {e sama smejati.
Da je bilo vse {e bolj sme{no, je pri{el {e
moj muc Mi{ko, ki je bil poseben muc.
Vsako jutro me je zbujal in cartljal. Bil
je zelo lep, vendar me takrat ni pri{el
zbudit, ampak je stal na okenski poli-
ci in v gob~ku dr`al mojo dudo, ki je
nisem ve~ potrebovala. Prinesel mi jo je,
ker je verjetno mislil, da sem jo izgubila.
Z mamico sva se tako krohotali, da me
je za~el boleti trebuh, muc pa je stal na
okenski polici in naju presene~eno gle-
dal. Zdaj muca ni ve~.
Sedaj tudi jaz redno kupujem revijo
Smrklja. V njej najdem teme, ki so zani-
mive. Vedno, ko jo kupim, se spomnim
na ta dogodek, ki se mi je res vtisnil v
spomin. Sedaj bi seveda razumela ta
oglas in bi odreagirala druga~e. Upam,
da se tudi vam zdi zanimiva dogodiv{~-
ina.
Patricija Bra~i~, 7. a
O[ Videm
V mednarodni projekt Eko{ola kot na~- in naravo kot celoto.
in `ivljenja smo se kot zavod O[ Videm Sledile so aktivnosti po razredih in v sku-
vklju~ili v letu 2000 in v letu 2002 izpol- pinah po programu ekodneva, katerega
Zmaj Tolovaj pripoveduje nili pogoje za pridobitev certifikata in vsebina je letos bila biotska pestrost.
ekozastave. Da bi pa tudi {ola Leskovec
Jaz sem zmaj Tolovaj. Ugrabil sem `ogi- pridobila ekozastavo, smo se v {olskem IR
co Nogico. Imel sem jo za igra~ko za letu 2004/05 odlo~ili, da se samostojno
moje otro~i~ke. [el sem v gozd, ker sem vklju~imo v ta projekt. Po enem letu smo
imel tam brlog. Otroci so bili veseli, ker so pridobili certifikat, saj smo `e izpolnili
imeli novo igra~ko. Mene je bolela glava. zahteve, ki jih narekuje ta mednarodna
Nekdo je igral in dol sem poslal tretjega okoljevarstvena organizacija. Kako tudi
sina. Rekel je, da o~ku igra glava. ne, ko pa so aktivnosti potekale `e leto
pred tem, v okviru aktivnosti celotnega
David Dreven{ek zavoda. Letos pa smo pridobili ekoza-
stavo. Le-to smo ob za~etku leto{njega
ekodneva slovesno izobesili ob vhodu v
{olo. Program smo pri~eli z nekaj mislimi
@ogica Nogica pripoveduje o naravi, zatem nas je vodja {ole, g. [tefan
Murko, spomnil na dogajanje pred letom
Razbila sem vazo in tako sem se bala. dni, prebrali smo ekolistino, pevski zbor
Zmaj Tolovaj me je ogoljufal. [la sem z je zapel na{o ekohimno in koordinato-
Suzana Milo{i~

njim. Odnesel me je v brlog. Tam so me rica projekta, ga. Marjana Notersberg, je

jezili zmaj~ki. Potem sta me dedek in podala pregled aktivnosti v leto{njem letu
babica komaj re{ila. in tistih aktivnosti, ki jih bomo do konca
Matja` [irec leta {e izvedli. Ob koncu slovesnosti je
predsednica skupnosti u~encev dvignila

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


DAN ZEMLJE
Ogledali smo si film z naslovom Drevo.
Zelo je bil zanimiv. Ob njem smo se tudi
nekaj nau~ili. Drevesa so koristna zato,
ker nam dajejo les, papir, najbolj pa zato,
ker ~istijo zrak, oziroma delajo fotosin-
tezo. V kleti smo vzeli orodje in od{li
za {olo. Tam smo posadili drevo lipo ali
tilio. Drevo so posadili de~ki zato, da
bi po~astili dan Zemlje. V {olski okolici
smo {e po~istili. Maja nam je predstavi-
la na~rt in povedala, kje bomo pobirali
smeti. ^ez ~as smo se odpravili na pot.
U~iteljica nam je dala vre~ke. Na poti ob
Polskavi smo videli v gnezdu {est jajc.
Odpadke smo pobrali, da bo na{a oko-
lica urejena in ~ista. V naravo ne sme{
metati smeti.
Na{ planet Zemlja je na{ dom. Na njem
`ivimo ljudje, `ivali in rastline. Lepo `ivi-
mo na tem planetu, saj je okolje ~isto in
urejeno.
Nina Korpar, 4. r, O[ Sela
Du{anka Milo{i~, 7. r., Leskovec
LJUBEZEN
Ljubezen je kot nebo.
V~asih je ne`na,
v~asih je stroga
in velikokrat ne uboga.
Je kot veter,
ki s toplo sapo ti piha v srce.
In vsak novi dan
ti daje upanje.
Lepa je ta ljubezen,
a `al velikokrat neiskrena.
In resnici na ljubo
je ljubezen sr~na bolezen.
Ljubezen pomeni biti zaljubljen
in biti ljubljen.
Ljubezen hrepeni in ve~no `ivi
do konca svojih dni.
Mateja Gojko{ek, 8. b
O[ Videm
GASILSKA VAJA
Zazvonil je zvonec. Mislili smo, da je
malica, ampak zvonec je druga~e zvo-
nil. To je pomenilo, da je po`ar. Od{li
smo brez panike ven na asfaltno igri{~e.
Gasilci so nas vpra{ali, ~e je {e kdo v
stavbi. Pogre{ali smo kuharico. Povedali
smo, kje se pride v kuhinjo. Potem sta se
dva gasilca opremila, da gresta v ogenj.
Re{ila sta kuharico.
Potem smo {li k oknu in videli, da je {e
NAJMLAJ[I V PROMETU
@e od ranega otro{tva so otroci pod-
vr`eni u~enju, navajanju, spoznavanju
in pridobivanju izku{enj ter s tem pri-
pravi na `ivljenje. Pred{olska vzgoja je
pomembna za razvoj otroka in odsko~na
deska za kasnej{e pridobivanje in nad-
gradnjo znanja.
Dokler so otroci v zavetju star{ev,
jim le-ti marsikaj prizanesejo, da samim
velikokrat razmi{ljanja oz. odlo~itve niso
potrebne. Tako je tudi v odnosu do pro-
meta in prizanesljivost star{ev se kon~a
`e pri vstopu otroka v vrtec. Predhodno
nepou~en otrok pa ne more biti udele-
`enec v prometu. Si predstavljate mal~ka
samega na cesti?
V vrtcu Pobre`je skozi celo {olsko
leto otroke navajamo na varnost. Meseca
maja pa se {e posebej posvetimo promet-
ni varnosti. Otroke seznanimo z varnim
vedenjem in jih posku{amo nau~iti `iveti
in varno ravnati v razli~nih okoljih. V tem
tematskem sklopu otroci spoznavajo raz-
li~na prevozna sredstva, poklice, ki so
povezani s prometom, prometne znake
in ozna~be, vrste cest in pomen ~rt, pri-
[ola - {ala
Ko zjutraj v {olo prihitimo,
se pouka ni~ ne veselimo.
Vsi mislimo le na to,
kako pri telovadbi lepo nam bo.
Ko na vrsti je odmor,
vsi veseli pohitimo,
da malico ~imprej dobimo.
Potem pa sloven{~ina,
ki zapletena je kot nem{~ina.
Potem {portna vzgoja je,
pri kateri se znorimo
in na koncu vsi veseli
proti domu odhitimo.
Sara Jerenko, 4. r/9,
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 23
vedno nekdo v {oli. Gasilca sta otroka
prijela in ga previdno re{ila skozi okno.
Bili so {e otroci v prvem nadstropju.
Gasilci so pripravili lestev in vrv. Otroke
so privezali okoli pasu in jih previdno
spustili po lestvi.
Gasilci morajo biti zares pogumni in
spretni, da tako re{ujejo.
Gregor Avgu{tin, 4. r, O[ Sela
dobljeno znanje pa v praksi upo{tevamo.
Vse to pa pove`emo z ostalimi podro~ji
kurikuluma.
Za potrditev znanja in popestritev
na{ega programa pa vsako leto povabi-
mo medse policista g. Mirana Brumca iz
policijske postaje Podlehnik. Z otroki se
pogovori o prometu in na skupnem spre-
hodu {e ponovno potrdijo svoje znanje.
Na otroke zelo pozitivno vpliva, saj se
pojavi v vrtcu kot tuja in zelo pomemb-
na oseba. Kot da bi se `e poznali, mu
spro{~eno pripovedujejo svoja do`ivet-
ja in seveda prisluhnejo tudi njegovim.
Zato smo ga kar na sprehodu povabili k
ponovnemu obisku, da izpraznimo svoj
repertoar vpra{anj.
Pridobljeno znanje v vrtcu upo{teva-
mo in ga nadgrajujemo.
»SAMO PRAVILNO PREHOJENA POT
NAS PRIPELJE DO CILJA!«
Vzgojiteljica vrtca Pobre`je
Violeta Flajs
Tadej Koro{ec, 7. r., Leskovec
 Stran 24

KDOR POJE, NE MISLI SLABO

S to znano mislijo je v ponedeljek,
29. maja, ravnateljica videmske {ole
Marija [migoc za~ela sre~anje pev-
skih zborov halo{kih {ol. Letos je bil
Videm gostitelj mladih pevcev.
V prijetnem vzdu{ju, ki ga je spremljala
tudi svetovalka za glasbo pri Zavodu za
{olstvo OE Maribor, Milka Ajtnik, se je s
po dvema pesmima predstavilo {est zbo-
rov, med katerimi smo sli{ali narodne in
zabavne pesmi, enoglasne in ve~glasne,
pesmi s spremljavo in brez spremljave,
manj{e in ve~je zbore ter mlaj{e in sta-
rej{e zbore. Vsak zbor je pod vodstvom
zborovodkinje ali zborovodja pokazal
nekaj svojega, predvsem pa celoletni
trud. Predstavili so se OPZ O[ Videm,
podru`nica Sela po vodstvom Claudie
Begu{ – Miheli~, OPZ in MPZ O[ Videm,
podru`nica Leskovec pod vodstvom
Valentine Vidovi~, OPZ O[ Maj{perk pod
vodstvom Stanke Erjavec, MPZ O[ Cirku-
lane – Zavr~ pod vodstvom Irene Sabler
ter MPZ O[ Podlehnik pod vodstvom za~etek, kulise so govorile o skrbnosti ladne strehe, Jankovo ugrabitev, nasvet
Jakoba Fegu{a. tistih, ki so jih pripravljali, zborovodkinja dobre vile, kako se naj Metka ne ustra{i
Vi{ek ve~era je bil posve~en doma~emu Sonja Winkler globoko vdihne in z uvod- ~arovnice, ter ~arovni~in konec v pe~i.
pevskemu zboru. Prijetno in ganljivo je no melodijo se za~ne odvijati zgodba. Na S prikazanim so bili gotovo zadovoljni
bilo slovo pevcev, ki so vsa leta {olanja velikem odru, ki je bil kar parket {olske re`iserka Biserka Selak, vodja projekta
vztrajali pri pevskem zboru. Za simboli~- telovadnice, so mladi in mlaj{i {olarji pri- Vesna Voglar ter vsi, ki so v predstavo
en nagelj~ek, ki so ga prejeli, so se oddo- kazali svoje plesne, pevske in igralske vlo`ili svoj ~as in sposobnosti.
l`ili s pesmijo slovesa. sposobnosti. S prikazanim se lahko zlah- »^arovnica se spe~e in konec je strahov,
Sledila je otro{ka opera Janko in Met- ka postavijo ob bok gledali{kim hi{am Janko in Metka lahko gresta domov.«
ka. Grimmovo pravljico vsi poznamo, v z zvene~imi imeni. Skoraj v `ivo smo Tako kot sta Janko in Metka {la domov
priredbi opere pa je {e ve~ina ni sprem- lahko spremljali Janka in Metko na poti z dobrim ob~utkom, je dober vtis na poti
ljala. Bilo je kot v pravi operi: orkester je skozi temni gozd, prihod pred ~arov- domov spremljal tudi obiskovalce.
pripravljal instrumente, zbor je ~akal na ni~ino sladko hi{ko in hrustljanje ~oko- M. [kvorc

V ZAVR^U TEKMOVANJE »KAJ VE[ O PROMETU«

1. mesto videmski ekipi
O[ Cirkulane – Zavr~ je v Zavr~u
6. maja za osnovno{olce in srednje-
{olce pripravila tekmovanje z naslo-
vom »Kaj ve{ o prometu?«, udele`ba
pa je bila izredno dobra. Med odli~-
no pripravljenimi mladimi kolesarji
pa smo lahko sre~ali tudi ekipo O[
Videm v sestavi Simon Bo`i~ko, Jure
Horvat, Mihael Hr`enjak in Bla`
Zemljak z mentorico Olgo Zelenik.
Mladi so v okviru tekmovanja izpolnje-
vali teste, se pomerili v vo`nji na poli-
gonu in nazadnje {e v spretnostni vo`nji
na cesti. Najvi{je mesto pa je po se{tev-
ku to~k uspelo osvojiti ekipi O[ Videm.
Uspeha so se zelo razveselili, sicer pa
je bil med {tirimi Videm~ani najbolj{i
Simon, ki si je {e z nekaterimi tekmovalci
delil 5. mesto.
Besedilo in foto: TM
Tale fotografija kolesarske ekipe O[ Videm je nastala mnogo prej, kot smo izvedeli, da jim
je uspelo osvojiti 1. mesto. ^estitamo za izreden uspeh!

