j

METOVAIE
Glasilo Kmetijske drube za Slovenijo. f
Posamezna tevilka stane 1 Din. Urednitvo in upravnitvo je v Ljubljani, na Turjakem trgu t. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. lani Kmetijske drube dobivajo list brezplano. Cena listu za nelane 20 Din. za inozemstvo 30 Din letno.

tev. 16.

V Ljubljani, 31. avgusta 1929.

X L V I .

VSEBINA: Kmetovalci, naroite kalijevo sol in Tomasovo lindro! Predlogi k lovskemu zakonu. e enkrat: odbiranje semena. Poskusno gnojenje na travniku. Nasveti bliajoi se trgatvi. Spravljanje namiznega sadja. Blitva ali mangold. ivinozdravniki teaji. Vpraanja in odgovori. Kmetijsko-olski vestnik. Gospodarske stvari. Kmetijske novice. Ljubljanski velesejm od 31. avgusta do 9. septembra 1929. Dopisi. Drubene vesti. Uradne vesti. Insarati.

Kmetovalci, naroite kalijevo sol in Tomasovo lindro!

B l i a se as jesenskega g n o j e n j a , k o si m o r a vsak k m e t o v a l e c p r i s k r b e t i p o t r e b n o k o l i i n o umetnih gnojil. K a l i j e v o s o l / i n T o m a s o v o l i n d r o uvaamo iz inozemstva i n j o j e t a m m n o g o k r a t teko d o b i t i , zato j o m o r a d r u b a p r a v o a s n o n a r o i t i . N e m k e t v o r n i c e z v i u j e j o cene, i m b l i j e j e g n o j i l n a sezona. T a k o i m a k a l i j e v a sol d o 1. o k t o b r a n i j o ceno nego p o z n e j e naroena. I s t o v e l j a t u d i z a T o m a s o v o l i n d r o . N u j n o s v e t u j e m o k m e t o v a l c e m , d a j o i m p r e j naroe, d a j i m j e ne bo treba p o z n e j e d r a j e p l a e v a t i . D r u b a si j e z a g o t o v i l a m a n j o k o l i i n o k a l i j e v e s o l i , k i j o b o o d d a j a l a d o 30. sept e m b r a p r i o d v z e m u 10.000 do 15.000 k g , f r a n k o v s a k a p o s t a j a v S l o v e n i j i p o 172 D i n za 100 k g , n a d r o b n o p a p o 178 D i n f r a n k o L j u b l j a n a , Celje a l i M a r i b o r . O d 1. o k t o b r a d a l j e bo stala k a l i j e v a sol p r i o d v z e m u 10.000 d o 15.000 k g p o 180 D i n za 100 k g , n a d r o b n o p a p o 186 D i n n a p o s t a j a h k a k o r g o r i n a v e d e n o . Tomasova lindra 18% stane s e d a j , dokler t r a j a t a zaloga, p r i o d v z e m u n a j m a n j 15.000 k g , f r a n k o v s a k a p o s t a j a v S l o v e n i j i p o 118 D i n za 100 k g . P r i o d v z e m u 5000 do 10.000 k g p o 119 D i n za 100 k g , n a d r o b n o p a p o 122 D i n . V s a k odstotek f o s f o r n e kisline ve nego 18/o p o analizi tvornice bo v e l j a l 6 D i n . N a d r o b n o f r a n k o L j u b l j a n a , M a r i b o r , Celje, stane 122 D i n za 100 k g . N a e l n i t v a p o d r u n i c se n u j n o pozovejo, d a poskrbe z a p r a v o a s n o n a r o i t e v teh gnojil. umetnih

Kmetijska druba za Slovenijo. Predlogi k lovskemu zakonu.

Ker so Lovska udruenja" poslala Ministrstvu za gozde in ume osnutek zakonika, v katerem je ve zahtev, ki so v nasprotstvu s kmetskimi interesi, je sklenila kmetijska podrunica v Lakem, brojea 450 lanov, na svoji redni odborovi seji od 15. avgusta 1929.. da polje posrednim potom sledee izpremembne predloge k e obstojeemu osnutku lovskega z a k o n a : 1. D a sme vsak kmet na svoji zemlji loviti in pokonavati kmetijstvu kodljive divje ivali. 2. V zakup naj se oddajajo s a m o veja gozdna lovia, medtem ko naj se ne oddaja v zakup lova na obdelanem svetu, to so: vrtovi, njive, vinogradi, travniki, paniki; tukaj naj kmet sam pokonuje kodljive ivali. G r m i e v j a in malih skupin drevja. ki se navadno nahajajo med njivami in travniki, naj se ne smatra za gozdove. 3. Zakupna doba lova naj traja najve tri leta. 4. P r i sestavi bodoega lovskega zakonika, naj se v prvi vrsti zaslii na mali in srednji kmet, ker so veleposestniki navadno zakupniki lovi. Tako naj bi se izjavile tudi ostale podrunice. Kmetijska podrunica v Lakem, dne 15. avgusta 1929. Tajnik: F r a n c Senica, 1. r. Naelnik: M. Hrastnik, 1. r.

i t a j t e In shranjujte

9 y Kmetovalca"l

Se enkrat: odbiranje semena.

In. Ivan Zaplotnik.

esto se pie o potrebi odbiranja semena, esto se pa pri tem tudi grei. e hoemo dobiti dobre in zdrave rastline, moramo sejati tudi dobro in zdravo seme. Ni pa vsako zrno tako, eprav na oko prav lepo izgleda. Lep izgled zrna nam e ne jami, da bo tudi zarod pravtako lep in dober. Zato je zahtevati od semena, da svoje lastnosti tudi podeduje, to se pravi, da mora roditi pravtako dobro in lepo zrnje. Samo odbiranje najdebelejega zrnja nam pa ne nudi tega jamstva. Dosti ve tudi ne moremo priakovati od izbiranja najlepih klasov. Klas, ki je napolnjen samo na polovico, bo imel navadno mnogo lepa in debeleja zrna kot pa oni, ki mu ne manjka niti enega zrnja. V prvem primeru je morala rastlina prehraniti in izgraditi recimo 30 zrn, doim jih je v drugem izgradila 60. Ni torej udno, da so zrna iz prvega klasa lepa od onih iz drugega; e pa primerjamo skupno teo enih in drugih, bomo pa videli, da itarn je druga rastlina dala mnogo ve. Tudi izbiranje klasja nas navadno ne more privesti do zaeljenega cilja. Rastlina, ki raste na 100 cm 2 , bo izlahka razvila tak klas, kot ona, ki ima samo 25 cm2 na razpolago, po navadi pa celo dosti veji in lepi. Tega svojstva pa ne b o podedovala, pa pa lahko da prihodnje leto celo slabe klasje kakor one iz neizbranega. na videz slabega klasja. Edina pot, ki gotovo vodi do cilja, je izbira celih rastlin. Pri izbiri je zavrei vse rastline, ki rastejo ob robu njive in tudi one, ki rastejo bolj na redko, e e tako lepo izgledajo. Ene in druge so se razvile bolje od ostalih, najve zato. ker so imele na razpolago ve svetlobe in hrane. Izbira naj se vri edino med rastlinami, ki so rastle ob enakih pogojih, to je enako gosto, enako osvetljene, na enakomerno dobri njivi. Bojazen, da se sorte izkriajo. je esto pretirana, eprav ne povsod. Tu je treba dobro loiti med samooplodnimi in tuje- ali stranooplodnimi rastlinami. Samooplodne rastline se oplodijo s cvetnim prahom iz istega cveta, doim pri tujeoplodnih prenaajo veter in uelke cvetni prah od rastline do rastline. Seveda se primeri tudi v prvi skupini kak sluaj tujeoplodnje. vendar to za prakso ne prihaja v pote v'. Take rastline so penica, jemen, oves; pri njih se krianja ni bati. Drugae je z rjo, koruzo, ajdo. Pri ri in koruzi posreduje oplodnjo veter. Za prepreitev krianja so potrebne veje razdalje; razdalja je odvisna od smeri vetra in velikosti njive, odkoder prihaja cvetni prah. Pri monem vetru in vejih kompleksih, je potrebno sejati posamezne sorte najmanj 500 m narazen. Ajdo oplojajo uelke, predvsem ebele, ki prenaajo cvetni prah od cveta do cveta. Tu je mogoe prepreiti krianje samo potom osamljenja ali izolacije, to je dotine rastline je treba od vseh strani zavarovati z mreo. skozi katero uelke ne morejo. Iz teh razlogov zahteva odbiranje semena tujeoplodnih rastlin dosti znanja, asa in sredstev, esar pa kmet navadno ne premore. Zato se s tem delom bavijo posebne semenogojske postaje, ki razpolagajo z izolanimi osebjem in potrebnimi sredstvi.

