Pogovor

''Vse je odvisno od

koncesijske pogodbe''
Prof. dr. Boris Kompare je redni profesor na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbenitvo in geodezijo, hkrati pa tudi gostujoi profesor na Tehnini univerzi v Zagrebu in na Gradbeni fakulteti na Reki. Predava o tematikah kot so zaita okolja oziroma zaita voda, osnove zdravstvene hidrotehnike, osnove ienja voda, preskrba s pitno vodo, odvajanje in ienje odpadnih voda, ekoloko modeliranje Z njim smo se pogovarjali o skrbi za zdravo pitno vodo, o istilnih napravah in o aktualnih evropskih direktivah o koncesijah za vodo.
Kako lahko posameznik najbolje prispeva h kvaliteti pitne vode?
Foto: Sabina Lokar

tako v kanalizacijo ne sodijo neuporabljena zdravila. istilne naprave teh snovi namre ne zmorejo oistiti in potem pridejo v okolje, v vodopreskrbo in v nae telo.

Kam lahko vodi nepravilno sklepanje koncesijskih pogodb?

Ob nepravilnem sklepanju koncesijskih pogodb lahko koncesionar pridobi preve pravnih in premoenjskih koristi ter izrpa dajalca koncesije, ki sam nima dovolj finannih sredstev, niti dovolj kadra, da bi kvalitetno opravljal javno slubo.

Do konca leta 2017 mora istilno napravo imeti vsaka individualna hia. Se pri tem priakujejo kakne teave in kaj priporoate posamezniku?
Drugje po svetu, na primer v Nemiji, so greznice izdelovali po tipskih nartih, zato sedaj ni posebnih problemov za preureditev oz. nadgradnjo takih greznic v malo, pravilneje, mikro istilno napravo. Mikro pravimo zato, ker je to individualna istilna naprava za eno druino, medtem ko so male istilne naprave miljene e za ve druin ali za manje naselje. V Sloveniji pa nismo imeli tipskih nartov za greznice. Povrh vsega smo imeli celo nepravilen predpis, kjer je bila zapovedana nepretona greznica, to je greznica brez iztoka v okolje. Takno greznico je bilo potrebno prazniti na vsakih tirinajst dni, kar je bil nevzdren stroek. Tako so se ljudje "znali" in po obisku inpektorja za pridobitev uporabnega dovoljenja greznico enostavno naluknjali. Sedaj imamo zelo veliko nepravilno dimenzioniranih, izvedenih in obratovalnih greznic, ki jih ni mogoe enostavno nadgraditi na mikro istilno napravo.

Kaj bi to v praksi pomenilo?

V praksi to pomeni, da bi konkretno v primeru koncesij za upravljanje z vodopreskrbo lahko prilo do podraitve vode, zmanjanja kvalitete storitve in v konni posledici tudi do poslabanja oz. zmanjanja vrednosti infrastrukture. Zato je zelo pomembna primerna koncesijska pogodba. al se danes prevekrat zgodi, da koncesionar kar sam napie predlog pogodbe in jo da v podpis koncedentu, ki je al ne razume popolnoma in lahkoverno podpie sebi v kodo.

Za konec pa e tole kakno vodo pijemo Slovenci?

V Sloveniji pijemo na splono zelo kvalitetno vodo. To lahko e posebej poudarimo tam, kjer preskrbo z vodo opravljajo velika podjetja, ki imajo finanne in kadrovske monosti, da tako oskrbo opravljajo kvalitetno na dolgi rok. al analize kvalitete vode kaejo, da manji kot je vodovodni sistem, veje tveganje to predstavlja za kvaliteto vode. Javno dostopni podatki kaejo, da je tveganje pri manjih vodovodih celo prek 30 % v pogledu mikrobioloke kakovosti pitne vode. Iz tega stalia se tudi zagovarja centraliziranje preskrbe s pitno vodo, saj podatki kaejo, da veji vodovodni sistemi po pravilu zagotavljajo vejo varnost in vejo kvaliteto vode.

Kje vidite reitev?