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 25

PREGLED TEHNI^NE BREZHIBNOSTI KOLES NA NA[IH

[OLAH
Le kaj bi s ~elado, {e manj z varnim kolesom
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu ob~ine Videm je
v sodelovanju s Policijsko postajo
Podlehnik in vodjem policijskega
okoli{a Miranom Brumcem pripravil
pregled tehni~ne brezhibnosti koles
{olarjev na O[ Videm in podru`nici
Leskovec. Pregled so opravili 25. in
26. maja in samo pri videmski {oli
pregledali 27 koles.
Ob pregledu so policist Brumec in ostali
~lani SPVC ugotovili, da kolesa v ve~-
ini primerov {e zdale~ niso tehni~no
brezhibna, kot najpogostej{e napake pa
lahko omenimo strgane zavore, manj-
kajo~e zvonce, lu~i in odsevna telesa.
Pregled so opravili sicer `e na za~etku
{olskega leta, pa vendar so lahko znova
ugotovili, da pomanjkljivosti v mnogih
primerih sploh niso bile odpravljene in Policist Miran Brumec je vsako kolo dodobra preizkusil.
tega bi se {e bolj kot u~enci – kolesar- bodo takrat ponovno ponavljale napake, datom v celoti poravnajo stro{ek te~aja.
ji morali zavedati njihovi star{i. Policist bodo proti star{em izvedli tudi ustrezne Prelog pa star{em svetuje, da ve~krat
Brumec nikakor ne more razumeti, da sankcije. pregledajo otrokova kolesa in poskrbijo,
star{i nimajo nadzora nad tem, s kako A ob tem bode {e eno dejstvo, da v da bodo brezhibno opremljena in naj jih
opremljenim kolesom se v {olo vozi nji- videmski ob~ini sploh nimamo ustreznih spodbujajo, da bodo nosili kolesarsko
hov otrok, in sploh ne vedo, ali je kolo kolesarskih poti, v bli`ini {ol so ozna~e- ~elado.
varno za vo`njo v prometu. Prepri~an je, ne le varne {olske poti, pa {e te ponekod Prav poseben problem pa v ob~ini pred-
da se oboji, tako otroci kot star{i, pre- niso najbolj varne, zato pa u~encem tudi stavlja pojav vandalizma in s tem pove-
malo zavedajo, kaj pomeni varno kolo, velikokrat odsvetujejo vo`njo s kolesom zano uni~evanje obcestne signalizacije,
posebej pa ga je ob pregledu presenetilo v {olo. opozarja Prelog, saj so samo v zadnjem
dejstvo, da noben od kolesarjev ni nosil
~asu imeli ogromno stro{kov z zamenja-
varnostne ~elade, kaj {ele, da bi imeli s PRI PODRU@NICI SELA vo ogledal in prometnih znakov, ki so jih
seboj kolesarsko izkaznico. JESENI @E CESTNA OVIRA vandali uni~ili. Poleg tega pa se v SPVP
Danijel Prelog, predsednik SPVP Videm, mo~no trudijo, da bi uspeli zagotoviti
pa k temu dodaja, da akcija pregledova- prehod za pe{ce pri videmskem pokopa-
nja koles ni kar tako brez pomena, sicer li{~u, {e pred za~etkom {olskega leta pa
pa je po novem tudi v programu ob~ine, naj bi pri podru`ni~ni {oli Sela postavili
kot tudi sofinanciranje opravljanje izpita hitrostne ovire, {e obljublja Prelog.
kategorije H za kolo z motorjem. V SPVP
Videm so se namre~ odlo~ili, da kandi- TM

Za dobro vzdr`evano kolo in do neke

mere ustrezno opremljeno si je vsak prislu`il
posebno nalepko.

Sicer pa je vsak od kolesarjev po pregle-

du dobil poseben zapisnik, ki ga doma
lahko poka`e tudi star{em, da bodo ti
vedeli, kje na kolesu so napake in kaj je
na kolo potrebno {e namestiti, tisti koles-
ji pa, ki so imeli v ve~ji meri brezhibno
kolo, pa so prejeli {e posebno nalepko z
napisom »varno kolo v prometu«.
Po pregledu koles v maju pa kolesar-
je ponovni pregled ~aka {e v juniju, tik
pred koncem {olskega leta, je povedal Mimo podru`nice Sela in {irokega plo~nika je sedaj hitrost omejena na 30 km/h. @e sep-
Brumec, ki {e obljublja, da v kolikor se tembra, ko bo na cesti posebna ovira, pa obljubljajo, da bo druga~e.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 26
POGOVOR S FRANCETOM PLANTEUM OB IZIDU
NJEGOVEGA ROMANA »OBSOJENI NA PRETEKLOST«
U~itelj, knji`ni~ar, pisatelj in velik ljubitelj knjig
Ob koncu meseca maja, mesec dni
po predstavitvi njegovega novega
romana z naslovom »Obsojeni na
preteklost«, smo se odpravili na kle-
pet h Francetu Planteu. Z njim smo
se pogovarjali o njegovem `ivljenju,
knjigah, ki ga kot zveste spremlje-
valke spremljajo `e ves ~as, pisatelj-
ski poti, nekaj pa je gospod France
povedal {e o tem, kaj po~ne v pro-
stem ~asu.
Gospod France, neko~ sem prebra-
la, da so ljudje, ki jih zanima tiskana
beseda, nekaj posebnega – so u~eni,
prijazni, obve{~eni in ~love{ki. Prav
gotovo to velja tudi za vas. Mnogi vas
poznamo kot pisateljsko du{o, nav-
du{enega knji`ni~arja, nekaj let ste
kot lektor sodelovali tudi pri videm-
skem ob~inskem glasilu, nekateri pa
vas poznajo tudi kot u~itelja. Bi `ele-
li na za~etku najinega pogovora na
kratko predstaviti svojo `ivljenjsko
pot?
France Planteu: »Rojen sem bil v Mari-
boru, o~e je prihajal iz Koro{ke, mama
pa iz Pobre`ja (pri Mariboru). Svoje
otro{tvo sem pre`ivljal na Koro{kem
pri Slovenj Gradcu, kjer je imel o~e tudi
trgovino. Leta 1940 pa smo se preselili
v Trni~e pri Star{ah na Dravskem polju,
kjer smo kupili staro hi{o, ki je imela tudi
prostor za o~etovo trgovino. Med vojno
se spominjam obiskov partizanov, ki so
odna{ali, kar so potrebovali; leta 1948 pa
so nam zaprli trgovino, zaplenili privatno
lastnino, o~eta pa poslali v zapor … O
teh hudih ~asih sem pisal tudi v avto-
biografski zgodbi Profesor.
Po osnovni {oli, ki sem jo obiskoval v
Marjeti na Dravskem polju, me je takratni
upravitelj Karel Stropnik na kolesu odpe-
ljal v Maribor, kjer me je vpisal v Klasi~no
gimnazijo, tam pa sem pri{el v stik tudi
s {ir{o literaturo in jeziki. Nato sem se
vpisal na Filozofsko fakulteto, {tudiral
sem sloven{~ino in ru{~ino in leta 1962
tudi diplomiral. Najprej sem kot u~itelj
pou~eval v Podvelki, nato pa {e v Mari-
boru. Na Podvelko imam lepe spomine,
otroci so bili druga~ni kot danes, bili so
ubogljivi, radi so poslu{ali, tako da mi je
bilo veselje iti v razred. Nekaj ~asa sem
pou~eval {e na srednjih {olah, kjer sem
pou~eval tudi ru{~ino, pa tudi angle{~-
ino.
Nato pa sem se zaposlil v Mariborski
knji`nici, kjer sem bil zaposlen 17 let.
Bil sem vodja mati~ne slu`be za mari-
borsko ob~ino, eno leto pa tudi v. d.
ravnatelja. V tem ~asu sem se ukvarjal
predvsem s postavitvijo ob{irne knji`ni~-
ne mre`e. Nato pa sem bil pet let zapo-
slen {e v [kofijski teolo{ki knji`nici v
Mariboru. Od leta 1991, ko sem za stalno
pri{el v Videm, pa sem bil zaposlen {e na
tukaj{nji osnovni {oli, prvenstveno kot
knji`ni~ar, pa {e sloven{~ino sem pou-
~eval. Tukaj sem leta 2001 tudi do~akal
upokojitev.«
PISATELJSKO PERO IN
KNJIGE - FRANCETOVE
ZVESTE SPREMLJEVALKE
V va{em srcu gojite prav posebno
ljubezen do knjig. Kdaj se je prav-
zaprav rodila ta ljubezen, menda so
knjige `e od zelo zgodaj va{e zveste
spremljevalke in prijateljice?
France Planteu: »Spomin mi najprej
se`e do mojega dedka, ki je bil doma iz
Maribora in je imel bogato knji`no zbir-
ko. Spominjam se, da sem dedku neko~
sedel na kolenih. V eni roki je imel pipo,
ki mi je stra{no di{ala, v drugi pa veliko
knjigo z `ivalmi, ki sva jo skupaj listala
… Prav tako se spominjam, da je mama
prebirala Miklovo Zalo in tudi jaz sem si
`elel, da bi jo prebral. O~e je pod sked-
njem s slamo zgradil bunker, v katerem
smo skrili skrinjo z dedkovimi knjigami,
ki jih je pripeljal iz Maribora, da jih Nemci
ne bi na{li. Nemci so sicer v~asih prespali
na skednju, bunkerja pa niso odkrili. V
tem bunkerju sem neko~ sre~al tudi par-
tizana, ki je poslu{al Radio London.
Prva knjiga, ki pa sem jo prebral, je bila
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Samota pragozda, in kaj kmalu sem ugo-
tovil razliko med besedama »okence« in
»okenze« (nem{ko). Najbolj pa me je nav-
du{ilo Fin`garjevo delo Pod svobodnim
soncem, ki sem ga takrat na pa{i pre-
biral z velikim veseljem. Knjige me torej
spremljajo `e od rane mladosti …«
Kdaj se je za~ela va{a pisateljska
pot in kdo vas je navdu{il za pisano
besedo? Menda ste `e v osnovni {oli
prijeli za pisateljsko pero?
France Planteu: »Pisati sem za~el `e v
4. razredu, ko sem napisal kratko zgod-
bo; ko sem hodil v 2. razred gimnazije
pa sem napisal eno poglavje, 80 strani,
pustolovskega romana Skrivnosti Konga.
Pisati mora{ o tistem, kar sam do`ivi{, ali
pa je doraslo tvoji starosti. Najprej sem
tako pisal otro{ke zgodbe, nato pa tudi
romane. Ko sem bil neko~ na po~itnicah
na Koro{kem, sem se tam sre~al tudi s
Francem Ksaverjem Me{kom, ki je bil pri-
jatelj mojih star{ev. Pri njem sem si sposo-
jal knjige, spominjam se, da mi je neko~
posodil celo Grofa Monte Crista …
V Ljubljani sem za~el sodelovati z literar-
no revijo Mlada pota, v kateri so tudi prvi~
objavili moje prozno besedilo Citron~ek,
ve~krat pa sem bil tudi nagrajen. Na uni-
verzi pa sem bil ~lan literarnega kluba
Mlada Ljubljana, kjer sem se sre~al s
Cundri~em, Kajzerejem, Grafenauerjem
… Leta 1954 sem napisal tudi roman Ob
samotnem jezeru, rokopis sem poslal na
Mladinsko knjigo, kritiko pa mi je napisal
sam Ivan Minatti.«
PREDSTAVITEV NOVEGA

ROMANA »OBSOJENI NA
PRETEKLOST«
V petek, 7. aprila, ste v videmski dvo-
rani javnosti in bralcem prvi~ pred-
stavili svoje knji`evno delo – roman
z zanimivim naslovom »Obsojeni na
preteklost«. Roman zajema 231 stra-
ni, izdala pa ga je mariborska zalo-
`ba Rotis. Pa nam za za~etek povejte,
kje ste dobili idejo za ta roman in
kako dolgo je nastajal?
France Planteu: »Ideja za ta roman je
`e stara. Najprej sem sicer hotel napisati
knjigo, ki bi govorila o zadnji slovenski
vojni. Kmalu pa sem ugotovil, da to ne
bo {lo, saj ne more{ pisati o neki stvari,
o kateri zve{ le posredno. Lahko pa bi
napisal nekaj o takratnem vzdu{ju. Tako
sem si izmislil velikega direktorja tovar-
ne, ki pride na pode`elje in tam spo-
zna veliko let mlaj{o `ensko. Takrat pa
se nenadoma pojavi njegovo soo~enje s
preteklostjo … Ustavljam se predvsem ob
dogodkih, ki so se pojavljali v takratnem
~asu. Sam roman pa sem pisal – tudi na
koncu knjige je to zabele`eno – v Vidmu,
od 1997. do 2001. leta. Zakaj tako dolgo?
Moj na~in pisanja je namre~ tak, da sem
napisal poglavje, nato pa sem ga pregle-
doval, popravljal, dopolnjeval …«
Zanima me, kaj ste pravzaprav `eleli
sporo~iti bralcem s tem romanom?
Katere so tiste vrednote, ki jih {e
posebej poudarjate?
France Planteu: »Predvsem sem `elel
ME[ANI CERKVENO-PROSVETNI PEVSKI ZBOR LESKOVEC
Naslovnica zlo`enke, ki so jo izdali ob
jubileju.
s tem romanom bralcem sporo~iti, da
mora biti ~lovek dober, da mora imeti
sr~no kulturo, pa ~eprav je okolje tako,
da tega ne ceni. Pomemben je vsekakor
tudi ~lovekov odnos do okolja, do nara-
ve, do sodelavcev … Roman nosi naslov
»Obsojeni na preteklost«; s tem sem hotel
poudariti, da prav vsak ~lovek `ivi s tem,
da ima preteklost, marsikaj nas obsoja ali
pa se o preteklosti sploh ne govori.«
Koga vse smo lahko videli in sli{ali
na prvi predstavitvi? Ste bili s prvo
predstavitvijo zadovoljni?
France Planteu: »Bil sem zelo prese-
ne~en in zadovoljen, da se je moje prve
predstavitve v Vidmu udele`ilo toliko lju-
di, dvorana je bila skoraj polna. Vesel sem
bil, da sta pri{li tudi obe videmski ravna-
teljici, zdaj{nja Marija [migoc in nekdanja
ravnateljica Marija ^ernila. Prireditev je
povezoval Toma` Galun, zbrane pa je
pozdravil tudi videmski `upan Friderik
Bra~i~. Sicer pa sta o romanu spregovo-
rili {e Zdenka Hli{, avtorica predgovora,
in Melita Roj, urednica. Pa tudi sam sem
prebral odlomek iz romana in spregovo-
ril nekaj besed o svojem delu.«
Pokazali ste mi svoj dnevnik, ki ima
na platnici datum 1. september 1954.
To pomeni, da od takrat skoraj vsak
dan nekaj zapi{ete, pa ~eprav le nekaj
vrstic. Kak{ni pa so va{i pisateljski
na~rti za v prihodnje? Prav gotovo
imate na zalogi {e kak{na besedila, ki
bi jih `eleli objaviti in jih predstaviti
bralcem?
15 let je minilo, odkar so ljubitelji pete besede v Leskovcu zdru`ili svoje glasove.
15. rojstni dan so ~lani Me{ano cerkveno-prosvetnega zbora Leskovec proslavili s
koncertom v cerkvi sv. Andra`a v Leskovcu.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 27
France Planteu: »Res je, da `e od dalj-
nega leta 1954 pi{em dnevni{ke zapise.
Vsak dan se potrudim, da nekaj zapi{em,
pa ~eprav le par vrstic. Zapisanega mate-
riala imam {e veliko, vendar o nadaljnjih
objavah ne govorim rad, ker {e sam ne
vem, kaj se bo v prihodnosti zgodilo.«
NARAVA, FOTOGRAFIJA IN
GLASBA
Sedaj sva ves ~as govorila o va{i
pisateljski du{i. Pa me za konec naji-
nega pogovora zanima, kaj po~nete v
prostem ~asu, kateri hobiji zapolnju-
jejo va{e proste urice? Pokazali ste
mi bogato bero diapozitivov, ki ste
jih sami posneli. Vas navdu{uje tudi
fotografija?
France Planteu: »V prostem ~asu, ki
ga imam, si `elim predvsem hoditi, tudi
zaradi zdravja. Ko pa sem v naravi, me
vedo spremlja tudi fotoaparat, saj zelo rad
fotografiram. Pri srcu pa mi je tudi glasba,
rad poslu{am predvsem klasi~no.«
Francetu Planteu se iskreno zahva-
ljujemo, da je z nami skozi pogovor
podelil del svoje bogate in zanimive
`ivljenjske zgodbe. @elimo mu, da bi
bila njegova jesen `ivljenja {e naprej
tako bogata in pestra, predvsem pa
mu `elimo {e obilo navdiha, ki naj
rodi {e mnoge sadove na pisatelj-
skem podro~ju.
Pa iskrene ~estitke ob izidu novega
romana!
Petra Krajnc
IR
 Stran 28