Tujeoplodne rastline po naih njivah so sami krianci (bastardi). ki so vedno razlini od izvirnih rastlin, vasih celo mnogo bolji (ne vselej!), no, njihovi potomci so po navadi slabi; mogoe je pa tudi obratno. Zato bastardov ni kratkomalo zavrei. Pri tujeoplodnih bastardih je samo eno gotovo: nikdar ne dobimo od njih enakega semena, ker se vedno med seboj izkriajo in ustvarjajo vedno nove bastarde. Ako hoemo imeti n. pr. vedno enako r, moramo vsako leto vsejati originalno seme. Odbira najdebelejega zrnja ima pa tudi eno praktino vano in dobro stran: debelo zrno vsebuje ve rezervne hrane, moi. in iz njega bo izkalila krepkeja rastlina, kar je tudi nekaj vredno. Tega pa od slabo razvitega zrna ne moremo priakovati. V zaetku sem rekel, da je za setev potrebno dobro in zdravo seme. Marsikako zrno izgleda na oko popolnoma zdravo in vendar nikoli ne bo dalo zdrave rastline. esto vsebuje bolezensko kal, ki bo pozneje rastlino brezpogojno uniila. Med take bolezni pritevamo sneti! v prvi vrsti prane sneti. Marsikateri kmetovalec se udi, odkod na njegovi njivi toliko rnega, snetjavega klasja, ko je vendar posejal lepo. isto zrnje. e pa pomislimo, da je prana snet rastlinska bolezen, ki e v cvetju okui mlado, razvijajoe se zrno, raste obenem z mlado rastlino ter v cvetnih nastavkih razvije nove kali, ki jih veter raznaa po cvetju okoli stojeih rastlin, se nam to ne bo zdelo ve udno. Proti tej bolezni ne poznamo prikladnega sredstva, ki bi snet unievalo, ki ne bi kodovalo zrnu in bi bilo obenem lahko uporabljivo. Tu nam je uporaba zdravega semena edini pripomoek, ki se ga vsakdo brez predsodkov in bojazni lahko posluuje. Kako pa poznamo, da je seme zdravo, e se tega na zunaj ne vidi? To moremo doloiti samo na njivi tedaj, ko je snet lahko vidna, namre takrat, ko ito klasa. Ce v tem asu ne opazimo na njivi rnih, snetljivih klasov in e takih tudi v blinji okolici ni, potem lahko trdimo, da dotino ito tudi prihodnje leto ne bo trpelo na sneti. Ce pa je ito polno sneti, raje takega semena ne uporabljajmo za setev!

Poskusno gnojenje na travniku.

Dolenjski kmet porabi ves hlevski gnoj za vinograde in njive in niti ne misli, da je treba tudi travnike gnojiti, ki jih leto za letom s konjo izrpavamo. Z ozirom na hvalevredno akcijo oblastne samouprave za graditev gnoji je upati, da bodo tudi travniki od tega kaj dobili. Zelo umestna je pa uporaba umetnih gnojil na travnikih. Izvedeni poskusi v oblastni trtnici v Kostanjevici so podali sledei uspeh (glej sliko 36.): a) Pridelek: I. parcela, negnojena je dala na 500 m 2 72 kg sena ali na ha 1440 kg II. parcela, gnojena z nitrofoskalom, je dala na 500 m 2 145 kg sena ali na ha 2900 kg III. parcela, gnojena s P-K-N, je dala na 500 m 2 160 kg sena ali na ha . . 3200 kg.

Nakratko povedano: Z umetnim gnojilom se jc pridelek podvojil! b) Stroki gnojenja: Na II. parceli za 500 m 2 : 25 k g nitrofoskala . Din 45., za ha Din Na III. parceli za 500 m 2 : 15 k g superfosfata . Din 19.20, 10 k g kalija . . . Din 17. 7.5 kg apn. duika Din 21.38, skupno . .

900.

Din 57.58, za ha Din 1151.60

c) Dobiek vsled gnojenja: II. parcela je dala na ha 460 kg ve sena, v vrednosti e odbijemo stroke gnojenja . . se pokae dobiek III. parcela je dala na ha 1760kg ve sena v vrednosti e odbijemo stroke gnojenja . se pokae dobiek . Din 1460 Din 900 Din 560. Din 1760. Din 1151.60 Din 608.40

klet, ali pa tudi po primerni ne previsoki ceni takoj v denar. In to je, na kar hoem vse vinogradnike, ki utegnejo priti v tak poloaj, e sedaj opozoriti. Naj bodo preudarni, naj upotevajo trde izkunje zadnjih let in naj skuajo svoj letonji in lanski pridelek, e le mogoe takoj jeseni spraviti v denar, im se nudi prva ugodna prilika za to. Zlasti zadnje leto je bilo in je v tem oziru e pouno. Mnogi bi bili lahko prodali svoje vino jeseni za 13 Din draje kot sedaj po preteku trietrt leta, pa so pekulirali na vije cene. Mnogi so imeli pa sreo, da so vse drago prodali, veina pa je obsedela, in to ne samo v Sloveniji, m a r v e tudi v junejih krajih. Vzroka je iskati v tem, da je vsakdo raunal s slabo letonjo vinsko letino in vsled tega z ugodno prodajo. Vse to se je pa ravno narobe izkazalo. Razentega je tudi splona poraba vina to poletje izredno padla, doim se je poraba piva in brezalkoholnih pija znatno pojaila. Na vsak nain pa utegne kupija z novim vinom krepko oiveti z ozirom na bolji pridelek, e bo september kolikaj ugoden. Zaradi ugodne moe

I. parcela.

II. parcela.

III. parcela.

Slika 36. Poizkusno gnojenje travnika pri dravni trtnici v Kostanjevici. Ker je seno s pognojenih parcel m n o g o bolje kakovosti in bolj redilno in ker je le ivinoreja prva podlaga za uspeno gospodarstvo, tii njen napredek v veliki meri v gnojenju travnikov. Ves uspeh bi bil e ugodneji, e bi se upoteval tudi pridelek otave. G . A m b r o , kmet. ref. v avgustu se grozdje lepo in normalno razvija in bo doseglo vijo sladkorno in nijo kislinsko stopnjo, tako da bo lahko konkuriralo vsaj po okusu z junimi monimi in milimi vini. ki so ravno vsled teh lastnosti naa bolj severna vina po naih krajih v zadnjih 3 letih tako izpodrinila. Septembra n i m a m o v vinogradu drugega vanejega dela kot skrbno privezovanje preupognjenih mladik in po vetru potlaenih trt, da se grozdje po zemlji ne valja in oblati, in ne kvari s tem vinskega okusa. Med nadaljnja dela spada prikrajevanje e neprikrajSanih vrhov ter novonastalih vrikov na polovico. Taka dela v tej dobi imajo za posledico, da se grozdje bolj debeli in da tudi bolje dozori, ker imata solnce in zrak ve pristopa. Napano je pa oskubljanje listov okrog grozdov, ker s tem odvzamemo grozdju tiste dele, ki potrebno hrano dovajajo in presnavljajo. Razentega je grozdje preve izpostavljeno direktnim solnnim arkom, kar vse vpliva na zmanjanje sladkobe in na pomnoitev kisline.

Nasveti bliajoi se trgatvi.