S spotovanjem okolja in s spotljivim obnaanjem do narave. Ali se zavedamo, da v naravi odvrene smeti prej ali slej onesnaijo povrinske vode in zaloge podzemnih voda, ki jih potem rpamo kot nao pitno vodo? Se zavedamo, da tudi kmetijska zaitna sredstva in celo gnojila lahko onesnaijo vode v okolju? e nai predpisi za pitno vodo zahtevajo, da je koncentracija pesticidov v vodi manja od 1/10 mikrograma na liter vode, ali znamo izraunati, koliko litrov vode lahko onesnai en sam kilogram pesticida? Odgovor je: 10 000 000 000 litrov vode. Za laje razumevanje naj povem, da bi 2,5 kilograma pesticida pretvorilo v nepitno vodo celotno Blejsko jezero.

Kaeta se dve reitvi: e je prikljuek na javno kanalizacijo predrag ali neizvedljiv, potem je potrebno urediti (preurediti) obstojeo greznico ali kupiti povsem novo mikro istilno napravo. Za nadgradnjo greznic na mikro istilno napravo obstajajo predfabricirani prezraevalni elementi, ki jih dobimo tudi na naem triu. al je cena nekaterih previsoka vsekakor je treba preveriti ve ponudb. Predlagam vgradnjo pred konnim rokom, ker se zna zgoditi, da bo takrat na triu pomanjkanje opreme in mojstrov, ki bi to pravilno vgradili.
Prof. dr. Boris Kompare

okolje brez negativnih posledic za okolje. Prej ali slej iz tega okolja pridobimo nove koliine vode, ki jo potem prek istilne naprave za pitno vodo skozi vodovodno omreje pripeljemo v nae domove kot pitno vodo. In krog se tako zakljui.

Sedaj pa k aktualni tematiki k predlogu evropske direktive o koncesijah za vodo. Kaj se po vaem mnenju skriva za predlogom?

Kje se prine skrb za zdravo pitno vodo?

Skrb za zdravo pitno vodo se zane pri izpustu odpadne vode v naem domu. Ko odpremo pipo nad umivalnikom, priakujemo, da bo iz nje pritekla svea, ista in zdrava pitna voda. Ta ista pitna voda postane odpadna voda v trenutku, ko stee v sifon umivalnika. Naa odgovornost do okolja mora biti enaka kot odgovornost do naega doma. Odpadno vodo iz naih domov vodimo do istilnih naprav za ienje odpadne vode. Tam vodo oistimo do te mere, da jo lahko spustimo v

V kanalizaciji se al znajde tiso in ena stvar, ki oteuje ienje odpadnih voda. Kaj vse spada oz. ne spada v kanalizacijo?
V hino kanalizacijo spada samo tisto, kar je povezano z nao presnovo in higieno. V kanalizacijo potemtakem ne spadajo niti pomije, niti olja iz kuhinje, e manj pa razna odpadna olja, kemikalije in istila, ki jih uporabljamo doma ali na vrtu. Prav

Direktiva v svojem osnovnem poslanstvu prinaa ve transparentnosti in reda v segment koncesij. S tega vidika jo je treba pozdraviti. Za direktivo, tako kot pri vsakem poslu, pa se potencialno lahko skriva pohlep hiperfinannikov, ki iejo nove monosti za posojanje denarja in iz tega kovanje dobika. To ni ni novega, saj kapital ie monosti svoje "oplemenitve" povsod. esar se moramo bati je, da s takim hiperfinannikom sklenemo neustrezno pogodbo, ki nas praktino potisne v suenjski odnos. Torej je naloga tistega, ki podeljuje koncesijo, da koncesijsko pogodbo napie tako, da je koncesionar ne bo mogel izigravati in ne bo mogel kovati nedopustnih dobikov ali si celo lastiti vode in vodne infrastrukture.

Za direktivo, tako kot pri vsakem poslu, pa se potencialno lahko skriva pohlep hiperfinannikov, ki iejo nove monosti za posojanje denarja in iz tega kovanje dobika. To ni ni novega, saj kapital ie monosti svoje oplemenitve povsod. esar se moramo bati je, da s takim hiperfinannikom sklenemo neustrezno pogodbo, ki nas praktino potisne v suenjski odnos.
pela Dobnikar

6 Aktualno