25 LET BREZ TON^KA

Veliko lepih spominov nas ve`e
na do`ivetja v osnovni {oli. @al pa
se mora na{a generacija spominja-
ti tudi `alostnega trenutka. V petem
razredu osnovne {ole nas je pretres-
la `alostna vest, da se je na{ so{olec
Ton~ek Bratu{ek smrtno ponesre~il.
Vsi smo bili pretreseni in nikakor
nismo mogli razumeti, da smo izgu-
bili so{olca, s katerim smo delili lepe
trenutke, se skupaj igrali, u~ili, re{e-
vali probleme, se zabavali …
Ko smo {e obiskovali osnovno {olo, smo
vsako leto ob obletnici njegove smrti na
dvori{~u pred {olo posadili drevo. Tudi
Obljuba {e dr`i
po kon~ani osnovni {oli smo si obljubili,
da se bomo vsako leto sre~evali. Sre~-
anja so postala `e kar tradicionalna, saj
se vsako leto v aprilu sre~amo in pri`ge-
mo sve~ke ter polo`imo cvetje na njegov
grob. @al pa smo takoj po praznovanju 5.
obletnice valete izgubili {e enega so{olca.
Zapustil nas je Zlatko Arnu{, zato ob tej
prilo`nosti obi{~emo tudi njegov grob.
Letos, 18. aprila, je minilo 25 let od
tragi~ne smrti na{ega so{olca. V njegov
spomin smo na dvori{~u {ole posadili
magnolijo. Zahvaliti se moramo Marici in
Marijici, ki sta nam z veseljem razkazali
{olo. Ogledali smo si jo in nekateri od
nas so bili prijetno presene~eni, saj so bili
prvi~ v {oli, odkar smo kon~ali osmi raz-
red. Bili smo navdu{eni, saj je {ola lepo
prenovljena. Po ogledu {ole smo obiskali
pokopali{~e in pri`gali sve~ke ter pol-
o`ili cvetje na obeh grobovih. Sre~anje
smo nadaljevali v spro{~enem pogovoru.
Zadr`ali smo se pozno v no~ in si obljubi-
li, da se naslednje leto zopet sre~amo.
Veseli me, da se vsako leto sre~amo, in
to v vedno ve~jem {tevilu, ter da dr`imo
obljubo, ki smo jo izrekli v petem raz-
redu.
Nata{a Zagoranski

Na dvori{~u {ole smo posadili magnolijo. V razredu za najmlaj{e smo se po~utili najbolje.

PRVO SVETO OBHAJILO V VIDMU IN NA SELIH

V `upnijski cerkvi sv. Vida je bila slo-
vesnost prvega svetega obhajila v nede-
ljo, 28. maja. Slovesno ma{o je vodil
`upnik pater Emil Kri`an, slovesnost pa
je s petjem obogatil otro{ki pevski zbor
Sveto obhajilo prejelo 42 otrok
pod vodstvom Natalije Fegu{. Prvo sveto
obhajilo je prejelo 33 otrok.
Tudi na Selih, v tamkaj{nji podru`ni~ni
cerkvi sv. Dru`ine, je bilo v maju nadvse
slovesno. V nedeljo, 21. maja, je blago-
slov in prvo sveto obhajilo sprejelo 9
prvoobhajancev, slovesno ma{o pa je
vodil pater Christian Balint.
TM
Foto: Langerholc

… in {e skupni posnetek vseh prvoobhajancev s star{i pred podru-

Prvoobhajanci v Vidmu … `ni~no cerkvijo sv. Dru`ine na Selih.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 29

PRVO SVETO OBHAJILO V BIRMA V LESKOVCU

LESKOVCU
Binko{tna nedelja, velik kr{~anski praznik, je minila v `upniji
sv. Andra`a posebej prazni~no. 4. junija je 10 otrok prejelo
zakrament prvega svetega obhajila. Podelil jim ga je farni `up-
nik, g. Edi Vajda, ki je v nagovoru mlade pozval k pravi~nemu
in po{tenemu `ivljenju.
IR
27 mladih vernikov `upnije sv. Andra`a bo soboto, 27. maja,
ohranilo v lepem spominu. Tega dne so namre~ v doma~i cer-
kvi prejeli zakrament svete birme. Pri~akovanje tega dne je bilo
veliko, saj je bila birma tema pogovorov med slavljenci `e ves
maj. Naj v ~asu dana{njega stremljenja po materialnih dobri-
nah dobljena bogata darila povsem ne zasen~ijo osnovnega
poslanstva tega zakramenta, to je duhovne rasti in utrjevanja
v veri, predvsem pa naj mladi ne pozabijo, da je kultura srca
najpomembnej{a.
IR

Prvoobhajanci s farnim `upnikom.

ZLATA POROKA VIDEM^ANOV IVANA IN KRISTINE TEMENT

V krogu dru`ine, sorodnikov in pri-
jateljev sta v soboto, 29. aprila, po 50.
skupnih letih zlata prstana ponovno
izmenjala zakonca Ivan in Kristina
Tement iz Vidma pri Ptuju.
Poro~no slavje je bilo najprej v videmski
poro~ni dvorani, nato pa {e v cerkvi sv.
Vida, kjer sta obred zlate poroke opra-
vila p. Christian in ~astni kanonik Franc
Tement. V videmski poro~ni dvorani je
zlatoporo~encema ~estital `upan Friderik
Zlata leta skupnega `ivljenja
Bra~i~, ki jima je ob tej prilo`nosti izro~il
tudi posebno darilo in nazdravil s svati.
Zlati `enin Ivan se je rodil 25. januarja
1930 v Pobre`ju, zlata nevesta Kristina
– Tinka pa 27. aprila 1929 v Kozmincih.
Poro~ila sta se 21. aprila pred 50. leti
v Vidmu, kjer sta tudi zakonsko zvezo
obnovila po dolgih petih desetletjih.
Tementova sta si skupen dom ustvarila
v Vidmu, kjer jesen `ivljenja pre`ivlja-
ta {e danes, v Vidmu pa sta oba na{la
tudi zaposlitev in do~akala upokojitev. V
zakonu so se jima rodili trije sinovi, danes
pa sta zlatoporo~enca tudi `e ponosna
dedek in babica {tirim vnukom in dvema
vnukinjama.
Tementovima ~estitamo ob zlatem
jubileju!
TM

Zakonca Ivan in Kristina Tement na svoj zlati poro~ni dan v novi Zlata ma{a je bila v `upnijski cerkvi sv. Vida.
videmski poro~no-sejni dvorani.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 30

FRAN^I[KOVI OTROCI IN NJIHOVI STAR[I NA POTI V

SEVERNE ITALIJANSKE KRAJE
Lepo, a doma {e zmeraj najlep{e
Leto{nje prvomajske praznike smo
s FO na{e videmske `upnije in njiho-
vimi star{i izkoristili za potovanje
v Benetke, Padovo, Verono, Citadello
in Camposanpiero. Osnovni namen
na{ega potovanja je bil skupno dru-
`enje in utrjevanje vezi med na{imi
dru`inami. Hkrati smo si vzeli ~as
za duhovno poglobitev in spozna-
vanje `ivljenja sv. Antona Padovan-
skega. Glede na to, da smo bili na
znamenitih krajih, ki deloma zade-
vajo na{o narodno zgodovino, smo
sku{ali predvsem na{im mlaj{im
sopotnikom predstaviti preteklost
na{ega naroda, povezano s tem
delom sosednje de`ele.
Na pot smo se odpravili v soboto, 29.
aprila. Najprej smo se z avtobusom
peljali v Mestre, kjer smo obiskali brate
minorite in si ogledali njihov samostan
in moderno cerkev, zgrajeno v obliki
pastirskega {otora. Po njihovem posre-
dovanju smo dobili primerno parkiri{~e svoj dele` pri kuhanju. Ob~asno le za~- pokazal cerkev in samostan, celo pros-
za avtobus in si nato privo{~ili vo`njo s imbne niso povsem ustrezale njihovim tore, kamor sicer ni vstopa. Nekaj ~asa
~olnom v Benetke. Tam smo si ogledali pri~akovanjem. smo si vzeli tudi za osebno sre~anje s
pomembnej{e znamenitosti. V Camposanpieru smo naslednje tri no~i tem velikim svetnikom. Ko smo se `eleli
Kot na ve~ino obiskovalcev tega zna- prespali. Podnevi nas je pot peljala naj- vrniti v na{e preno~i{~e, smo ugotovili,
menitega mesta je najve~ji vtis tudi na prej v Verono, ki je ponosna na svojo da imamo zaparkirani avtobus. Fantje,
nas naredila bazilika sv. Marka. @e med romansko baziliko in anti~no areno, ki zdru`eni iz srednjeevropskih dr`av, so
sprehodom po Benetkah in nazaj do je bila tretja najve~ja v tedanjem rimskem se lotili dela in mote~e avte kar na »hoj-
mestnega avtobusa je beseda `ivahno cesarstvu. Z razli~no mero navdu{enja ruk« odstranili. Sledil je zaslu`en aplavz
tekla o tem, kako je bilo mo`no sezi- so nekateri izmed mlaj{ih udele`encev navdu{enega `enskega ob~instva.
dati tak{no mesto in kako so Benetke opazili, da je tam veliko ~rncev. Baje Zadnji dan smo vrnitev v na{o sloven-
vplivale tudi na na{e kraje. Zve~er tega da so se borili `e v anti~nih arenah. Ob sko domovino prekinili v Ogleju in si
dne smo prispeli v Camposanpiero, ki vrnitvi v Camposanpiero smo se ustavi- ogledali staro baziliko, ki je tesno pove-
je drugo najpomembnej{e romarsko sre- li {e v idili~nem mestecu Citadella, ki je zana z na{o zgodovino. O~arljive so te
di{~e Antona Padovanskega, kjer je tudi {e danes obdano z okroglim obzidjem stare stavbe, poro~ajo o veri in zavzetosti
minoritski samostan, in tam pri prijaznih iz zgodnjega srednjega veka. Mesto smo na{ih prednikov.
bratih dobili vsak svojo posteljo, skoraj si ogledali v dobri uri. Dan za tem smo Na tem potovanju smo se imeli res lepo,
vsak svoj umivalnik in nekaj za pod zob. potovanje nadaljevali v Padovo. Tam smo a skupna nam je bila misel, da je doma
Pripravo slednjega smo po trezni presoji bili dele`ni obi~ajne gne~e ljudi, ki se vije najlep{e.
prepustili mamicam. Resnici na ljubo je okrog groba sv. Antona. Kljub temu nam
treba dodati, da so tudi o~etje prispevali je eden od doma~ih minoritskih patrov Andrej Fegu{, `upnija sv. Vida

BILI SMO NA 17. DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ

Med dobitniki priznanj tudi na{i ob~ani
Ptuj je bil {tiri dni spet sredi{~e Slo-
venije, z odprtjem 17. dr`avne raz-
stave Dobrote slovenskih kmetij pa
so organizatorji znova odprli vrata
kulturni razli~nosti in pristni ustvar-
jalnosti. Med zidovi starodavnega
minoritskega samostana so v petek,
19. maja, odprli razstavo dobrot, ki
je enkraten prikaz pestrosti sloven-
ske kulinarike na pode`elju, praz-
nik slovenske kulinarike in festival
jedi.
Slavnostna govornica in pokrovitelji-
ca leto{nje razstave je bila ministrica za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija
Luka~i~, ob odprtju pa sta se ji v pozdrav-
nih nagovorih pridru`ila {e predsednik
KGZ Slovenije Peter Vrisk in predsednik
organizacijskega odbora razstave Peter
Pribo`i~.
V najstarej{em slovenskem mestu so
{tevilni obiskovalci razstave lahko tudi
letos spoznavali bogastvo pestre kulina-
ri~ne dedi{~ine slovenskega pode`elja
in letos pobli`e spoznali tudi Gorenjsko,
pokrajino, ki je predstavila bogastvo
obi~ajev, navad, kulinari~no ponudbo in
nenazadnje bogato kulturno izro~ilo. Na
leto{nji razstavi je sodelovalo preko 700
kmetij, posebne komisije strokovnjakov

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 31

pa so ocenile ve~ kot 900 dobrot sloven-

skih kmetij, nekaj tudi iz avstrijske Koro-
{ke. Podeljenih pa je bilo 219 bronastih,
228 srebrnih in 244 zlatih priznanj, poleg
tega pa {e 46 znakov kakovosti za 3-krat
dobljeno zlato priznanje. In v ob~ini
Videm smo lahko ponosni, da so med
dobitniki najvi{jega priznanja na Dobro-
tah slovenskih kmetij tudi na{i ob~ani.
ZNAKA KAKOVOSTI
VINDI[EVI IN KRAMERJU
Znak kakovosti za sadni kruh z ve~ kot
50-odstotki suhega sadja je letos prejela
Ida Vindi{ Bel{ak iz Spodnjega Leskovca,
poleg tega pa {e bronasto priznanje za
potico z orehovim nadevom.
Znak kakovosti pa je prejel tudi Marjan
Kramer iz Lancove vasi, in sicer za svoj
la{ki rizling, pozna trgatev.
Med dobitniki priznanj iz ob~ine Videm
pa so letos tudi: Jerica @unkovi~ iz Lan-
cove vasi (srebrno priznanje za me{ani @e sedemnajsti~ Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju

Marjan Kramer je znova dobil najvi{je priznanje – znak kakovosti

za svoj odli~en la{ki rizling. Na Ramini stojnici so svoje sladke dobrote brezpla~no ponujale
gospodinje iz Lancove vasi, sre~ali pa smo tudi gospodinje iz
kruh), Marija Korpi~ iz Dravcev (bro-
Dolene.
nasto priznanje za me{ani kruh), Marija
Habjani~ iz Sovi~ (zlato priznanje za kro-
fe brez nadeva), Jo`ef @unkovi~ – kme-
tija @unkovi~ iz Lancove vasi (bronasto
priznanje za suhe doma~e salame), Jo`ef
[migoc iz Repi{~ (zlato priznanje za la{ki
rizling, pozna trgatev).
Vsem dobitnikom priznanj ~estitamo,
~estitka pa tudi organizatorjem za {e eno
zares dobro razstavo in vseslovensko
kulinari~no prireditev!
TM
Foto: Laura, R[ , Langerholc