Nastopil je as zoritve grozdja in s tem zadnji up vinogradnika na polnitev praznih sodov z novim, teko priakovanim pridelkom, ki naj bi mu poplaal ves poletni trud in velike izdatke. al pa, da tega veselja ne bodo mogli vsi vinogradniki enako deliti, kajti, kjer sta zimska pozeba in poletna toa gospodarila, tam b o pridelek piel. Mnogi pa e niso prodali vsega lanskega pridelka, tako da jim pojde vsled obile letonje obroditve tesna s prostori in s sodi. Vsekakor pa so ti tia boljem, ker bodo na en ali drug nain e spravili svoj obilen pridelek v

Krepko in milo novo vino bo gotovo pomagalo spraviti v prodajo e lanske ostanke bodisi kot take, ali sproti ojaene in osveene z novim vinom. Enkrat mora Ie priti do splonega pomedenja vseh kleti, da bo konec tem venim vinskim krizam in jadikovanjem od strani producentov, gostilniarjev in pivcev. Morda se to vendarle e v bodoem letu posrei, kar bi bilo zelo eleti, da se nae vinogradnitvo zopet oivi in vzbudi spomin na sreneje predvojne ase. Fr. Gomba.

Spravljanje namiznega sadja.

Letos se pri nas obeta dobra sadna letina, zlasti epelj bo veliko, ponekod pa tudi jabolk. Marsikateri kmetovalec bo za sadje prejel letos lepe denarje. e bo le pri spravljanju pravilno ravnal, ga lepo obral in spravil. Izkunja nas ui, da se najve zaslui, e se sadje uiva svee; tako sadje imenujemo tudi namizno sadje. Glavno pravilo pri obiranju sadja pa je, da se mora vse namizno sadje zelo previdno z roko ali pa z obirai obrati. e le kolikaj neprevidno ravnamo s sadjem pri obiranju, e se rani koa. Tako sadje dobi potem lise in madee ter se ne dri dolgo, zane kmalu gniti in se sploh slabo proda. Kar se tie spravljanja epelj, bi bilo omeniti, da porabijo naa mesta (Ljubljana, Maribor, Celje itd.) precejnje tevilo vagonov sveih epelj. Seveda nam konkurirajo bosanske slive, ali nai sadni trgovci bi lahko tudi s primerno organiziranim vkladanjem v praktino posodo in s so^tiranim blagom. lahko izredno dvignili prodajo naih epelj na domaem trgu. Nae gospodinje se bodo letos gotovo oskrbele s primerno mnoino epelj. ker bo vsaka skuala ne samo oosu ; ti im ve epelj, temve tudi napraviti iz njih im ve mezge. Vsaka kolikaj naobraena gospodinja, se dobro zaveda, da se da ravno iz epelj ceno !n lahko napraviti brez dodatka sladkorja najboljo mezgo. Da se dajo eplje zelo dobro suiti, pa ve vsakdo Letos je prilika, da posuimo veliko epelj za domao uporabo! Kjer so poleg epelj dobro obrodile tudi jablane, naj se posveti vso pozornost temu lahtnemu sadju. Predvsem takozvano zimsko sadje, ki pri nas dozoreva ele koncem oktobra, naj se pusti kolikor mogoe dolgo na drevju zoreti (n. pr. voenke. kanadke, bobovec, moancelj. Baumanova reneta itd.). Te pozne sorte oridobivajo jeseni na drevesih ne samo na sladkorju in barvi, temve postanejo tudi debeleje. Majhen mraz jim ni ne koduje, samo v mrazu jih ne smemo obirati. Pri obiranju jabolk je treba e bolj paziti, da ne polomimo ponepotrebnem nlodnih brstov: dalje je treba sadje previdno polagati v koare, odnosno v predpasnik: e bolj previdno, k f k o r to delamo z jajci. Pomniti je, da se obranega sadja ne sme nikdar presipavati ali premetavati. Koliko se v tem pogledu pri nas ne grei! Za obiranje sadja je treba pripraviti prirone lestve, dovoljno mnoino obitih koar in jerbasov, pripravne sadne obirae, osnaiti sadne kleti itd. e se tako pripravimo za obiranje sadja, bo lo delo lepo in gladko od rok,

Obiramo samo lepo, debelo in brezmadeno sadje, in sicer le od finih namiznih sort. Vse drugo, kar je drobnega, rvivega, obtisnjenega, od krlupa napadenega itd., pustimo na drevju in otresimo pozneje vse skupaj. Namiznega sadja se ne sme nikdar brisati; s tem izgubi zelo na trpenosti. P r a v umestno je. ako vse obrano sadje e pod drevesom vloimo v zaboje in jih prenesemo v kako klet ali kak drug pripraven prostor, ki se da dobro zraiti in zatemniti. Tukaj denemo po 8 do 10 zabojev enega vrhu drugega, tako da je pri vsakem zaboju ob vzdolni steni vsaj en prst prostora, da zamore vlaen zrak iz zabojev uhajati in da sadje lepo dozoreva. Bolj drobno sadje, ki je tudi za jed namenjeno, se lahko na slini nain shrani tudi v sodih (cementni sodi). Kdor ima prave sadne kleti z lesami na razpolaganje, temu je seveda v tem pogledu delo zelo olajano. Konno priporoamo naim sadjarjem, da si nabavijo knjigo 0 spravljanju sadja", ki jo je spisal g. ravnatelj J. Priol. Dobi se pri Sadjarskem drutvu in pri Kmetijski drubi v Ljubljani. V njej so zlati nauki za nae sadjarje. Fr. K.

Blitva ali mangold.

Blitva je podvrsta pese. Obe sta dvoletni rastlini. Blitva pa ima veje listje, kakor pesa, ne dela pa debelega korena. Blitve je ve sort. Najbolja je takozvana srebrna blitva, ki ima mone bele peclje in veliko, nekoliko nagubano listje. Ta sorta je priljubljena tudi v kuhinji. Iz listja pripravljajo nadomestek pinae, peclje pa kakor pargelj. V letnem asu, ko primanjkuje spinae in pargljev, je blitva izvrsten nadomestek. Sejemo jo plitvo kakor peso v pomladi. Najgotoveja in najbolja setev je v vrstice po 60 cm oddaljene. Ko odraste, da si dela gnjeo. jo preruvamo in pustimo v vrstah posamezne po 30 do 40 cm vsaksebi. Ponekod jo sejejo na splono in bolj gosto in je ne razredijo. Tako gojena pa daje pileji pridelek. Prav dobro se sponaa tudi presajena blitva, vendar je bolje, e jo sejemo na stalno mesto. Razen uporabe v kuhinji, je blitva vana kot krmska rastlina za praie in goved, pa tudi za kuretnino, koder ji manjka zelenjad. Korenine dela globoko v zemljo, zato se sui upira in nas zalaga e dalje s krmo. Ker je obiranje listja na pesi kodljivo za razvoj korena, dobimo tega pri blitvi v mnogo veji meri in v krajem asu. Tudi je bolje, zato priporoamo setev blitve vsem ivinorejcem. Zimo prestane blitva na mestu brez odeje prav dobro. Ako ne potrebujemo istega zemljia v zgodnji pomladi za druge setve, pustimo blitvo, ki zgodaj odene, da nam tudi v pomladi nudi izvrstno krmo. Ko pa zane odganjati v seme, jo preorjemo in posadimo fiol, grah, pa tudi zelje in krompir, e nekoliko pognojimo. Ker je blitva sorodna z jedilno in krmsko peso. ne smemo teh gojiti za seme v bliini. Ena in druga bi se izprevrgla v manj vredne potomce. Jos. trekelj.

ivinozdravniki teaji.
(Jakob Sp-ringer, rnomelj.) Z a d r u g i m i narodi s m o se tudi pri nas zaeli z a v e d a t i , k a k o velikega p o m e n a je s t r o k o v n a nao b r a z b a z a napredek n a e g a zaostalega k m e t s k e g a g o s p o d a r s t v a . Zaeli so se sadjarski in v r t n a r s k i teaji, razni gospodinjski, z a d r u n i in obrtni teaji, ali k a r se tie ivinoreje in i v i n o z d r a v s t v a se je pa v p r a k t i n e m oziru m a l o storilo. V tem pogledu je treba temeljite i z p r e m e m b e . D o b r a i v i n o r e j a m o r a biti na cilj, ako h o e m o izboljati nao gospodars k o krizo. al, da je r a v n o i v i n o r e j a pri nas t a k o zanem a r j e n a in da je tudi za izboljanje tako m a l o izgleda. Najslabe v tem pogledu je pa v Beli Krajini. Tu i m a m o u d n o m e a n i c o stare d o m a e i v i n e in p a sosednje h r v a t s k e , t a k o z v a n e buaste pasme. V e l i k a n a p a k a je, da nai ljudje tako radi k u p u j e j o to z a h i r a n o in m a n j v r e d n o i v i n o . S tem k v a r i j o vrednost n a e d o m a e p a s m e . D r u g a velika o v i r a za izboljanje ivinoreje je pa p o m a n j k a n j e res dobrih bikov-plemenjakov. T u k a j bi m o r a l a p a oblast n e k a j v e storiti in p o m a g a t i , dokler ni e vse z a m u j e n o . N a k u p i t i bi trebalo n e k a j p l e m e n j a k o v in jih porazdeliti m e d p o s a m e z n e , najpotrebneje kraje. Tu si s a m i s k o r o ne m o r e m o p o m a g a t i , ker s m o t u k a j p o v e i n i sami mali kmetje, ki k o m a j i v o t a r i m o n a svojem m a l e m posestvu. e obiejo k m e t a e r a z n e nesree pri i v i n i itd., potem si m a r s i k d o ne z n a v e p o m a g a t i . P o s e b n o k a r se tie bolezni pri ivini, je na k m e t na slabem, ker si ne v e p o m a g a t i , ivinoz d r a v n i k je pa predale. V e k r a t g o s p o d a r tudi denarja n i m a , z a t o se uje s a m o tarnanje, obolelo iv i n e pa ostane m n o g o k r a t p r e p u e n o svoji usodi. Nai predniki so bili, k a r se tie p o m o i pri ivini, bolj i z v e b a n i k a k o r pa so dananji gospodarji. V v e krajih so bili p o s a m e z n i stareji m o j e , ki so se bolj r a z u m e l i v t e m poslu. T o d a stari ljudje izu m i r a j o . m l a d i pa n i ne z n a j o in so n a v e z a n i edinole na i v i n o z d r a v n i k a . Ali n a j res za v s a k o malenkost hodijo ure dale po i v i n o z d r a v n i k a . k o mnogok r a t v zelo nujnih p r i m e r i h ni izgubljati asa? G l e d e tega bi bilo n u j n o potrebno; da se o t v o r i j o i v i n o z d r a v n i k i teaji, kjer bi se v s a j v najpotrebnejem pouili in i z v e b a l i v s a j za najnujneje primere. in da bi smeli v sili tudi d r u g i m p o m a g a t i . Ti t e a j n a j bi se vrili v L j u b l j a n i , ali pa na V e t e r i n a r s k i fakulteti v Z a g r e b u . V z d r e v a n j e teh t e a j n i k o v n a j bi p r e v z e l a d r a v a , o b e n e m n a j bi jih p o d p i r a l e tudi prizadete obine in okrajne blagajne. R a z m e r e na naih k m e t i j a h so preslabe, da bi se nai m o j e in m l a d e n i i , kateri bi imeli veselje d o take n a o b r a z b e , s a m i v z d r e v a l i . Saj1 gre tu za o b o korist k m e t s k i h interesov. P o z i v a m vse nae g o s p o d a r s k e k o r p o r a c i j e in v s o n a o j a v n o s t , da sc n a m e r o d a j n i h mestih zav z a m e j o za prireditev takih t e a j e v !

meter okrog njih, pogra>bimo vso konjo na sredo, posuimo in jo segemo. Ne je pokrmiti, kajti senie gre neprebavljeno skozi ivalski elodec. Pokoena mesta polijemo z raztopino zelene galice ali pa z raztopino ilskega solitra. Ob cvetju potrosimo okuena mesta s slamo', polijemo s petrolejem in pogerno. Ce je pa deteljie mono prepreeno s predenico, ga preor.iemo in gojimo na tistem prostoru ve let okopavine. Podrobneje dobite v ..Navodilu za zatiranje predenice", ki ga Kmet. druba oddaja po 2 Din. L. Vpranje 52. Na naih travnikih se vedno pojavljajo med otavo visoke rumene in bele roe (divji jane in korenje). Radi bi se tega iznebili in prosimo nasveta, kako bi se dalo divje korenje zatreti? (A. I. v B.). Odgovor: Pri Vas kakortudi po premnogih drugih travnikih nastopata v otavi divje korenje ,in rutnenocvetoa divja pastinaka, ki ju moramo smatrati kot hud plevel, prvi e zaradi svoje razirjenosti, drugi pa zaradMega, ker dajeta prav slabo in pusto krmo, ki je vrhutega trda. Zaradi svoje razirjenosti nam ta plevel mono izpodriva druge dobre trave in detelje. Divje korenje in divja pastinaka sta enoleten plevel, ki se razmnouje po semenu. Kaj je torej ukreniti, da se ga iznebimo? Vsaj dve leti zaporedoma je skrbeti, da prepreimo napravo semena, najlaje s tem, da posekamo vse cvetje, kakor hitro se razvijte ali pa, kar je e izdatneje, da oplevemo travnik in da poru jemo s korenino vred ves ta plevel.. To delo je pri nas sicer nenavadno, toda, e smo vajeni pletve na njivah, je prav in potrebno, da se je poprimemo po potrelbi tudi na travnikih. R. Vpraanje 53. Nameravam kuhati ganje iz brinjevih jagod. Ne vem pa, ikako je brinje za to pripraviti. Kako se kuha ganje iz brinjevih jagod? (J. V. v I.) Odgovor: Predvsem je treba imeti prav dobro dozorele brinjeve jagodiei, ki se jih mora zmleti na mlinu z gladkimi valarji. Zdrob je potem dati v kad in ga je zaliti z vodo, ampak samo toliko, da pokriva trop. Skrbeti je potem za vse pogoje dobrega kipen.ia, kakor to delamo pri ostalih tropinah. Predvsem je vana toplota v kipelni kleti (od 15 do 18 C), dalje da se tropine vsaj vsake tiri ure enkrat dobro premeajo, drugae se zane trop na vrhu kisati. Tekom 12 do 14 dni, ko tropine dobiro pokipe, se prine s kuho. S kuho sc prine slino kakor z ostalimi tropinami, samo da tee prekapina ali destilat v vr, ki je- podoben nekako vrku za masno vino v cerkvi, t. j. da ima cev za odlivanje, ki sega do ldn|a. Destilat vsebuje namire tudi olie v sebi, ki se nabira na'vrhu. To je triefoa vedno odlivati, da se na ta nain loi olje od ganja. Takozvano ...nango", ki je loena od olia, prekuhamo e enkrat, da dobimo isto brinjevo ganje. Olje se pa proda lahko v drogeriii ali lekarni. K.

KMETIJSKO-OLSKI VESTNIK.
Drevesniarska teaja Kmetijske drube za Slovenijo sta se priredila, in sicer prvi od 1. do 3. avgusta t. 1., drugi pa 8. avgusta. Priglasilo se je skupno 29 udeleencev, udeleilo pa le 18, in sicer prvega teaja 11. in ti so: Janez Drnovek iz Rete, Filip Poglajen in Martin Fortuna iz martnega pri Litiji, Martin Kriee iz Hrastnika, Andrej Koir iz Podlipe. Ivan Lovra iz Morav, I. Maek in I. Skvara od t. Jota, Janko Dolenc iz Selce, F. Cegnar in F. Zakotnik Iz TVriarjev; drugega teaja se je udeleilo sledeih sedem: M. Grad iz Dragomeli. Ivan Gec z Via. F. Novak iz Zgornje ike, A. Ai iz Zagorja, L. Kankeli iz Bukovce, F. Retar iz Stine. Izmed onih, ki so se priglasili, a ne udeleili teaja, se ie opraviil samo eden. V bodoe se bo v tem pogledu bolj pazilo. Teaj je vodil strokovni tajnik Kafol, pri praktinih vajah mu je pa pomagal oskrbnik