Vindi{eva iz Sp. Leskovca in Habjani~eva iz Sovi~ sta letos prejeli zlati priznanji, Vindi{eva
Voditelja leto{njih »dobrot« Tatjana in Rado tudi znak kakovosti. Na nedeljski podelitvi so se uspeha z njima veseli mnogi Leskov~ani,
v no{i FD Dolena. nam pa je uspelo z njimi narediti {e skupen posnetek.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 32

DRU[TVO PODE@ELSKIH @ENA IN DEKLET LANCOVA VAS

NA RAMINI STOJNICI NA DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ
Obiskovalcem brezpla~no ponujale sladke dobrote
S privla~no in bogato oblo`eno stojnico so `ene in dekleta iz Lancove vasi pritegnile pozor-
nost marsikaterega obiskovalca.
^lanice Dru{tva pode`elskih `ena
in deklet Lancova vas so se tudi letos
z velikim veseljem odzvale vabilu
ljubljanskega podjetja Unilever Slo-
venija d. o. o., ki je zastopnik za
prodajo margarine za peko Rama,
da sodelujejo na njihovi Ramini
stojnici, ki je v ~asu, ko je trajala
`e 17. dr`avna kulinari~na razsta-
va Dobrote slovenskih kmetij, na
dvori{~u minoritskega samostana
obiskovalcem brezpla~no ponujala
sladke dobrote.
Predsednica dru{tva Katica Krajnc nam
je ob tem povedala, da so v dru{tvu
veseli takih povabil, saj se lahko tako
s svojimi izdelki predstavijo tudi izven
meja videmske ob~ine, torej {ir{i javno-
sti, ob tem pa dodala: »Z veseljem smo se
tudi letos odzvale povabilu ljubljanske-
ga podjetja Unilever Slovenija, ki nam je
podarilo material, ki smo ga potrebovale
za peko peciva, seveda pa ni manjkala
njihova margarina Rama. Povedati pa
moram, da smo spekle {e ve~ peciva, kot
je bilo podarjenega materiala. Predvsem
pa bi rada pohvalila prizadevnost in
pridnost na{ih ~lanic, ki me vedno znova
presene~ajo, saj smo za nedeljsko stojni-
co spekle kar 49 peciv.« Hkrati so na stoj-
nici obiskovalcem ponujale {e recepte
dobrot, ki so jih spekle, prav tako pa so
z reklamnim materialom, ki so ga delile,
poskrbele za promocijo videmske ob~-
ine. Predstavnici iz podjetja Unilever, ki
sta bili prisotni, pa sta pohvalili pridnost
~lanic, saj so bile sladke dobrote lepe na
pogled, okusne, predvsem pa jih je bilo
dovolj za vse obiskovalce.
SODELOVANJE NA
NATE^AJU »NAJLEP[A
RAMA STOJNICA«
Rama `e vrsto let uspe{no sodeluje
z dru{tvi kme~kih `ena, letos pa `elijo
to sodelovanje {e nadgraditi. Tako so v
leto{njem letu razpisali nagradni nate~-
aj »Najlep{a Rama stojnica«, ki bo trajal
vse do 15. oktobra. Nedeljsko stojnico so
tako gospodinje iz Lancove vasi privla~-
no okrasile in na njej razstavile {tevil-
na peciva, stojnico pa so nato (zgodaj
zjutraj, ko so bile na mizi {e vse vrste
peciva) tudi fotografirale in fotografije
poslale na razpisani nate~aj.
Besedilo in foto: PK
@ene in dekleta so spekle in ponudile {tevil-
ne sladke dobrote, ki so bile lepe za o~i in
dobre za jed.

V LANCOVI VASI NOV GOSTINSKI LOKAL

V Lancovi vasi je bil v soboto popol-
dan, 13. maja, spet razlog za veselje,
saj so se {tevilni doma~ini, sosedje
in gostje zbrali ob uradni otvoritvi
novega gostinskega lokala, ki ga je
svojemu namenu predal Silvo @itnik
in tako tudi uradno postal novope~-
eni podjetnik.
Silvo, ki je sicer tudi po poklicu natakar,
je `e kar nekaj ~asa razmi{ljal in si zelo
`elel, da bi v Lancovi vasi, kjer s Kati-
co `ivita, odprl svoj gostinski lokal. Po
letih prizadevnega truda in dela, sta se
drugo soboto v maju s {tevilnimi obis-
kovalci veselila svojega uspeha. Katica je
v svojem kratkem pozdravnem nagovoru
pozdravila vse zbrane in se zahvalila vsem
tistim, ki so jima najbolj pomagali.
S kulturnim programom pa so pri-
reditev popestrili {e ~lani FD Lan-
cova vas, ljudske pevke so ubrano
zapele, odrasla skupina plesalcev
pa se je veselo zavrtela. Prav vsi,
ki so tega dne pri{li pozdravit in
~estitat novope~enima podjet-
nikoma, pa so bili pogo{~eni in
postre`eni. Vabljeni torej k @iki,
dobrodo{li boste in prijazno vas
bodo postregli.
Silvu in Katici pa vse ~estitke
in veliko uspehov!
Na otvoritvi so se s Silvom in Katico veselili mnogi
Besedilo in foto: PK sosedje, prijatelji in doma~ini iz Lancove vasi.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 33

NOVA SEZONA ZA FD RO@MARIN DOLENA

Na obisk pridejo prijatelji iz Italije
Tudi v FD Ro`marin Dolena so `e imeli
svoj redni ob~ni zbor, na njem pa pred-
stavili na~rte za leto{njo »folklorno« sezo-
no. ^aka jih spet veliko dela, v ospredju
pa bodo nastopi in gostovanja, in eden
ve~jih je `e bil v kulturnem programu
leto{nje 17. razstave Dobrote slovenskih
kmetij. V poletnih mesecih se odpravlja-
jo {e na gostovanje v Italijo, v avgustu pa
so prijatelje folkloriste iz Italije povabili
{e v Slovenijo in takrat se `elijo izkazati
kot najbolj{i gostitelji.
Kot pravi predsednica FD »Ro`marin«
Dolena Slavica Petrovi~ od lanskega
praznovanja jubileja do leto{nje pomladi
niso po~ivali, temve~ veliko nastopali,
tudi v tujini. A kaj ko jim sredstev za
dalj{a gostovanja zmeraj primanjkuje,
pravi Petrovi~eva, ki je prepri~ana, da
bodo letos uspeli urediti kar najbolj{e
pogoje za prijateljski obisk Italijanov, za
pomo~ pa so `e naprosili ob~ino Videm FS »Ro`marin« iz Dolene je nastopila v leto{njem spremljevalnem programu 17. razstave
in `upana, nekaj sredstev pa naj bi zbrali Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
tudi preko sponzorjev in donatorjev.
Poleg rednih tedenskih vaj in priprave
programa za nove nastope pa Ro`ma-
rinovci najraje nastopajo in na nastopih
predstavijo kak izviren folklorni splet,
ki ima »korenine« v vinorodnih Halozah.
Tako so se na Dobrotah slovenskih kme-
tij v sobotnem nastopu publiki predsta-
vili s spletom z naslovom »Na {telungi«,
v katerem so predstavili {tajerske plese
iz Haloz. Skozi pesem in ples so obisko-
valce popeljali nekaj let v zgodovino in v
spletu predstavili dogajanje, ko so fantje
najprej opravili nabor, po katerem so bili
nekateri sprejeti v »vojsko«, nekaterim pa
to ni uspelo. A po opravljanem naboru
so se vsi skupaj poveselili na »{telungi«,
kjer se je pelo, igralo in plesalo …
Sicer pa v FD Ro`marin Dolena `e 26
let zdru`ujejo ljudi dobre volje, ki z
veseljem in ponosom ohranjajo kultur-
no dedi{~ino svojega kraja in nasploh
halo{kih gri~ev. Plesalci in godci pa na
svoje nastope velikokrat vzamejo s seboj V domu krajanov Dolena se doma~ini pogosto sre~ujejo, najve~krat pa poleg folkloristov
tudi pevce in pevke, ki z ljudsko pes- ~lanice aktiva `ena, ki `e nekaj ~asa pridno ustvarjajo in v delavnici ri{ejo na steklo.
mijo obogatijo program. Ob predsednici
FD Slavici Petrovi~ pa ima veliko dela v
dru{tvu tudi vodja skupine folkloristov ZAHVALA FD
Maja Glaser. »RO@MARIN«
TM Zahvaljujeva se FD »Ro`marin«
Dolena, ki nama je za razstavo
Dobrote slovenskih kmetij posodilo
krasni folklorni obleki, ki sva ju z
veseljem predstavila ob~instvu na
dvori{~u minoritskega samostana.
Hvala! ^lanice aktiva `ena Dolena so se s sladki-
Tatjana in Rado mi dobrotami predstavile na Ramini stojnici.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 34

V LESKOVCU TRADICIONALNO OCENJEVANJE VIN

6 vin posebne kakovosti
Turisti~no dru{tvo Klopotec Leskovec v Halozah je v OCE-
PRIIMEK IN IME NASLOV SORTA
soboto, 22. aprila, pri Leski v Leskovcu pripravilo `e NA
tradicionalno ocenjevanje vin, ki je tudi letos pritegnilo Redne trgatve
lepo {tevilo vinogradnikov in vinarjev iz vinorodnega Habjani~ Jakob Sovi~e 20 zvrst 17,47
rajona Haloze. Med 28 vzorci je bilo {e najve~ rednih
Kozel Franc, Veronika Velika Varnica zvrst 16,67
trgatev, 6 vin pa je bilo posebne kakovosti.
Vinske vzorce je letos ocenjevala 5-~lanska komisija: Terezija Bratu{ek Franjo Strmec zvrst 1 17,30
Me{ko (predsednica), Andrej Reberni{ek, Edi Hojnik, Zoran Krajnc Jo`e, Tatjana Repi{~e 9 zvrst 17,63
Petkoski in Jo`e Krajnc pa so bili ~lani komisije. Halo{ki vinarji
Bratu{ek Franjo Strmec zvrst 2 17,70
so v ocenjevanje prinesli lepo bero rednih trgatev, med njimi
najve~ zvrsti, med sortami pa so bili v ospredju {e la{ki rizlingi, Koren Janko Repi{~e 9 B zvrst 18,10
sauvignoni, nekaj pa je bilo tudi vzorcev {ipona, sivega pinota, Pernek Franc Zg. Gru{kovje 53 B {ipon 18,07
rumenega mu{kata in chardonnaya. Posebnost leto{njega oce- Orla~ Janez Repi{~e 4 A la{ki rizling 17,83
njevanja pa je tudi {est vzorcev vin posebne kakovosti – pre-
Pernek Franc Zg. Gru{kovje 53 B la{ki rizling 17,67
dikatov in prav tukaj so se z visokimi ocenami posebej izkazali
vinarji Janez in Rozalija Bel{ak, Benjamin Vidovi~ in Marjan Vidovi~ Andrej Ore{je la{ki rizling 18,17
Vidovi~. Koren Janko Repi{~e 9 B la{ki rizling 17,73
TM
Krajnc Jo`e, Tatjana Repi{~e 9 sivi pinot 18,17
Habjani~ Jakob Sovi~e 20 sauvignon 17,50
Krajnc Jo`e, Tatjana Repi{~e 9 sauvignon 18,20
Vidovi~ Andrej Ore{je rumeni mu{kat 17,73
Bedra~ Stanko Repi{~e 11 C chardonnay 18,13
Predikati
Bel{ak Janez,
Skori{njak 1 traminec izbor 18,60
Rozalija
Foto: Stanko Bedra~

Vidovi~ Benjamin Repi{~e 1 A la{ki riz. izb. 2005 18,67

chardonnay L V
Vidovi~ Benjamin Repi{~e 1 A 19,20
2004
la{ki rizling L V
Vidovi~ Marjan Repi{~e 25 19,43
2001

Ocenjevalna komisija, ki jo je vodila Terezija Me{ko iz ptujskega Komisijo so sestavljali:

Kmetijsko gozdarskega zavoda, pri preizku{anju vin pri Leski v Terezija Me{ko - predsednica, Andrej Reberni{ek, Jo`e
Leskovcu. Kranjnc, Edi Hojnik, Zoran Petkoski.

DELOVNA PRVA POLOVICA LETA V DRU[TVU KOCIL IZ

SKORI[NJAKA
V za~etku meseca aprila so se v Sko-
ri{njaku na ~etrtem rednem ob~nem
zboru zbrali ~lani in ~lanice Dru{tva
za napredek in razvoj Kocil. Njiho-
vemu vabilu se je odzval tudi videm-
ski `upan Friderik Bra~i~. Na ob~-
nem zboru so pregledali delovanje
dru{tva v preteklem letu in podali
na~rte za trajajo~e leto.
Roman Zavec je v svojem poro~ilu spre-
govoril o delovanju dru{tva v preteklem
letu in predstavil na~rt dela za teko~e
leto. Med najodmevnej{imi dogodki v
preteklem letu je bila prav gotovo sloves-
nost ob 300-letnici kapele sv. Urbana, ki
je bila v mesecu maju. Za teko~e leto so
si v dru{tvu zadali nove naloge, nekatere
Za~eli z ob~nim zborom
`e postajajo tradicionalne, kot so veliko-
no~ni pohod, postavitev prvomajskega
drevesa in kresovanje, jesenski pohod in
martinovanje. Svoje poro~ilo so podali
tudi blagajnik Brane Orla~, tajnik Alek-
sander Glaser, predstavnik nadzornega
odbora Dejan Emer{i~ in predstavniki
posameznih sekcij znotraj dru{tva.
^e se ozremo nazaj, lahko re~emo, da
dru{tvo skrbi tudi za strokovno izpopol-
njevanje ~lanov, saj v ta namen organizira
in pripravlja izobra`evanja, predvsem na
podro~ju vinogradni{tva in kletarjenja, v
sodelovanju s Kmetijsko svetovalno slu-
`bo Ptuj. Namen dru{tva pa je tudi aktiv-
no delo in vsestranski razvoj in napredek
na nerazvitih obmo~jih, kar Skori{njak {e
vedno je.
LETOS IZDELALI TUDI
PRESMEC
V soboto, pred cvetno nedeljo, so se
nekateri ~lani dru{tva zbrali pri Zaliki in
Janezu Bel{aku. S seboj so prinesli cvetje
in zelenje ter se lotili izdelovanja butare
oz. presmeca, kot ga imenujejo v Sko-
ri{njaku. Po nekajurnem marljivem delu
so izdelali lep in dolg presmec, ki so ga
na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu
v Leskovec.
VELIKONO^NI POHOD NA
DONA^KO GORO
Na velikono~ni ponedeljek so se ~lani

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 35

dru{tva Kocil odpravili na `e tradicio- Rezultati so pokazali, da se kvaliteta vin v {e `elijo, da bi lahko pridelano vino tudi
nalni velikono~ni pohod, ki sta ga tudi Skori{njaku iz leta v leto dviguje, saj zna- uspe{no prodali, in sicer po ceni, ki si jo
tokrat organizirala Zalika in Janez Bel{- {a leto{nja povpre~na ocena ocenjenih kakovostno vino tudi zaslu`i.
ak. 18 pohodnikov se je zbralo pred vzorcev kar 17,49. Vinogradniki si samo Melita Turk
kmetijo pod Dona~ko goro, od koder so
se podali na pot do vrha gore. Pot jih je
vodila mimo Rudijevega doma, kjer so
se malo razgledali in se odpo~ili pred
naporno potjo navzgor. Po enourni hoji
so prispeli na vrh, kjer so se malo razgle-
dali, saj je bilo vreme jasno, pogled pa od
tam se`e vse do Roga{ke Slatine na eni in
Ho~ ter Maribora na drugi strani. Po krat-
kem po~itku in malici iz nahrbtnikov so
si pohodniki nabrali novih mo~i za pot
v dolino. Ker pa je sonce {e bilo visoko,
so na poti domov zavili {e v dolino Vine-
tu, kjer so dru`enje zaklju~ili ob slastnih
ribah in spro{~enem klepetu. Tako se je
kon~al {e en dan veselega dru`enja, za
katerega pohodniki pravijo, da si je zanj
potrebno vzeti ~as.
PRAZNOVANJE 1. MAJA V
SKORI[NJAKU Ob za~etku ob~nega zbora je vse zbrane nagovoril in pozdravil Edi Fric.
Tudi v Skori{njaku so letos postavljali
prvomajsko drevo in kurili kres v po~-
astitev praznika dela. Omenjeno priredi-
tev sta letos organizirala Ivanka in Brane
Orla~. Na predve~er prvega maja se je
pri Orla~evih zbralo ~ez 40 ljudi, kateri
so pomagali pri postavitvi prvomajskega
drevesa. Tako so dokazali, da je v slogi
mo~ in se kljub slabemu vremenu niso
dali motiti. Ko se je stemnilo, so pri`gali
{e kres in za nekaj ~asa pregnali slabo
vreme. Ko je kres zgorel, so doma~i vse
zbrane povabili na pripravljeno pogosti-
tev.
V MAJU PA [E
OCENJEVANJE VIN
Leto{nje ocenjevanje vinskih vzorcev je
v Skori{njaku potekalo 13. maja. Oce-
njevanje je potekalo na sede`u dru{tva
za napredek in razvoj Kocil, ki je oce- Zbrani pohodniki na vrhu Dona~ke gore, zadovoljni, da so jo premagali.
njevanje tudi organiziralo v sodelovanju
s Kmetijsko svetovalno slu`bo Ptuj. Pri-
pravljeni vzorci so bili prete`no redna
trgatev 2005, nekaj vzorcev pa so pred-
stavljala tudi vina posebnih kakovosti. 22
vzorcev je ocenila pet~lanska strokovna
komisija, v kateri je bil tudi ~lan dru{tva,
vinogradnik Andrej Vidovi~. Predsednik
komisije je bil ing. agronomije Miran
Reberc iz Kmetijsko svetovalne slu`be
Ptuj.
Od 22 vzorcev vin so bili 4 bronasti,
7 srebrnih in kar 8 zlatih. Najvi{jo oce-
no (18,74) je dobilo vino la{ki rizling
Foto: Melita Turk

– jagodni izbor, ki ga je pridelal vino-

gradnik Milan Tomani~. Drugo najvi{jo
oceno (18,64) je dobil la{ki rizling, letnik
2004, prav tako last Milana Tomani~a. Z
oceno 18,62 pa je bil ocenjen izbor tra-
minca, ki ga je pridelala Zalika Bel{ak. Prvomajsko drevo je postavljalo 12 krepkih mo`.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 36

V GZ VIDEM PODPISALI ANEKSE O FINANCIRANJU

GASILSKE JAVNE SLUŽBE
Za požarno varnost 34,5 MIO tolarjev
@upan ob~ine Videm Friderik Bra~-
i~ je bil leto{nji gostitelj sve~anega
podpisa aneksov h pogodbi o finan-
ciranju lokalne gasilske javne slu`be
za leto 2006. Dogodka sta se poleg
predsednikov in poveljnikov {estih
PGD iz ob~in Videm, Podlehnik in
@etale udele`ila {e predsednik GZ
Videm mag. Janez Merc in `upan
@etal Anton Butolen, medtem ko kljub
pri~akovanju ni bilo podlehni{kega
`upana Vekoslava Frica. Peter Jagarinec, pred. PGD Leskovec, je Zvonko Vindi{, pred. PGD Tr`ec, prvi~ pod-
podpisal aneks za svoje dru{tvo. pisnik aneksa za tr`evske gasilce.

Oglasil se je tudi `upan Bra~i~, ki je Po sve~anem podpisu aneksov, ki so

dejal, da s podpisom aneksov na nek jih v imenu PGD Podlehnik, Videm,
na~in vsako leto znova ob~ine zagotav- Tr`ec, Sela, Podlehnik in @etale opravi-
ljajo osnovna sredstva za varno delovanje li predsedniki in poveljniki dru{tev, pa
gasilskih dru{tev. Izrazil je zadovoljstvo, so v povsem novi videmski sejni dvo-
da so se zgodile pomembne investicije, rani naredili {e skupni posnetek v spo-
{e bolj pa, da v skupni postavki gasilci min, pozneje pa so se gostje zadr`ali {e
zmeraj najdejo skupen jezik. Gasilcem v videmski ob~inski kleti, kamor jih je
je za`elel dobrega dela in uspehov tudi povabil gostitelj Friderik Bra~i~.
Aneks za PGD Sela je podpisal predsednik
v prihodnje.
Stanko Poto~nik. @etalski `upan Butolen pa je ponovil, Besedilo in foto: TM
da se v ob~ini @eta-
Kot je `e na za~etku kraj{e sve~anosti le {e kako zavedajo
v Vidmu povedal mag. Merc, aneksi pomena gasilske
zajemajo sredstva, ki so mo`na, torej slu`be. Prepri~-
razpolo`ljiva, ob tem pa omenil, da se an je, da so v teh
kmalu obetajo `e novi aneksi, vendar se letih naredili korak
je doslej ta praksa pokazala za najbolj naprej in `e letos
primerno. Tudi sodelovanje z `upani se bodo lotili nad-
je bilo doslej ve~ kot dobro, z njihovo gradnje gasilskega
pomo~jo pa so lahko gasilci uspe{no doma, potem jih
realizirali vse zadane naloge, je {e dodal ~aka nabava pod-
Merc, ki je ob podpisu omenil, da so bili vozja, izrazil pa je
do podpisa pripravljeni vsi finan~ni okvi- zadovoljstvo, da
ri za finan~no varnost v videmski ob~ini, gasilci sredstva
tudi investicijski del. Sicer pa naj bi samo oplemenitijo {e z
letos v skupno blagajno GZ iz vseh treh izobra`evanjem in Poveljnik PGD Videm Andrej Ro`man pa je leto{nji podpisnik anek-
ob~in pri{lo 34,5 milijona tolarjev, je {e znanjem, kar pa je sa za videmsko dru{tvo.
povedal Merc. temelj vsega.

Ob sve~anem podpisu so zbrane nagovorili (od leve) `upana

Friderik Bra~i~ in Anton Butolen ter predsednik GZ Videm mag. Skupni posnetek vseh sodelujo~ih pri podpisu aneksov je nastal v
Janez Merc. povsem novi sejni dvorani v Vidmu.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


GASILCI Z NOVIM ZNANJEM IN OPREMO DO VE^JE
VARNOSTI OB^ANOV
Varnost je dobrota, o kateri mnogi
mislijo {ele takrat, ko jim je vzeta,
gasilci to po~nejo pogosteje, prav pa
bi bilo, da bi o tem vsi mislili vedno.
Pri GZ Videm smo se vklju~ili v vrsto
programov izobra`evanja. Tako so
na{i gasilci iz Vidma in Leskovca na
te~aju za ni`je gasilske ~astnike, iz
Tr`ca in Leskovca na te~aju za gasil-
ske ~astnike, iz Leskovca za gasilske
sodnike, iz Tr`ca in Sel pa na te~aju
za strojnike.
Mnogi gasilci iz gasilske zveze so vklju~-
eni v te~aje za specialnosti na Igu in v
Se`ani. Ti te~aji ~lanom gasilske organi-
zacije ponudijo primerno znanje, `al pa
mnogi pozabimo na tisto, kar morajo
~lani za to svoje delo `rtvovati. Sem sodi
prosti ~as, odsotnost pri delu v slu`bi
ali {tudiju, sem sodijo ure, ki jih drugi
namenijo podjetju, zaslu`ku, dru`ini ali
kak{nim drugim vrednotam. Gasilci to
MEDNARODNA GASILSKA VAJA NA O[ CVETLIN
^lani PGD Leskovec smo aktivni
na vseh podro~jih, {e posebej pa
na podro~ju operativne dejavnosti.
In na{i gasilski tovari{i iz sosednje
Hrva{ke so izrazili `eljo po sodelo-
vanju z na{im gasilskim dru{tvom.
Ker mejimo s po`arnim rajonom,
smo se odlo~ili, da preverimo na{o
operativno zmogljivost in u~inkovi-
tost.
Na velikono~ni ponedeljek smo tako
organizirali mednarodno gasilsko vajo na
O[ Cvetlin. Za~etek vaje je bil ob 12. uri,
s predpostavko, da je pri{lo do po`ara v
Re{evanje iz gore~e stavbe s pomo~jo izolirnih dihalnih aparatov.
Letos 10-letnica zveze
nudijo ob~anom in ob tem tudi tvegajo,
kot je tvegan poklic gasilca. Zakaj pi{em
o tem? Odgovor se nam kar ponuja, saj
je to klic po ve~jem razumevanju tistih,
ki o tem ne mislijo ali jih to celo moti.
Na~inov, da ustrezno naravnamo svoje
misli, je ve~, `al mnogi o tem pomislijo,
ko jim je ogro`eno ali vzeto `ivljenje ali
premo`enje.
V GZ Videm in ob~ini Videm pa ne
posve~amo ~asa samo izobra`evanju,
ampak je mnogo razli~nih drugih aktiv-
nosti, med temi so tudi tak{ne, ki niso v
nobenem zakonu zapisane kot gasilske,
pa so za gasilsko delo neobhodne. Gre
za zbiranje sredstev in investicije. V tem
letu zaklju~ujemo triletno investicijo v
gasilsko kombinirano vozilo v PGD Sela,
katero bomo predali svojemu namenu 23.
julija. Ko omenjamo ob~ino kot glavno
sofinancerko, mislimo tudi na KS Sela in
KS Dolena. KS Sela se je {e posebej izka-
Sosedje stopili skupaj
kurilnici {ole, ogenj pa se je raz{iril {e na
ostale prostore.
Devet gasilcev z enim vozilom iz DVD
Cvetlin je pri{lo na kraj po`ara in zahte-
valo na{o pomo~. Na zahtevo vodje
intervencije smo iz PGD Leskovec izvo-
zili s tremi vozili in osemnajstimi gasilci.
Potrebno je bilo pre~kati dr`avno mejo,
kar pa zaradi dogovora ni predstavljalo
nobenih te`av. Na vaji je bilo potrebno
re{iti dva ponesre~enca in pogasiti nami-
{ljen po`ar. Uporabljena je bila vsa teh-
nika in oprema, ki jo premoremo v obeh
dru{tvih. V sklopu vaje smo prikazali
Spu{~anje ponesre~enca s strehe.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 37
zala, saj je vidno prispevala k realizaciji
tega projekta. Gre namre~ za projekt, ki
je namenjen vsem ob~anom. Nikoli se ne
ve, kdo in kdaj bo potreboval pomo~, o
kateri pa je potrebno razmi{ljati vnaprej.
Ob tem naj povabim vse, ki {e se v
akcijo niso vklju~ili, da se nam priklju~-
ijo, gasilska zveza Videm pa bo k temu
dodala {e dan gasilca, sre~anje veteranov
in proslavitev svoje 10. obletnice. Ker je
gasilska slovesnost namenjena predvsem
ob~anom, katerim je namenjeno gasilsko
delo, je prav, da tokrat stopimo skupaj,
da proslavimo rezultate, da okrepimo
preventivo in da pove~amo varnost.
Tudi ko delamo, u`ivamo in po~ivamo,
je prav, da ne pozabimo na varnost in na
ljudi, ki nam to prina{ajo. To niso vsi, to
so predvsem gasilci.
Mag. Janez MERC,
predsednik GZ Videm
na~ine re{evanja ponesre~enca iz vi{ine
in ga{enje z razli~nimi gasilnimi sredstvi
in takti~nimi pristopi. Na koncu vaje je
bila opravljena {e analiza, pri kateri smo
skupaj ugotavljali pravilnosti in nepravil-
nosti, ki pa jih nameravamo v prihodnje
odpraviti. Vsem sodelujo~im {e enkrat
hvala za sodelovanje.
Z gasilskim pozdravom NA
POMO^!
Peter Jagarinec,
predsednik PGD Leskovec
Foto: arhiv PGD
 Stran 38

FLORJANOVO V @UPNIJSKI
CERKVI SV. VIDA
Gasilci iz PGD Tr`ec in PGD Videm so tudi letos ob florjano-
vem zdru`ili mo~i in se v velikem {tevilu udele`ili slovesne
ma{e. Za gasilce jo je daroval farni `upnik pater Emil Kri`an.
Gasilci pa so se na ta na~in spet priporo~ili svojemu zavetniku
sv. Florjanu, ki jih varuje pred ognjenimi zublji in nesre~ami
nasploh.
TM
Foto: J. Junger
Sela Anton Mohorko. Zelo zadovoljen je bil s samo izvedbo
vaje, posebej pa ga je presenetila radovednost otrok, ki so
odli~no sodelovali tudi med vajo. Zanimalo jih je vse mogo~e,
je omenil Mohorko, so pa jim z veseljem pokazali novo gasilsko
vozilo, razpolo`ljivo opremo in tudi na~ine ga{enja.
Sicer pa se na Selih `e pripravljajo na veliko gasilsko slavje,
ki bo konec julija, na anino, ko bo na Selih {e praznovanje ob
krajevnem prazniku, gasilci pa bodo takrat krstili tudi novo
gasilsko vozilo.
Besedilo in foto: TM

Posebej zanimiv je bil otrokom pogled v notranjost gasilskega vozi-

la.