VPRAANJA IN ODGOVORI.
Vpraanjte 51. Imam deteljie, na katerem se je pojavila predenica. Kako zatrem predenico na detelji? (S. V. v R.) Odgovor: Predenico zatiramo na razline naine: pred cvetjem na ta nain, da pokosimo okuena mesta priblino en

drevesnice g. Breceljnik. Udeleenci so si ogledali tudi vrtnarstvo in drevesniarstvo g. Feranta v Mostah ter posestvo na Kodeljevem. Najbolji teajniki so bili nagrajeni s cepilnimi noi, karjami ter se je izplaalo nekaterim tudi po 45 -Din za prehrano; istotako se jim je tudi priskrbelo brezplano prenoie v oblastni rebartu na Selu. G. predsednik Sancin je zakljuil teaj s primernim nagovorom. Pletarska ola v Ptuju sprejema za olsko leto 1929./30. v 1. letnik redne uence in uenke, ki so z dobrim uspehom dovrili osnovno olo. Redni uenci (uenke) bodo morali redno obiskovati pouk, ki je praktien in teoretien ter traja dve leti. olske potrebine bodo dobivali uenci in uenke brezplano na zavodu. Po uspeno dovreni uni dobi sprejmejo odpusttiico, ki velja v zmislu zakonitih dolob, kot pomoniko izprievalo. Vpisovanje se vri do vkljuno 30. 8. 1929. Vpis se lahko izvri tudi pismeno, vendar je v tem primeru potrebno pri mladoletnih dovoljenje starev. Redni in izredni uenci in uenke se bodo morali sami vzdrevati. Pouk prine 2. septembra ob osmih zjutraj.

da prosilec odgovarja navedenim pogojem, je poslati ivinorejskemu nadzorniku Maribor, Celje ali Ormo, v igar delokrogu lei obina, najkesneje do 30. avgusta t. 1. Signiranje in s tem zvezano prebasanje in event. vepIjanje hmelja se sme do nadaljnjega vriti tudi v skladiu hmeljarskega ekspertnega drutva (Hed) v alcu, Signiranje se ima vriti pod dosedanjimi formalnostmi in po dosedaj obstojei komisiji. Premovanja goveje ivine v mariborski oblasti. Komisar oblastne samoupravie mariborske oblasti je odredil, da se v letonjem letu vrijo ogledi in premovanja goveje ivine v sledeih krajih: v Rogatcu, dne 6. sept. 1929. ob desetih za pomursko pasmo; v Slovenjgradcu, dne 1. oktobra 1929i. ob devetih; v Marenbergu, dne 30. sept. 1939. ob devetih, v Slovanski Bistrici, dne 5. sept. 1929. ob devetih, za marijadvorsko pasmo; v Ljutomeru, dne 14. avg. 1929. ob osmih, za simodolsko, pinegavsko in marijadvorsko pasmo; v Dol. Lendavi; dne 11. sept. 1929. ob devetih, v -Prelogu, dne 10. sept. 1929. ob devetih za simodolsko pasmo. Ker je -namen teh prireditev pounega znaaja in dokazilo o eventuelnem napredku govedoreje, je eleti, da se jih udelei vsak zaveden ivinorejec s svojo dobro ivino. Dunajski jesenski sejm, ki se vri od 5.8. septembra 1929., ima na programu tudi ivinski sejm, na katerem bodo razstavljeni konji in goveja ivina. Prireditev bo obsegala okoli 130 konj in 230 govedi avstrijskih pasem. Na razstavnem prostoru bo nepretrgoma urad oval glavni zastopnik nijeavstrijske deelne kmetijske zbornice na -Dunaju, Prilonost za nakladanje ivine bo neposredna in za prevoz bo lahko vsak as dobiti elezniki voz.

GOSPODARSKE STVARI.
Kmetijska razstava v Novem mestu. Po odlobi ministrstva za poljedelstvo v Beogradu z dne 27. 6. 1920., tev. 18.088., se mora prirediti v Novem mestu v jeseni 1929. okrajna poljedelska razstava, in sicer za poljedelske, vrtnarske, sadjarske in vinogradnike pridelke, predelave, orodje in priprave, ki se rabijo tuka.i in se izdelujejo doma. Ministrstvo je doloilo kot podporo za to razstavo 20.000 Din, kateri znesek se bo uporabil za nagrado dobro ocenjenim -r-azstavljalcem. Po naroilu ministrstva, ozir. velikega upana, se je dne 13. t. m. tukaj osnoval razstavni odbor iz sledeih gospodov: 1. novomeki upan dr. Josip Reek, kot predsednik; 2. ravnatelj kmetijske ole in. Anton Podgornik. kot podpredsednik; 3. sreski kmet. referent Franc Wernig, kot tajnik; 4. lan okr. blagajne novomeke Josip Munda, kot blagajnik; 5. lekarnar mag. pharm. Josip Bergman, star., predsednik sadjarske in vrtnarske podrunice, kot odbornik; 6. strokovni uitelj za vinarstvo in sadjarstvo Anton Flego, kot odbornik; 7. veleposestnik Robert Germ iz Bajnofa, predsednik vinarske- podrunice kot odbornik; 8. posestnik Anton Globelnik iz Rrljina, predsednik kmet. podrunice kot odbornik; 9. in. Franc Kotlovek, profesor za poljedelstvo in vrtnarstvo, kot odbornik. Navedeni tvorijo oji odbor za to razstavo, v iri odbor pa so poklicani vsi predsedniki kmetijskih podrunic ter podrunic, sadjarskega in vrtnarskega drutva v novomekem okraju. Odbor je prevzel vsa opravila, ki se nanaajo .na razstavo in je doloil dneve 12., 13. in 14. oktobra t. 1. kot razstavne dneve, lokale pa bo doloil pozneje. Vsa upanstva, upni uradi, olska vodstva, kmetijske 'korporacije v novomekem okraju se pozivajo, da zapono ivahno -propagando, da bo im ve ljudi poselilo razstavo- in da bodo kmetovalci razstavili predmete, ki so navedeni v programu. Ker bo .razstava v preteni veini imela trgovinski smoter, zato se vabijo kmetijske ikorporacije in zasebniki iz vse Dolenjske ter iz Bele Krajine, da se udelee razstave bodisi kot razstavitelj, bodisi kot posetnik. Vsa pojasnila glede razstave se dobe pri razstavnem odboru, ki ima taasno svojo pisarno v poslopju sreskega naeistva v Novem mestu v sobi t, 10 (v pritliju, desno). Moderna gnojia. Ministrstvo kmetijstva eli, da bi se zgradila moderna gnojia pri absolventih kmetijskih ol, v prvi vrsti takih, ki s prav dobrim uspehom delujejo na svoiih posestvih, ali pa pri sinovih posestnikov, ki se udejstvujejo pri starih ter bodo v doglednem asu prevzeli posestva.. Pravilno kolekovane od pristojnega upanstva potrjene pronje,

KMETIJSKE ITOVICE.
Posredovalnica za prodajo ivine v Bohinju. Znano ie, da je Bohinj precejnji zalagatelj plemenske ivine, zlasti dobrih krav mlekaric. Da se prihrani kupcem mnogo asa ter zamudnega povpraevanja, ie ustanovila Planarska zadruga, r. z. z ol. z. v enjici, posredovalnico za prodajo ivine. Vsa ivina lanov pl-anarske zadruge, katera bo namenjena za prodajo, bo vpisana v poseben seznam. Kupcem se bo dajalo na eljo ustna in tudi pismena pojasnila. Sede posredovalnice bo v trgovini M. Langus v enjici, tik ceste, kjer bo razobeena tudi tozadevna reklamna deska. Iv. Arh, t. . nal Razstava plemenske ivine v Solnogradu. V Solnogradu se vri v asu od 31. avgusta do 2. septembra 1929. I. avstrijsko-bavarska razstava pinegavske pasme konj in goveje ivine, katero priredita a v stri jsko-ba v a r sk a zveza za rejo norijskih konj in dravna zveza avstrijskih in bavarskih rejskih organizacij za pinegavsko goved. Razstavljeno- bo okoli 300 glav konj in goveje ivine iz raznih avstrijskih zveznih deel in iz Bavarske. Razstavljeni bodo tudi razlini drugi kmetijski proizvodi in izdelki. Okroni kmetijski urad Ormo. Kmetijsko nadzornitvo v a-kovcu, ki je opravljalo dosedaj v Medjimurju vse posle pospeevanja na polju poljedelstva, vinogradnitva in sadjarstva je z dmeim 31. julija ukinjeno. Vse posle je prevzel Okroni kmetijski urad oblastne samouprave v Ormou. Stranke naj odslej poiljajo svoje vloge na naslov posameznih nadzor-ni-tev v Ormou: n. pr. v ivinorejskih zadevah na ivinorejsko nadzornitvo Ormo, v poljedelskih zadevah na poljedelsko nadzornitvo in na isti nain na vinarsko- ter sadjarsko nadzornitvo. Uradni dan za sprejem strank je vsako sredo.

od 31. avgusta

do 9. septembra 1929.