Na Florjanovo nedeljo pri `upnijski cerkvi sv. Vida

RAZGIBAN MAJ ZA ^LANE

PGD SELA
En dan {oli, na florjanovo pa v cerkev

Na Florjanovo nedeljo so se selski gasilci podali k sveti ma{i v

doma~o cerkev sv. Dru`ine.

Selskim u~encem so se predstavili doma~i gasilci.

^lani PGD Sela so bili v za~etku maja {e posebej dejav-

ni. Najprej so na podru`ni~ni {oli Sela izvedli gasilsko
vajo »evakuacija {ole« in otrokom ob obisku predstavili
tudi razpolo`ljivo gasilsko tehniko, na Florjanovo nede-
ljo pa so se `e po tradiciji zbrali pri slovesni ma{i, ki jo
je za gasilce daroval pater Christian Balint.
Gasilci so vajo na {olskem objektu pripravili po dobrih petih
letih, toliko ~asa je namre~ `e preteklo od zadnje vaje, ko so
prav tako izvedli evakuacijo {ole, je povedal poveljnik PGD Zbrani gasilci pri ma{ni daritvi

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


OB^NI ZBOR PGD TR@EC
Novi predsednik je Zvonko Vindi{
Tr`evski gasilci so svoj ob~ni zbor pripravili v za~etku
leto{njega leta. Udele`ili so se ga ~lani doma~ega gasil-
skega dru{tva in mnogi povabljeni gostje.
Dosedanji predsednik Franc Drobni~ je v pozdravnem nago-
voru pozdravil vse, ki so na tak ali druga~en na~in povezani z
gasilstvom. Ob~nega zbora pa so se udele`ili {e predstavniki
Gasilske zveze Videm, videmski `upan Friderik Bra~i~, pred-
stavnik civilne za{~ite, policije, predstavniki dru{tev, ki deluje-
jo v bli`nji okolici, in predstavniki okoli{kih gasilskih dru{tev
ter gasilci iz Hrva{ke.
Uvodnemu delu so sledila poro~ila o delovanju dru{tva v pre-
teklem letu, ki so jih podali predsednik, poveljnik, ra~unovodja
in predsednik nadzornega odbora. Nato pa je pri{el na vrsto
najpomembnej{i del, volitve novega vodstva, kajti staremu se
je mandat iztekel. Za novega predsednika so izvolili Zvonka
Vindi{a, stari – novi poveljnik pa je Franc Milo{i~.
Najzaslu`nej{i za delovanje in razvoj dru{tva so prejeli tudi
priznanja in zahvale za njihov prispevek. Na koncu je sledil
{e del, kjer so bili vsi podobnega mnenja, saj so vsi pohvalili
odli~no pripravljen prigrizek, da dobre doma~e kapljice niti ne
omenjam.
JJ
@upan Friderik Bra~i~ in novi predsednik PGD Tr`ec Zvonko Vindi{.
PGD LESKOVEC
S skupnimi mo~mi uresni~ujemo skupne
cilje
Tudi letos smo si gasilci PGD Leskovec zastavili cilje.
Na{e stalne dejavnosti so preventivno podro~je, dejav-
nost z mladino, ~lanicami in ~lani, operativna dejavnost,
izobra`evanje, gospodarska dejavnost in drugo. Po~asi
smo se za~eli pripravljati tudi na 80. obletnico dru{tva
in izvajati dela, ki bi jih do takrat radi kon~ali.
Med ta dela zagotovo spada pleskanje dvorane in ostalih pros-
torov v gasilskem domu, ki je bilo izvedeno v mesecu maju,
drugo leto bo pa prepleskana {e zunanjost gasilskega doma.
Prav tako pa tudi razmi{ljamo, kako bi lahko ~im bolje izkori-
stili prostore, da bi od njih bil {e kak{en prihodek, ne pa samo
stro{ki za ogrevanje, elektriko in vzdr`evanje. V prihodnjih
letih pa bo zagotovo treba vse mo~i usmeriti v nabavo novega
gasilskega vozila - GVC 16/24, tisti, ki ga zares potrebujejo, ga
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 39
`e imajo. Zagotovo je tako!
Vedno bolj pa gasilci ugotavljamo, da nimamo mesta, ki si ga
v resnici zaslu`imo, financiranje gasilstva pa je preskromno.
Ne zapostavljam nobenega drugega dru{tva ali sekcije, ampak
opa`am, da v primerjavi z ostalimi dru{tvi in gasilskim dru{tvom
skoraj ni razlike, saj vemo, da se za {port, turizem, kulturo in
ostalo tudi obra~ajo lepi denarci. Vsa ~ast, ampak za gasilstvo
je denarja premalo! Kdo se je ob tej primerjavi za~udil, pa {e naj
prosim primerja dejavnosti, s katerimi se dru{tva ukvarjajo.
Dokler je vse v najlep{em redu o nas sploh ni kaj dosti govora.
Ko pa pride do de`evja, su{e, mo~nej{ega vetra, po`ara ali
kak{ne druge nesre~e, pa smo gasilci vedno pripravljeni poma-
gati! In ko gre za sekunde in minute, gasilci vedno prisko~imo
NA POMO^! V~asih garamo cele dneve ali no~i, posledice, ki
pa ob tem nastajajo (po{kodbe, izguba dohodka …), pa gasilci
nosimo na svoji ko`i. Pa poglejte, kje, po kak{nih hribih in
cestah na{i vozniki preva`ajo pitno vodo, da lahko pre`ivi-
jo ({e) zadnji ljubitelji Haloz, preden ne obupajo nad ob~ino
(komentarja se bom vzdr`al) in se odselijo v `ivljenju bolj pri-
jazne kraje.
In ko gasilci prihrumimo na hrib, do `ejne kmetije, vedno
znova poslu{amo: »Kje je na{ denar za vodovod, vodovod smo
pla~ali, vode pa ni!« Odgovora `al ne poznam, ampak o~itno
ni vse na pravem mestu. Navsezadnje razpolagamo s tehniko,
opremo in vozili, na koncu - da pa je vse ob tem {e te`je - pa
{e nosimo veliko odgovornost.
Kdor je gasilec, se z mojim prepri~anjem zagotovo strinja, kdor
{e pa ni, pa ga vabim med gasilce, da bo `rtvoval svoj ~as za
druge, pa ravno danes, ko vsak gleda samo po zaslu`ku, v
gasilstvu pa ga `al ni, ampak gasilci se ne damo.
NA POMO^!
Peter Jagarinec,
predsednik PGD Leskovec
[E NA KRATKO O DELOVNEM
SRE^ANJU ^LANOV PGD
SELA
Na anino veliko gasilsko slavje
Tudi na Selih so se ~lani in ~lanice PGD Sela v za~etku
leta sestali na rednem ob~nem zboru, na katerem so pre-
gledali dosedanje delo in uspehe, ob tem pa predstavili
Selski gasilci so ob pomo~i {tevilnih krajanov postavili majsko
drevo.
 Stran 40

tudi na~rte v letu 2006, ko predajajo

v uporabo novo kombinirano vozilo.
Ob~nega zbora so se poleg `upana
Friderika Bra~i~a udele`ili {e pred-
sednik GZ Videm mag. Janez Merc,
poveljnik zveze Roman Cafuta in
tajnik Alojz Petrovi~.
V poro~ilo upravnega odbora in povelj-
stva za preteklo leto so med drugim zapi-
sali, da je imelo dru{tvo v letu 2005 osem
rednih sestankov, poveljstvo dru{tva pa
je na rednih mese~nih sestankih sproti
re{evalo naloge. Na operativnem podro~-
ju lani niso imeli pretiranega dela, saj so
zabele`ili le travni{ki po`ar v Popovcih.
Ob pregledu hidrantnega omre`ja se po
oceni gasilcev stanje ni kaj dosti spreme-
nilo in ugotavljajo, da tudi niso pomagale
pro{nje do ob~ine, ki tega {e ni uredila.
V su{nih mesecih so morali nekaterim
ob~anom spet dostavljati pitno vodo, saj
vode v halo{kih naseljih poleti {e zmeraj
Tudi novozgrajena gara`a `e ima fasado, do slavja v juliju pa naj bi v celoti prenovili
primanjkuje.
gasilski dom.
V juliju so se selski gasilci podali tudi na
gasilsko olimpiado v Vara`din, `al pa tam prostega ~asa. ospredju dokon~anje gasilske gara`e, do
niso navijali za svojo ~lansko desetino A, Poveljnik Mohorko je {e povedal, da so slovesnosti v juliju `elijo urediti {e notra-
ki se ji na kvalifikacijah v Vara`dinu ni v lanskem letu 3 ~lani dru{tva pridobili njo in zunanjo podobo gasilskega doma,
uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje, saj naziv nosilca dihalnih aparatov, 9 gasil- ob tem pa bodo poskrbeli {e za izob-
so dosegli nehvale`no 5. mesto. Sicer pa cev je opravilo te~aj za uporabnika radij- ra`evanje svojih ~lanov - nekateri naj bi
so se ~lani udele`evali mnogih medru- skih postaj, te~aj pa je organizirala GZ opravili izobra`evanje za naziv nosilca
{tvenih tekmovanj in tam dosegli mnoge Videm. dihalnih aparatov in vodjo intervencij.
odli~ne uvrstitve. V okviru GZ Videm Med leto{njimi na~rti pa je vsekakor v Besedilo in foto: TM
so se z ekipami mladincev, pionirjev in
dvema ~lanskima ekipama udele`ili tek-
movanja, ki ga je lani organiziralo PGD
@etale. POSTAVITEV MAJSKEGA DREVESA V
V oktobru, mesecu varstva pred po`a-
ri, so o~istili gasilski dom in njegovo TR@CU
okolico, servisirali in pregledali tehniko
in opremo, organizirali pa so tudi dan Prijetno dru`enje pod mlajem
odprtih vrat. Nekateri ~lani so si ogledali Prvi dan v mesecu maju so se zbrali krajani Tr`ca pri tradicionalni postavitvi mlaja.
{e sejem za{~ite in re{evanja v Mariboru Kljub {tevil~ni udele`bi sta glavno delo opravila le dva, ki pa sta delo z moderno
in tam spremljali {e ve~jo gasilsko vajo. pomo~jo opravila hitro in varno, tako da so vsi ostali imeli ve~ ~asa za prijetno dru-
Anton Mohorko, poveljnik PGD Sela, `enje ob pogostitvi.
pa je dejal, da jim v oktobru ni uspelo JJ
izpeljati na~rtovane vaje, saj so ravno
takrat imeli ve~ino opreme pri izdelo-
valcu nadgradnje novega vozila, niso pa
se udele`ili {e gasilskega avtorelija, saj so
imeli preve~ dela z gradnjo nove gara`e.
Sicer pa so se lani s pomo~jo KS Sela
ukvarjali {e z urejanjem lastni{tva doma,
ki je sedaj tudi `e dokon~no urejeno, pri-
dobiti so morali kar nekaj dokumentacije
za gradnjo gara`e, s katero so pri~eli v
poletnih mesecih. Za nadgradnjo novega
vozila so izbrali Gasilsko opremo Mari-
bor kot najcenej{ega ponudnika, novo
vozilo pa je `e nekaj ~asa v gara`i in
opremljeno, tako kot to narekuje tipiza-
cija GZ Slovenije. Pri gradnji gara`e pa
jim je veliko pomagala KS Sela in njen
predsednik Igor Gali~, ki so se mu selski
gasilci tudi posebej zahvalili, zahvalo pa
si zaslu`ijo {e mnogi drugi ~lani dru{tva,
ki so v gradnjo vlo`ili veliko ur svojega
Tudi Tr`ev~ani so postavili svoj mlaj.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006


POZDRAV Z GOLICE (1836 m)
Planinsko dru{tvo Haloze je orga-
niziralo prvi pohod v visokogorje.
Po na{em mnenju smo si za ta letni
~as izbrali najprimernej{i izlet, saj
smo v fazi intenzivnega pridobiva-
nja osebne fizi~ne mo~i po dolgi in
zahtevni zimi, prav tako pa se v tem
pomladnem ~asu na Planini pod
Golico v vsej svoji lepoti in mogo~no-
sti predstavijo obiskovalcem klju~-
avnice – narcise.
Predsednik dru{tva stoji za fotoaparatom.
Vzpon smo pri~eli na Planini pod Goli-
co, od koder nas je pot vodila mimo
dveh kme~kih turizmov po travniku do
gozda, nato pa po gozdu do spodnje
postaje tovorne `i~nice. Od tukaj naprej
smo izbrali drugo, dalj{o pot. Na poti se
DRU[TVO UPOKOJENCEV VIDEM
Tudi v prihodnje veliko dru`abnosti
Dru{tvo upokojencev Videm tudi v spo-
mladanskem ~asu nadaljuje svoje aktivno
dru{tveno delo. Po uspe{no izvedenem
spomladanskem izletu na Lenti, Pomurje
in Gori~ko smo v maju pripravili leto{njo
prvo rekreacijsko kolesarjenje. Zbrali
smo se 18. maja, ob 9. uri pred gasilskim
domom v Vidmu.
Pot nas je vodila iz Vidma ~ez [turmov-
ce preko jeza v Markovcih in nato ob
Ptujskem jezeru do prve »okrep~evalne«
postaje – Rance v Budini, kjer smo se
malo okrep~ali, predvsem pa smo u`i-
vali ob lepem pogledu na Ptuj in Ptujsko
jezero.
Tukaj smo tudi naredili spominsko foto-
grafijo, nato pa smo pot nadaljevali ~ez
Budino do Zabovcev. Ustavili smo se
na doma~em mlinu Koro{ec, kjer nas
je gospod Koro{ec zelo prijazno sprejel
in nas tudi pogostil, za kar se mu lepo
zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali ~ez
Markovce v Novo vas do okrep~evalni-
Stran 41
nam je ob~asno razprl gozd, da smo lah-
ko ob~udovali lepote Me`akle in zgornje
Ljubljanske kotline. Po dveh urah hoda
smo prispeli do ko~e, s katero smo se ves
~as izpod znojnega ~ela spogledovali.
Po po~itku in okrep~ilu nas je vodila
strma pot po visokogorskih pa{nikih, po
polurnem grizenju kolen smo prispeli na
vrh Golice, kjer nas je ~akal dokaj mo~-
an veter. Sprehodili smo se po grebenu
in opazovali zasne`ene vrhove Karavank
in Julijcev, ob~udovali smo Narcise
avstrijsko Koro{ko in pre-
baziliko sv. Vida.
sene~eni ugotovili, da smo
Vo`nja z avtobusom, pohod na Golico
opravili dolgo in naporno
in vo`nja proti domu so nas iz~rpali, zato
pot, da lahko spet vidimo
smo se odlo~ili, da pogledamo {e v Rav-
na dosegu roke reko Dra-
barjevo klet, bilo pa je zelo zabavno, saj
vo ter ob~udujemo simbol
smo spoznali novo besedno premetanko
slovenstva. Pri nekdanji
»mi planinci, vi ravninci«, katere avtor je
Kadilnikovi ko~i smo si za
bil najstarej{i udele`enec, Anton.
spomin odtisnili {e `ig.
Ostali del poti do doma smo uporabi-
Po uspe{no opravljenem
li za na~rtovanje novih podvigov, med
sestopu smo se udele`enci
drugim smo bili na avtobusu tudi trije
pohoda zahvalili planinske-
u~enci glasbene {ole, ter se dogovorili,
mu vodniku g. Danilu za
da ob naslednjem obisku Golice s sabo
uspe{no opravljeno vode-
ponesemo instrumente in do spo{tova-
nje v visokogorje, kakor
nja slovenskih gora zaigramo znamenito
tudi pripravniku za vodnika g. Branku.
Avsenikovo Golico.
Med vrnitvijo domov smo si ogledali
romarsko cerkev na Brezjah, kjer nas
Mag. Ivan Bo`i~ko,
je ga. Anica po ogledu kulturnega spo-
predsednik PD Haloze
menika prijazno obdarila s spominki,
angel~ki, kateri nas bodo spominjali na
V maju so se videmski upokojenci podali na rekreacijsko kolesarjenje.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
 Stran 42