Mlekarski sejm. Ta panoga nastopi letos z izdelki sira, masla in drugih mlenih izdelkov. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi v malih koliinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika za nakup mlenih izdelkov iz naih mlekarn in sirarn. Vinski sejm. Na letonjem sejmu se vri razstava izbranih buteljnih in odprtih vin. Z a poznavalce vina lepa prilika, da pokusijo res dobro, lahtno vinsko kapljico, pridelek priznanih tajerskih in dolenjskih goric in da pokupijo e ostale zaloge. Vinskemu sejmu bo prikljuena tudi prodaja grozdja, in sicer zgodnjega namiznega grozdja iz junih goric Dalmacije. Kmetijsko - strojna razstava. T a razstava bo nudila naim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup najboljega orodja in strojev. Dananje kmetijstvo je navezano na stroje, da si s tem po eni strani olaja delo in ga ceneje izvri, po drugi strani pa da razlina deia izpopolni in jih hitreje opravi. P r i vseh strokah naega kmetijstva si danes p o m a g a m o z izboljanjem orodja in strojev in kar posameznik ne more na tem polju dosei, to lahko store vlanjeni posestniki strojne ali druge zadruge. Marsikaj dobrega se je e doseglo s stroji, vendar e premalo. Stroji se v svoji sestavi in delu od leta do leta izpopolnjujejo. Vano je, da te izpremembe zasledujemo. Z a t o nam nudi kmetijskostrojna razstava najlepo priliko. Vrtnarska razstava bo tudi prikljuena letonji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma. Ta razstava ima svojo posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni pokrajini nae donjovine, je te-

kla zibelka naemu domaemu vrtnarstvu, posebno pa trgovskemu. V Slovenijo so e danes uprti pogledi vrtnarstva i z vseh uelov nae domovine, t u d i letos bodo najnapredneji ljubljanski vrtnarji, pionirji v svoji stroki, dali novih pouuo tovariem, tako v estetskem oziru, kakor tudi gieue e intenzivneje izrabe cvetja. Zadnja vrtnarska razstava je vzbujala vsesplosno zanimanje in obudovanje, l udi letonja razstava utegne obiskovalce vsestransko zadovoljiti. Z a d r u n a razstava v LJubljani. Glavni Zadruni Savez ki je sredinjica zadrunih zvez v Jugoslaviji praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Z ozirorn na to je sklenil njegov redni obni zbor, da se vri v Ljubljani Zadruni kongres, na katerem naj se zbero vsi zadrugarji Jugoslavije v svrho pregleda doslej izvrenega zadrunega dela in v svrho zartanja p r o g r a m a z a prihodnje. Ljubljano so doloili zato, ker je zadrunitvo v Sloveniji najstareje in sorazmerno najbolj razvito. Prireditev se vri v asu, ko bo na Ljubljanskem velesejmu otvorjena Ljubljana v jeseni" od 31. avgusta do 9. septembra. Slovenske zadrune zveze, ki so lanice Glavnega Zadrunega Saveza Zadruni zvezi v Ljubljani in Celju, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ter Z v e z a gospodarskih zadrug v Ljubljani prirede sporazumno ob tej priliki na Velesejmu .,Zadruno razstavo", ki naj tvori zaetek zadrunih razstav. Z a d r u n a razstava ima namen seznaniti zlasti udeleence zadrunega kongresa s slovenskim zadrunitvom ter prikazati na sploh vanost in pomen zadrunitva na Slovenskem.
mogla izvriti le zadrunim potom ali za veje skupine posameznikov. Za poedince pa se ne izplaa.

DOPISI.
Globoko. O priliki ob. zbora tukajnje kmet. podrunice se je vrilo pouno predavanje o kmetsko-gospodarskopravnih vpraanjih, ki ga je imel g. dr. Dernovek iz Breic. Koliko zanimanja vlada med naim ljudstvom za taka vpraanja, ki so, premnogokrat vsled njih nepoznanje vzrok in povod dolgotrajnim sporom, tobam in visokim strokom, je pokazal nepriakovan obisk. V nedeljo, ob dveh popoldne, v kraju kjer ni cerkve, da bi jih privabilo kako opravilo, se je zbralo iz obin Globoko, Bojsno in Piete nad 200 mo, ki so z napeto pozornostjo in panjo sledili izvajanjem predavatelja, ki je v lepi domai besedi in primerih pojasnjeval vana doloila zakona. Vsak pa uti, da bi bil prihranjen marsikak korak na sodie ali k advokatu, e bi bil pouen vsaj v najpotrebnejih vsakdanjih gospodarskopravnih vpraanjih. Gospod dr. Dernovek je sedaj e drugi pokazal svojo portvovalnost in sei radevolje odzval vabilu podrunice. Izrekamo mu tem potom nao iskreno zahvalo in se mu priporoamo e za bodoe! Po predavanju se je praktino demonstriralo s sposnemanjem mleka in izdelovanjem masla. Za nae kraje, kjer se redi pri posameznikih 13 krav/e, bi se uvedba posnemahiikov za-

DRUBENE VESTI.
Odsek za kuncerejo Kmetijske drube za Slovenijo v
Ljubljani priredi 0 priliki kmetijske razstave, ki sel vri od 12.14. oktobra t. 1. v Novem mestu, tudi razstavo kuncev, in sicer raznih 'najboljih pasem. Vabijo se rejci, tudi e niso lani odseka, da se razstave udeleijo v polnem: tevilu. Kdor hoe kunce razstaviti, naj to javi do 1. oktobra t. 1. odborniku g. dr. Andreju Jenku, t. Vid pri Stini, z navedbo tevila ivali,, spola, starosti in pasmiei.

URADNE VESTI.
ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske drube za Slovenijo, dne S. avgusta 1929.
(Dalje in konec.) Poroilo ravnateljstva. Ravnatelj je preital poroilo o delovanju Kmetijske drube od zadnje odborove seje 4. maja, iz

katerega sledi: Drubeni strokovnjaki so imeli 17 predavanj in praktinih teajev pri podrunicah in dva trodnevna teaja za drevesniarje. Druba je protestirala proti denaturiranju kajnita in kalijeve soli s petrolejem in dosegla ukinitev takega denaturiranja kalijeve soli. Zaproeni nart lovskega zakona mi dospel, pa pa osnutek zakona o prometu z mlekom, o katerem je druba podala svoje mnenje.