ce Palaska, kjer je bil kraj{i postanek in

kmalu prispeli do na{ega kon~nega cilja
– ribogojnice Hrga v [turmovcih, kjer
smo na{o kolesarjenje ob dobri malici in
veselem, predvsem pa prijetnem dru`e-
nju tudi zaklju~ili.
20 NOVIH ^LANOV
DRU[TVA
Upravni odbor dru{tva pripravlja v leto-
{njem letu {e dve podobni kolesarski
rekreaciji. Dru{tvo je v maju tudi izve-
dlo redno letno konferenco, katere se je
udele`ilo 252 na{ih ~lanov in ~lanic, veli-
ko vabljenih gostov, med njimi pa nas je
pozdravil `upan Friderik Bra~i~.
Iz poro~il predsednika, blagajnika in
ostalih je bilo razvidno, da je dru{tvo v
preteklem letu dobro poslovalo, tako
na rekreacijskem kot tudi finan~nem
podro~ju.
Tudi plan dela za leto 2006 je zelo pester
in bogat z raznimi prireditvami in izleti, Na poti jih je spremljalo son~no vreme, dlje ~asa pa so se zadr`ali na ptujski Ranci.
saj ne bo meseca, da se ne bi v dru{tvu
nekaj dogajalo. Na konferenci smo letos
tudi slavnostno sprejeli 20 novih ~lanov. V JULIJU NA MORJE v Izoli. O vseh drugih prireditvah in izle-
Upravni odbor jim za vstop v dru{tvo Vabimo vse ostale, ki so upokojeni, da se tih pa vas bomo pravo~asno obve{~ali.
iskreno ~estita in `eli, da bi se med nami, nam pridru`ijo, kajti ve~ nas bo, bolj bo Ob prazniku Ob~ine Videm izrekamo
starej{imi ~lani, dobro po~utili ter da bi veselo in prijetno. Obve{~amo vse ~lane vsem upokojenkam in upokojencem ter
redno obiskovali vse na{e prireditve. in ~lanice, da prirejamo 29. junija 2006 vsem ostalim ob~anom iskrene ~estitke z
Dru{tvo pa je na dan letne konference izlet v Mozirje na sre~anje slovenskih `eljo, da se vam izpolnijo vsi zastavljeni
(25. maja) {telo 485 ~lanov in ~lanic. upokojencev, po sre~anju pa bo {e izlet cilji, tako v privatnem kot tudi v dru`be-
v neznano z veselim zaklju~kom. Prija- nem `ivljenju.
29. JUNIJA IZLET V MOZIRJE ve sprejemamo vsako sredo do zasedbe
NA VSESLOVENSKO avtobusa. V juliju pa prirejamo izlet na UO DU Videm
Foto: Koderman
SRE^ANJE UPOKOJENCEV, morje s piknikom na morju in kopanjem

DRU[TVO UPOKOJENCEV LESKOVEC

Dvanajsti~ na ob~nem zboru
Dru{tvo upokojencev Leskovec
je prvo soboto v aprilu izkoristilo
za 12. ob~ni zbor, na katerem se je
zbralo veliko ~lanov in povabljenih
gostov.
POVABILO NA POHODE
DU Leskovec in mentorica Lenka Krajnc,
dolgoletna ~lanica Planinskega dru{tva
Haloze, vabita vse upokojence in ljudi
dobre volje na pohodni{tvo. Dobimo se
vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 14.
uri, pred GD Leskovec.
NA POTEP S KOLESOM
DU Leskovec in mentorica Fran~ka
Bra~ko vabita vse upokojence in vse
tiste, ki jih veseli potepanje s kolesom,
na kolesarjenje. Dobimo se vsako drugo
nedeljo, ob 14. uri, pred GD Leskovec.

NZ
Foto: Jo`i Zavec
Ob~nega zbora se je udele`ilo veliko ~lanov in gostov.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 43

SRE^ANJE OSTARELIH V LESKOVCU

V KS Leskovec se vsako leto spomnimo
tudi na{ih najstarej{ih krajanov. Tistim,
ki so stari nad 70 let, pripravimo prijetno
dru`enje. Razveselimo jih s kulturnim
programom, pogostitvijo in skromnim
darilom, ki je znak pozornosti najstare-
j{emu {e `ive~emu krajanu. Tudi letos
je okrog 60 ostarelih lahko poklepetalo
med sabo, izmenjalo bogate `ivljenjske
izku{nje in se spomnilo prijetnih in tudi
`alostnih trenutkov v svojem `ivljenju. V
sredi{~u pozornosti je bila najstarej{a pri-
sotna krajanka, Julijana Turk, po doma~e
Turkova Julika, stara `e 98 let. Naj se {e
dolgo dru`i z nami!

IR

Tudi letos se je sre~anja udele`ilo okrog 60 ostarelih.

85 LET GIZELE KRAJNC, DOLGOLETNE ^LANICE

LJUDSKIH PEVK
Pojo~i rojstni dan
29. marca je praznovala svoj 85. rojstni dan Gizela Krajnc iz Zg. Leskovca. Na ta dan so jo obiskali sorodniki,
prijatelji in znanci. Pripravili so ji praznovanje in jo razveselili s petjem.
Gizela je bila vesela, da je praznovala svoj rojstni dan s svojimi najdra`jimi. Zelo je bila vesela vsake odpete pesmi in tudi sama
je zapela, saj je bila dolgo let ~lanica ljudskih pevk.
@elimo ji vse najbolj{e in {e na mnoga zdrava leta!
NZ

Gizela je svoj rojstni dan praznovala s svojimi najdra`jimi.

Slavljenka v dru`bi h~erk Katice in Berte.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 44
VARNOST NA OBMO^JU OB^INE VIDEM V LETU 2005
Spo{tovani ob~ani in ob~anke ob~-
ine Videm, pred vami je druga leto-
{nja izdaja ob~inskega glasila Na{
glas, v kateri vas seznanjamo s tren-
di varnostnih pojavov na obmo~ju
ob~ine VIDEM v letu 2005.
1. PREPRE^EVANJE,
ODKRIVANJE IN
PREISKOVANJE
KRIMINALITETE
Na podro~ju kriminalitete v ob~ini Videm
ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi
kaznivih dejanj. Kvantitativno je {tevilo
zaznanih kaznivih dejanj v majhnem
upadu, saj smo zaznali 70 (78) kaznivih
dejanj, pri ~emer smo uspeli ohraniti
pribli`no stopnjo preiskanosti kaznivih
dejanj 66,5 % (61,5 %).
V strukturi kaznivih dejanj ni bistvenih
sprememb. V letu 2005 smo na obmo~-
ju ob~ine Videm od skupno 70 kazni-
vih dejanj obravnavali 35 (48) kaznivih
dejanj zoper premo`enje, od tega 13
navadnih tatvin, 11 velikih tatvin, 3 KD
zatajitve, 3 KD goljufije, 2 KD izsiljevanja
in 3 KD po{kodovanja tuje stvari. Nadalje
smo obravnavali 19 kaznivih dejanj zoper
~lovekove pravice in svobo{~ine, in sicer
13 KD ogro`anja varnosti, 4 KD grdega
ravnanja in 2 KD kr{itev nedotakljivosti
stanovanja, 7 KD zoper `ivljenje in telo,
od tega 2 KD lahke telesne po{kodbe, 3
KD hude telesne po{kodbe in 2 KD ogro-
`anja z nevarnim predmetom pri pretepu
ali prepiru, 5 kaznivih dejanj zoper javni
red in mir, od tega 3 KD nasilni{tva, 1
KD prepre~itve uradnega dejanja uradni
osebi in 1 KD prepovedanega prehoda
~ez dr`avno mejo. Obravnavali smo {e
1 kaznivo dejanje zoper splo{no varnost
ljudi in premo`enja, in sicer 1 KD pov-
zro~itve splo{ne nevarnosti.
2. VZDR@EVANJE JAVNEGA
REDA IN ZAGOTAVLJANJE
SPLO[NE VARNOSTI LJUDI
IN PREMO@ENJA
V letu 2005 smo obravnavali skupaj 113
kr{itev (124), kar predstavlja 8,8 % manj
kr{itev. Na podro~ju Zakona o prekr{kih
zoper javni red in mir smo obravnavali
101 (94) kr{itev ali za 6,93 % ve~ kot v
primerjalnem obdobju. Posebno pozor-
nost so policisti med obravnavanjem kr{-
itev javnega reda namenili dru`inskemu
nasilju, saj smo v tem segmentu 2 oseba-
ma izrekli ukrep prepovedi pribli`evanja
osebi, in tako pred dru`inskim nasiljem
za{~itili osebe, nad katerimi se je s strani
partnerja izvajalo nasilje. Od skupnega
{tevila obravnavanih kr{itev jih je bilo
najve~ storjenih na javnem kraju in javnih
prireditvah (cesta, trg, gostinski lokal), in
sicer 55 (53), in v stanovanju, kjer smo
zaznali 53 (41) kr{itev.
Obravnavali smo {e 2 kr{itvi uredbe o
prepovedi vo`nje z vozili v naravnem
okolju, 2 kr{itvi uredbe o varstvu pred
po`arom v naravnem okolju, 2 kr{itvi
Zakona o nadzoru dr`avne meje in 1
kr{itev uredbe o hrupu v naravnem in
`ivljenjskem okolju.
Po Zakonu o oro`ju smo v letu 2005
obravnavali 4 kr{itve, leto prej 3, s tem pa
nismo popolnoma zadovoljni. Na obmo~-
ju ob~ine Videm kr{itev, pri katerih bi
bilo uporabljeno oro`je, nismo obravna-
vali. Prav tako dogodkov, pri katerih bi
zaradi nepravilne uporabe pirotehni~nih
izdelkov nastale huj{e telesne po{kodbe
ali ve~ja premo`enjska {koda, policisti
nismo obravnavali.
V letu 2005 smo na obmo~ju ob~ine
Videm obravnavali skupaj 11 (11) dogod-
kov, od tega 2 delovni nesre~i, 2 po`ara,
2 samomora, 1 nenadno smrt, 1 ilegalni
prehod dr`avne meje, 2 druga dogodka,
pri katerih je nastala telesna po{kodba, in
razpisali iskanje ene osebe.
3. ZAGOTAVLJANJE
VARNOSTI CESTNEGA
PROMETA
Prometnovarnostne razmere na obmo~-
ju ob~ine Videm so glede na posledice
in {tevilo prometnih nesre~ ugodne, saj
v obdobju zadnjih 3 let konstantno opa-
`amo tako zmanj{anje skupnega {tevila
prometnih nesre~, kakor tudi zmanj{anje
posledic v prometnih nesre~ah, kot so
umrli ali telesno po{kodovani udele`en-
ci.
Tako na cestah na obmo~ju ob~ine Videm
v letu 2005 ni umrl nobeden udele`enec,
kakor tudi ne preteklo leto. Skupaj se je
v letu 2005 na obmo~ju ob~ine Videm
zgodilo 99 (107) prometnih nesre~, in
sicer se je 65 prometnih nesre~ zgodilo
v naselju, 34 pa izven naselja. Prometne
nesre~e s smrtnim izidom ne bele`imo,
bele`imo pa 1 prometno nesre~o s hudo
telesno po{kodbo, v kateri je bila 1 ose-
ba hudo telesno po{kodovana, 28 pro-
metnih nesre~ z lahko telesno po{kodbo,
v katerih je bilo 38 oseb lahko telesno
po{kodovanih, in 36 prometnih nesre~ z
materialno {kodo, v katerih je bilo ude-
le`enih 60 oseb, ki pa telesnih po{kodb
niso utrpele.
Pri nadzoru cestnega prometa, kamor
prav tako pri{tevamo ukrepe policistov
PP Maribor in PP Ptuj, smo ugotovili 1800
(2403) kr{itev cestnoprometnih predpi-
sov. Podali smo 321 (330) predlogov za
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
uvedbo postopka na Okrajnem sodi{~u
Ptuj – oddelek za prekr{ke, izrekli 926
(1899) glob, zoper 215 kr{iteljev pa je bil
uveden hitri postopek z izdajo odlo~be
pri prekr{kovnem organu na PP Podleh-
nik, zaradi la`jih CPP kr{itev pa je bilo
izre~enih tudi 338 (25) opozoril.
Nepravilna stran in smer vo`nje sta bili
najpogostej{i vzrok prometnih nesre~.
Sledita jima vo`nja z neprilagojeno
hitrostjo in premiki z vozilom. Najve~
prometnih nesre~ se je zgodilo v soboto,
petek in sredo, in sicer med 16. in 18. uro
ter med 19. in 23. uro.
4. NADZOR DR@AVNE MEJE
IN IZVAJANJE PREDPISOV O
TUJCIH
Pri varovanju dr`avne meje smo ugo-
tovili 6 (14) oz. 57,2 % manj kr{itev ile-
galnega prehajanja dr`avne meje, ki {e
vedno predstavljajo glavnino vseh kr{itev
tujske zakonodaje. Pri varovanju dr`avne
meje smo ugotovili 5 (7) kr{itev Zakona
o tujcih in 1 (1) kr{itev dolo~il Zakona o
nadzoru dr`avne meje. Kr{itev nedotak-
ljivosti dr`avne meje, mejnih incidentov
ali drugih kr{itev nismo obravnavali. Pri
poostrenih nadzorih, povezanih z delom
in zaposlovanjem tujcev, smo poostrene
nadzore izvedli v sodelovanju z delovnim
in{pektorjem.
V `elji za {e konkretnej{im, hitrej{im in
modernej{im na~inom poslovanja se vam
zahvaljujemo za va{e sodelovanje in vas
obve{~amo, da lahko svoje `elje, potre-
be in vse ostalo, povezano s policijskim
delom, posredujete na PU Maribor tudi
na e-mail: pumb@policija.si oziroma na
PP Podlehnik na e-mail: pp_podlehnik.
pumb@policija.si.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoli{a

TATVINE VOZIL IN PREDMETOV IZ VOZIL
Glede na to, da so pred nami poletni
meseci, v katerih se nas ve~ina odpravi na
dopust, vam posredujemo nekaj nasvetov,
kako se v najve~ji meri zavarovati pred
nepridipravi, ki pre`ijo na na{o lastnino,
tako na dopustu kakor tudi doma.
Svetujemo vam:
* Torbic, kov~kov in drugih predmetov
ne pu{~ajte na policah, sede`ih ali na
drugih vidnih mestih. Ti predmeti so
vaba za tatove, varneje bodo shranjeni
v prtlja`niku. Zlatnina, denar, kreditne
kartice, ~eki in dokumenti ne sodijo v
predale vozila.
* Prtljago nalo`ite v vozilo tik pred poto-
vanjem. Ne pu{~ajte prtljage na strehi
avtomobila.
* ^e je le mogo~e, ne pu{~ajte klju~ev v
avtomobilu brez nadzora (avtopralnice,
servisi …). Prepre~ili boste ponareditev
klju~ev in tatvino vozila.
* Ko zapu{~ate vozilo, zaprite vsa okna in
vrata ter obvezno zaklenite vozilo, prt-
lja`nik in pokrov posode za gorivo.
* Vklju~ite alarmno napravo.
* Nikoli ne pu{~ajte klju~a v kontaktni
klju~avnici, tudi ~e zapustite vozilo le za
kratek hip.
VLOM V VA[ AVTO LAHKO
STORILEC IZVR[I V MANJ
KOT 30 SEKUNDAH!
SAMO V VRTEC SEM SKO^ILA
… in pustila torbico na prednjem sede`u
... Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno
varujte svojo lastnino.
NE PONUJAJTE PRILO@NOSTI NEPRI-
DIPRAVOM, za varnost svoje lastnine lah-
ko najve~ storite sami.
ZAKLEPAJTE AVTOMOBILE
Zapirajte okna in zaklepajte vrata avto-
mobila. Vrednej{i predmeti v avtomobilu
pritegnejo tatove in vlomilce!
Tatvine avtomobilov, vlomi in odvzemi
so pogosta kazniva dejanja. V Sloveniji
letno izgine preko 1300 vozil. Le ~etrtino
ukradenih vozil uspe policiji izslediti. Ve~-
ina avtomobilov je v Sloveniji ukradenih
med 23. uro zve~er in 5. uro zjutraj. Precej
ukradenih vozil tatovi takoj spravijo ~ez
mejo v tujino ali pa jih nekaj ~asa skrivajo
v kak{ni gara`i ter jih, ko najdejo kupca,
odpeljejo iz dr`ave. So tudi primeri, ko
ukradena vozila razstavijo in jih po delih
prodajo doma.
Za tatove so najbolj zanimivi volkswag-
ni in renaulti, bistveno pa ne zaostajajo
tudi mercedesi, BMW-ji, audiji, opli in
druge znamke. Avtomobil je mo`no nasil-
no dokaj enostavno odpreti brez ve~jega
napora in vidnih po{kodb. Policijska sta-
tistika ugotavlja, da redko izginejo vozila,
v katerih so vgrajene dodatne alarmne
naprave.
VOZILO VAM LAHKO
UKRADEJO @E V PETIH
MINUTAH! Zato vam svetuje-
mo:
* Ne parkirajte na slabo razsvetljenih uli-
cah in parkirnih prostorih.
* Kadar zapu{~ate svoje vozilo, izvlecite
klju~ iz kontaktne klju~avnice, zavrtite
volan, da klju~avnica zasko~i, zakleni-
te vozilo, zaprite vsa okna in vrata, ne
pozabite na prtlja`nik.
* Torbic, kov~kov, pla{~ev in drugih
vrednej{ih predmetov nikoli ne pu{~ajte
na policah, sede`ih ali vidnih mestih v
avtomobilu. Vzemite jih s seboj ali jih
zaklenite v prtlja`nik.
* Ne pu{~ajte zlatnine, denarnic, gotovine,
pla~ilnih kartic, ~ekov ali drugih vred-
nej{ih papirjev v predalih avtomobila; v
avtomobilu ne pu{~ajte dokumentov o
vozilu (prometno dovoljenje, zelena kar-
ta, servisna knji`ica) in svojih osebnih
dokumentov.
MED VO@NJO SE ZAKLEPAJTE! Tako
boste nepovabljenim prepre~ili vstop v
vozilo – tudi v kri`i{~u pri rde~i lu~i na
semaforju!
* Vgravirajte identifikacijsko {tevilko na
vse steklene povr{ine v vozilu. Tatovi ne
marajo ozna~enih vozil.
* Kontaktni klju~ vzemite iz klju~avnice,
~etudi je avtomobil v va{i gara`i.
* Dobra za{~ita za draga kolesa so matice
(vijaki, ki se zaklepajo).
* Pokrov na rezervoarju za gorivo dodatno
zavarujte in zaklenite. ^e opazite, da je
NAKUP AVTOMOBILA JE
VELIKA INVESTICIJA
1. Pozanimajte se, pri kom kupujete, in
vztrajajte pri natan~nem pregledu doku-
mentov in vozila. Nikar ne hitite!
2. [tevilne tatvine avtomobilov in nji-
hovih delov, vlomi, prodaja ukradenih
vozil na avtosejmih ali preko ~asopisnih
oglasov, brez ustrezne ali s ponarejeno
dokumentacijo – vse to so razlogi, zaradi
katerih smo se odlo~ili, da vas opozori-
mo na nev{e~nosti, ki se lahko pripetijo
v zvezi s tem.
^e kupujete ali prodajate vozilo:
1. Novo vozilo je najvarneje kupiti pri
uglednem podjetju s tradicijo. Ne
kupujte avtomobila na leasing pri pod-
jetjih dvomljivega slovesa. Preden se
odlo~ite, se iz~rpno pozanimajte.
2. Pri nakupu rabljenega vozila bodite {e
posebej pozorni:
• ~e nekdo prodaja novej{e vozilo, pro-
dajalec pa je `e drugi ali tretji lastnik,
• ~e se prodajalec predstavlja kot posred-
nik, ki vozilo prodaja za prijatelja ali
sorodnika,
• ~e prodajalec nima zavarovalne police,
kupon~ka, zelene karte, prometnega
dovoljenja, servisne knji`ice, kodne
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Stran 45
namerno po{kodovan, ga takoj zame-
njajte in obvestite policijo.
* Razmislite o nakupu dodatne naprave za
zaklepanje ali blokado menjalnika, vola-
na in no`ne zavore.
* Elektronska blokada v`iga motorja je
vedno dobrodo{la. Priporo~ljivo je, da
v svoje vozilo vgradite alarmno napravo
proti tatvini in vlomu, ki jo ob zapu{~-
anju vozila vklju~ite.
* Za{~itite avtoradio. Poskrbite za eno-
stavno monta`o, ki omogo~a, da radio
vedno, ko vozilo zapu{~ate, vzamete s
seboj. Pove`ite ga z alarmnim sistemom,
uveljavljajo pa se tudi druge oblike za{~-
ite (kodirane kartice, brez katerih radia
ni mo`no vklju~iti ipd.).
* Popolnega varovanja ni, zato vam svetu-
jemo, da pomislite na kasko zavarovanje
va{ega vozila.
* Mo`nost satelitskega nadzora (sledenja)
vozil (VIASAT).
Ne nazadnje pa prav tako pred odho-
dom na dopust poskrbite za ustrezno
zavarovanje in varnost va{ih domov, da
vas ob vrnitvi z dopusta ne bo pri~akalo
negativno presene~enje ob morebitnem
vlomu. Zato zaprosite sosede, da v ~asu
va{e odsotnosti popazijo na va{ dom, red-
no naj izpraznjujejo nabiralnik s po{to in
~asopisi, rolete in polkna pustite odprta,
tako da se ne bo `e na dale~ videlo, da
vas ni doma.
Miran Brumec, vodja policijskega
okoli{a
{tevilke avtoradia ali osebne izkaznice,
pri tem pa se izgovarja, da je navedeno
pozabil,
• goljufi se pogosto predstavljajo s pona-
rejenimi osebnimi izkaznicami oziroma
so ponarejeni dokumenti o izvoru vozi-
la, zato si jih natan~no oglejte,
• prometno dovoljenje je lahko origi-
nalno, vendar so posamezni podatki
izbrisani in namesto njih vpisani la`ni.
Ti so pogosto ne~itljivi, sprani ali delno
izbrisani. Tudi `igi so obi~ajno ne~itljivi
in zamazani,
• bodite pozorni na registrske tablice.
Te so lahko neveljavne, ukradene ali
ponarejene. Ne pozabite preveriti tudi
{tevilke {asije in motorja. Poglejte, ali je
na vozilo pritrjena eviden~na plo{~ica,
na kateri je tudi {tevilka karoserije, in
ali je na mestih, kjer je v karoserijo vse-
kana {tevilka, nane{en sve` sloj barve,
• pri nakupu rabljenega vozila obvezno
zahtevajte tudi rezervne klju~e.
3. Ko vozilo prodajate, bodite obvezno
prisotni pri testni vo`nji. Bodite pozorni
na ponarejen denar in ponarejene doku-
mente. Zahtevajte takoj{en prepis vozila
oziroma zadr`anje registrskih tablic in
prometnega dovoljenja za odjavo vozila.
 Stran 46

Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva:
Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan [kvorc, Jo`e Junger, Friderik [imenko, Nata{a Zagoranski in Iztok Ro{kar. Oblikovanje in priprava za
tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-
541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno
{tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v
ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006

 Stran 47
V preteklih dneh se je veliko govorilo o
najbolj{em slovenskem profesionalnem
boksarju, Dejanu Zavcu iz Ptuja, saj je v
{portni dvorani Center suvereno prema-
gal {e enaindvajsetega nasprotnika.
A morda marsikdo ni niti pomislil, da
Dejan ni rojen Ptuj~an, saj je otro{tvo
pre`ivel v halo{kih Trdobojcih. Mama
Anica, o~e Janez, brat Ivan, sestri Silva
in Irena z dru`inami ter teta Ger~ka mu
stojijo ob strani tudi na njegovi karieri
profesionalnega boksarja in ga vzpodbu-
jajo. Podporo in pomo~ najde Dejan tudi
Dejan med borbo.
Dejan s svojimi navija~i iz rodnega Leskovca.
DEJAN ZAVEC
v dru`ini zaro~enke Nata{e. Hitro so ga
spoznali tudi navija~i {irom po Evropi in
vzdevek »Mister Simpaticus« je kar pra-
vi. Res je Dejan simpati~en fant, vedno
dobre volje, tudi pri napornih treningih,
in pripravljen pomagati tistemu v stiski.
Razveseljujejo ga `e najmanj{e stvari.
Tudi kot {portnik se ni spremenil, saj
tudi ob trenutkih zmagoslavja ne pozabi
na doma~ine in jim na koncu dvobojev
izre~e zahvalo za vzpodbudo.
@e kot boksar za~etnik je z veseljem
kazal videokasete s svojimi borbami.
Visoko dvignjene roke zmagovalca.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006
Z navdu{enjem smo si dvoboje skupaj
ogledali in `e takrat slutili, da bo Dejan {e
dale~ pri{el. Preko Haloz, Ptuja, Maribora
in {irne Evrope se Dejan `e spogleduje
z boksarsko Meko na drugi strani velike
lu`e. Z vsakim dvobojem je vedno bli`e
cilju svoje {portne kariere: postati sveto-
vni prvak velterske kategorije (do 66,7
kg).
Bravo, Dejan! In bravo navija~i,
posebej Leskov~ani!
IR
 Stran 48

OB 9. OB^INSKEM PRAZNIKU [E RAZSTAVA

ETNOGRAFSKEGA DRU[TVA TR@EC
O kulturni dedi{~ini in etnolo{kem bogastvu
Etnografsko dru{tvo Tr`ec je v
po~astitev 9. ob~inskega praznika
pripravilo razstavo etnografskega
gradiva iz halo{kega roba. Sve~ana
otvoritev je bila v soboto, 10. junija,
to~no opoldne, v prostorih PGD Tr`-
ec, razstava pa je bila odprta tudi
v nedeljo.
Odprtje razstave so s himno obogatili
»jurov{ki fantje«, sledil je nagovor pred-
sednika dru{tva mag. Ivana Bo`i~ka, v
katerem je orisal pomen kulturne dedi{~-
ine za identiteto in ohranitev halo{kega
roba kot etnolo{ke posebnosti tega dela
Slovenije. Nastopili so ljudski godci iz
ED Tr`ec.
Po razstavi nas je popeljal predsednik
dru{tva in nam na poljuden, pri dolo~-
enih razstavnih eksponatih pa tudi na
znanstven na~in predstavil razstavljene
predmete, tako smo si ogledali:
• pripomo~ke za kuho in peko v kme~-
ki pe~i, Utrinek z razstave …
• ljudska glasbila,
• rokodelska orodja za obdelavo lesa, SPRETNOSTIM DOMA^IH pri~a tudi rokodelskim sposobnostim
~lanov dru{tva (pletenje ko{ar, perjenje
• starodobna vozila in MOJSTROV in bru{enje gozdarskih ro~nih `ag, prikaz
• ~ebelarski koti~ek. Prav zanimiv je bil ~ebelarski koti~ek, igranja na razli~na ljudska glasbila …).
PRI^A TUDI ROKODELSKIM zasnovali so ga ~ebelarji ^ebelarskega Za dobro po~utje in vzdu{je v ~asu raz-
dru{tva Turni{~e, katerega pomembni stave pa so skrbeli godci ED Tr`ec. Obis-
~lani so tudi na{i ob~ani. Med drugim kovalci so bili navdu{eni nad razstavo,
smo poskusili tudi produkte »lete~ih far- zlasti zanimivi so zapisi v knjigi vtisov.
macevtov«.
Razstavljeni predmeti so last ~lanov ali UO ED Tr`ec
simpatizerjev dru{tva oziroma ljubiteljev
kulturne dedi{~ine. Med razstavo, ki je
potekala v soboto in nedeljo, smo bili

Franc Kirbi{ je dokazal, da mu kladivo {e

zmeraj dobro le`i v roki.

Predsednik ED Tr`ec mag. Ivan Bo`i~ko ob svojem »starem biciklu.«

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2006