Glavni odbor je sklenil, da prevzame od Direkcije za poljoprivredni kredit v Beogradu drubi dovoljeno posojilo od 1,000.000 Din proti vknjibi na hio Turjaki trg 3. in hio Poljanski nasip 48. Nakup Tomasove lindre v inozemstvu je oviran vsled pravilnika, ki ne dopua uvoza manj nego 1XX>% blaga. V kmetijskem ministrstvu je g. predsednik prejel zagotovilo, da se bo upotevala pronja Kmetijske drube in znial ta odstoDruba je priredila zlet slovenskih kmetovalcev na kmetek na 17'A%. Izrazila se je elja, da naj bo cena za vse gnotijsko razstavo v Monakovo in pomagala pri razstavi perutjilo, ne oziraje se na odstotke, enako visoka. To pa ni monine in kuncev na Ljubljanskem velesejmu. Za jesen pripravlja goe, ker bi bili kmetovalci pri tem okodovani. Od druge razstavo vina, mlekarstva, ebelarstva in kmetijskih strojev. strani se pa tudi priporoa, naj bi se namesto Tomasove linPomagala je pri zletu srbskih kmetovalcev v Slovenijo in jili dre uporabljalo tudi za travnike superfosfat. Njegov uinek je pogostila. Prejela je nekaj podpor od oblasti ljubljanske in mapa samo enoleten, medtem ko traja pri lindri tudi do tiri leta. riborske, medtem ko je kmetijsko ministrstvo odklonilo njene Glavni odbor je pooblastil predsednitvo, da nabavi 100 pronje za podpore za razne panoge. do 150 vagonov Tomasove lindre pod najugodnejimi pogoji. Oddaja prostorov v I. nadstropju na Turjakem trgu je e Glede kmetijskega ministrstva predvidene podpore 50.000 vedno odprta. Zanje se je zanimala andarmerijska komanda, dinarjev za napravo gnojninih jam se je vnela ivahna debata, ki je pa odstopila. Razpisala se bo ponovno v asopisju. G. Pev kateri so se zaradi nje uporabe izrazile naslednje elje oziroma predlogi: Ta znesek se naj razdeli kot nagrade tistim, ki tovar je bil mnenja, naj se ti prostori uporabijo za razirjenje semenske trgovine, g. dr. Spiller pa za splone kmetijske so e vzorno uredili svoja gnojia; porabi naj se za znianje svrhe, razna kmetijska drutva, stalno kmetijsko razstavo in cen gnoj ninim sesalkam na polovico za tiste, ki imajo e gnojslino. Konno je glavni odbor pooblastil predsedstvo, da nine1 jame. Iz vsake oblasti se naj zbere po 25 prosilcev, ukrene, kar se mu zdi umestno, vendar se prostori ne smejo med katere se naj razdeli ta podpora za napravo gnoji. Konno je odbor sklenil naj se razglasi v Kmetovalcu", da oddati vezano na daljo dobo. Nadalje se je sklenilo, da se bo planarski odsek sklical se bo dodelilo 50 prosilcem podpore za gnojia in gnojnine en dan pred odborovo sejo, da se konstituira. jame, udom Kmetijske drabe, ki so revni in katere bo priporoila podrunica. Vsaka podrunica pa sme predloiti samo po Ker ni bilo drugih vpraanj, je predsednik ob pol 3. uri zaeno pronjo do 31. avgusta t. 1. kljuil odborovo sejo. G. kmetijski svetnik Rohrman je daroval drubi 74 nemkih in 50 slovenskih .kmetijskih, knjig. Za to njegovo blagonaklonjenost mu je odbor izrekel najlepo zahvalo. Za urednitvo odgovoren: Viljem Rohrman. Tisk J. Slasti,ika nasl. v Ljubljani. Izdajatelj za Kmetijsko drubo: Ivo Sancin. Za tiskarno odgovoren Janez Vehar.

Najbolji in n a j e k o n o m i n e j i

Prepojenje

krav.

iz znanih ekih tovarn

elektromotorji

. . . Preko 300 krav zdravljene z Bissulin-om vse z dobrim uspehom, vse krave so pravilno teletile.
Tierarzt Dr. S. Beri. Tierarztl. Wochenschr. 24. Jahrc. Nr. 16.

Skodovi Zavodi v Plznju

se nahajajo v velikosti od '/4 do 30 ks. stalno v nai zalogi v Ljubljani. Obrnite sena:

Bissulin se izdaja le na ivinozdravniko odredbo. H. Trammsdorff Chem. Fabrik Aachen. Broure o bolezni razpoilja: Zastopstvo: Lykos Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.

ZASTOPSTVO 5 R 0 D 0 V I H Z A V O D O V Ljubljana, BlBnburgova ulica tev. 7.

Telefon itev. 2966.

KMETOVALCI

UPORABLJAJTE

PRI

GNOJENJU

VEDNO

40% KALIJEVO
Za ita detelje, travnike in panike okopavine, koruzo in trto hmelj

SOL
80-120 100150 120200 180 250 kg kg kg kg.

ker le na ta nain doseete najveje pridelke prvovrstne kvalitete. Potrebno ie letno na oral:

Sedaj jeseni naj vsak gnoji ozimine in vinograd z 40/ kalijevo soljo. Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplano:

Agpihultupni kemini upad za kalijevo gnojenje v Zagrebu, Rahoga uiica ZII.

40/0 kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski drubi za Slovenijo in njenih podrunicah.

Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680., VS10 po Din 1900., VFS12 po Din 2150., VFS12 z verigo po Din 2300., VFS14 z verigo po Din 2770., Alpina po Din 2230., HLC za roni ali motorni pogon po Din 2800; ERS s tremi noi po Din 5700. Robkai za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180., EMR po Din 1120., mali roni Mignon po Din 110.. Planeti t. 8 kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globoina izpremenljiva, tea okoli 40 kg. Din 750.. Planet tev. 18 roni po Din 170.. Sackov dvovrstni roni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690. itoistilnik Exner 4b po Din 2000. itoistilnik Exner navadni po Din 1500.. ' Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, transmisija za vitelj ER po Din 1630, D80(> po Din 540. Mlatilnice rone ERM po Din 2550., za pogon z motorjem ali vitljem ZM18 2050 Din, MZVS22 po Din 5250.. Mlatilnica za deteljo EVS Din 1850. Mlatilnica za deteljo EVSM Din 1650. Zdroba (rotar) ELH Din 1080. Droblja (rotar) Gloria 6" po Din 4950., MK2 za roni pogon po Din 850.. Kosilnica Herkules, enovprena po Din 5200. Knotek, enovprena po 5600, dvovprena s pripravo za ito Din 5500. Stroj za suho kvaenje ita Ideal po Din 950 komad. Bencin-motor Lorenz 3HP po Din 11.500., 4 HP po Din 15.500, 3HP s pumpo 17.000 Din. Robax-motor, tipa DFR/4, 7 Ks, 1410 okr./min. 380 voltov, 50Hz, z jermenico 180/90 mm tov. tev. 113.196, s prigrajenim stikalom zvezda trikot in temeljno, garnituri po Din 5506.. Robax-motor, tipa DF/4, 7 Ks, 1410 okr./min., 380 voltov, 50Hz z jermenico 180/90mm tov. tev. 112.782 toda.s stikalom zvezda trikot z separatno montao in temeljno, garnituri po Din 5.480.. Robax - motor, tipa KD/4, 3.4 Ks 1425 okr./min., 380 voltov, trikot 50Hz, z jermenico 160/80 mm tov. t. 119855 s temeljno garnituro in stikalom po Din 3.750.. Robax - motor, tipa KD4 4, 4.3 Ks, 1425 okr./min., 380 voltov, trikot, 50Hz, z jermenico 125/100 mm. tov. tev. 119857, s temeljno garnituro in stikalom Din 3750..

Cisti o b r a z in pomlajenje. Vaa koa postane mladeniko svea in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdei nos, brazgotine, solnne pege, rumene in rujave pege,

Pred uporabo

Po uporabi

pege vsled vroine

izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme EROS". Eros" slui v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvije starosti pod jamstvom. Zdravniko priporoano. Dolgujem Vam veliko hvalenost. Dosegla sem vidno olepanje obraza v 24 u r a h piegospa Dr.M. Glanzend. Sijajno preiskuen > pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16 3 lonki Din 34' 6 lonkov Din 55" Dr. Nikol Kemeny, Koice, pot. pred. 12/L. 43. SR i c: aj * c o a S3o s= t- j;,
73

&

o J3

.5 5 > 55 o v) c n rt M > rt <u i -3 S " T 3 (J H ~ r > O: .2'S-*

1000 Dinarjev
Vam plaam, e Vae bradavice,

kurja oesa
in roeno koo ne odstranite v 3 dneh brez bolein, nevarnosti in brez noa. Zdravniko priporoilo: Dr. Cyrakus B. Wien, pie: ,,Sem z Ria-mazilom zadovoljen, poljite nadaljnih 21 lonkov, hoem jih uporabiti pri mojih pacijentih". Cena z garancijskim pismom Din 9-, 3 lonki Din 18-, 6 lonkov Din 32 Dr. Nic. Kemeny, Koice, p. pred. 12/L 43
ehoslovaka.

ra
IZ X) X ^ re ^ = o

z RIA - mazilom

3 g =32 2 3iS s- >

Ljubljanski velesejm prireja od 31. avgusta do 9. septembra 1929 razstavo

Odvetnika

L3UBL3HHfl I? 3ESEHI"
specijalno sredstvo proti obadom, iti ivino poleti in jo ohrani zdravo in delazmono. Dobiva se povsod.

Veliki k m e k i

sejem!

dr. Drago Marui in dr. Viktor Vovk

Ljubljana

DR7JL
GLEDALIKA

KANKY
ULICA TEV. 8.

kemina tovarna

LJUBLJANA

Velika razstava kmetijskih strojev in orodja! Legitimacije pro dajajo podrunice Kmetijske drube, denarni zavodi in vse veje postajne blagajne v Sloveniji.

sta se preselila
s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov v Tavarjevi ul. 4

v pritlije hie v Tavarjevi ulici tev. i.

Denar naloite najbolje in najvarneje pri domaem z a v o d u

KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM

V LJUBLJANI, T A V A R J E V A
Vloge na Knjiice in tekoi raun obrestuje po 6 /0,
4 S l f obrestovanja. -

REGISTROVANA

ZADRUGA

Z NEOMEJENO

( S O D N A ) U L I C A T E V . I.

ZAVEZO

Raun potne hranilnice t. 14.257 Brzojav Kmetski dom" Telefon 2847 pri trimeseni odpovedi po 7 ' / , % . brez odbitka davka na rente. Stanje vlog 25,000.000 dinarjev. Jamstvo za vloge presega vekratno vrednost vlog.
M & t l f n ^ S l , 2 ' naaganje denarja - Vlone knjiice dragih zavodov sprejema kot g o t o v i h ..rez prekinjen] POSOJILA daje proti porotva, na vknjibo in nastavi preminin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekoem raunu pod najugodnejimi pogoji.

BLAGAJNIKE URE: Ob delavnikih od 8 ,12 */. PODRUNICA V MARIBORU, SLOMKOV

in od 3 - 4 '/ Ie ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 - 1 2 /,. TRG TEV. 3, PRITLIJE, (POLEG STOLNE CERKVE).

Mala

naznanila.
Gepelj

I. J A I & S U
Ljubljana, Gosposvttska c, 2
priporoa bogato za logo. Pisalni troji Adler is ivalni troji za rodbino n obrt. Vozna kolesa St/ria Dttrkoop, Ceniki zastonj iD franko.

L e proti predplailu, do 20 besed stane Din 20.vsaka nadaljna beseda po 1 Din.

(pokonni) e popolnoma v dobrem stanju, ima na prodaj: Ivan Pezdir, Brezovica 27 pri Ljubljani. 215

Semenska r
se dobi pri Fran Poganik-u, Ljubljana, Dunajska cesta t. 36. Kupec sem za suhe gobe, fiol in vse deelne pridelke. 229

Ve plemenskih merjakov
in samic v starosti 12 tednov (teki 2530 kg), nemke plemenite pasme (Deutschen Edelsctrwein), ima na prodaj: uprava veleposestva Ornig, t. Jan na Dravskem polju. 230

Varujte svoje praie pred boleznijo!

Sadnlkarjev zdravilni praek zoper obolenje praiev je vedno uinkujoe zdravilo, ker oisti prebavila in odvaja iz njih kune bacile! Pospeuje tek in rejo zdravim ivalim ter pri obolelih pravoasno uporabljen zabrani izbruh rdeice. Zato imejte ta praek vedno doma ter ga podajajte Montafonska plemenska ivina. 2 krat na teden svojim praiem, da ne bodo oboDve kravi, dve breji telici, dve telici in dva leli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in ivinozdravnikim navodilom 12 Din, bikca, vzgoja na pai. brez tuberkuloze, po10 zavojev 100 Din. Ce se polje denar v pismu vprena letna mola 4660 kg mleka, ima na pronaprej potnine prosto, sicer povzetje! V zalogi daj: Oskrbnitvo graine Neukloster, p. t. Pevsa druga zdravila za ivino! Na vsa vpraanja ter v Sav. dolini pri Celju. 227 odgovarjam brezplano! Naroa in dobi se edino v lekarni pri angeiju varhu" na Vrhniki! 159

Lepa kmetija se da v najem

po zelo ugodnih pogojih, v slovenskem delu avstrijske Koroke, v bliini industrijskega mesta na jugoslovanski meji. Na tej srednje veliki kmetiji se lahko preivi ena kmetska druina. Resni ponudniki naj se obrnejo na: Upravo lista pod tev. 226. 226

Brzoparilnik
100 litrov, malo rabljen, elezen ko za svinje, kg po 4 dinarje in okoli 250 kg bodee ice, nekoliko porjavele, kg po 3 dinarje, ima oddati Fran Poganik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 210

UNIEVALEC MRESA (
iMes/jiro/n/ufamt/jeMOiE\
MUH,JfOMAHJ. STEN/CE in I Ves OSTALE MRES

T O X

Semenska penica
na razstavi 1928 odlikovana z zlato medaljo in sicer ,,Ardito", dozori 14 dni preje, se ne polee, vztrajna proti rji. Dioseka udomaena, skozi 32 let vzgojena, se odda: Oskrbnitvo Rakovnik, p. t. Rupert pri Mokronogu. 225

Vabilo
na obni zbor Mlekarske zadruge v Skaruni, r. z. z o. z., ki bo dne 8. septembra 1929 ob 16. uri pri Vodetu na Skaruni. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poroilo naelstva in nadzorstva. 3. Odobritev raunskega zakljuka. 4. Volitev naelstva in nadzorstva. 5. Citanje revizijskega poroila. 6. raznoterosti. Naelstvo. 224

Mostna tehtnica
do 2000 kg. se proda pod ugodnimi pogoji pri Valentinu Poljanek, posestnik v Dobraevem, p. 2iri nad kofjo Loko. 223

fator m//r//A z/ego DOS/se PO/SOD v or/gma/n/ mo dr/ frd/rcos/c/ oprem/ varujte se predponare. Sn jen/minadomest/ri.'

Gepelj
ima na prodaj Franc Korenan, Naklo t. 21 pri Kranju. 220

Z a s t o p s t v o za S l o v e n i j o :

Kupujte b r u s n e .'kamne

_ trgovinah z eleznino.

Dr. A. KANSKY
kemina tovarna LJUBLJANA Gledalika ulica.

D o b i j o se v -vseh v e j i h

Dva mrjaka,
stara po 4 n 7 mesecev in drugi brejo svinjo, gorenjske pasme itna na prodaj: Valentin Rahne, Zalog 7. p. Dev. Mar. v Polju. 218

Druabnik
-i najem vejega posestva na rodovitni ravnini Stmac ob Savi, ki poseduje nekaj kapitala se ie. Pogoji so vsestransko ugodni in bode kapital iobro naloen. Le resne, delavne moi se prosi, se javijo na: Upravo lista pod tev. 189. 189

PLJUNE B O L E Z N I SO OZDRAVLJIVE!
Pljuna tuberkuloza jetika kaelj suhi kaelj - sluzasti kaelj nono potenje bronhijalni katar katar poiralnika zaslinjevanje pljuvanje krvi bruhanje krvi tesnoba astmatino dihanje bodljaji itd. so o z d r a v l j i v i !

e n a tisoe

ozdravljenih!

Vabilo
na VI. redni obni zbor vinarske zadruge ..Liutdmeran", r. z. z o. z., ki se vri v torek dne 10. septembra 1929 ob eni uri popoldne v hii g. upana Rakua v Obreu pri Srediu. Dnevni red: 1. Porolo naelstva. 2. Poroilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance. 4. Volitev naelstva in nadzorstva. 5. Predlogi in nasveti. 6. Sluajnosti. Ako obni zbor ob doloeni uri ne bi bil sklepen, se vri pol ure pozneje v istih prostorih drug obni zbor, ki je sklepen pri vsakem evilu navzoih lanov. K obilni udelebi vabi odbor. 222

Zahtevajte takoj mojo knjigo

Jovo umetnost prehrane"

ki je e mnoge reila. Lahko se uporablja pri vsakem nainu ivljenja in pomaga bolezen hitro premagati. Telesna tea poraste in postopno apnenje ustavlja bolezen. Resni zdravniki izvedenci potrjujejo i zborno kakovost moje metode in priporoajo uporabo iste. im prej prinete z mojim nainom prehrane, tem bolje je. dobite mojo knjigo, iz katere boste rpali veliko koristnega. Kogar muijo boleine, kdor se hoe na hiter nain, temeljito in i rez nevarnosti reiti svojih bolein, naj pie e danes! Naglaam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplano, brez vsake obveze z Vae strani in bo Va zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev ocenjen n o v n a i n Vae pretirane. Radi tega je v Vaem interesu, da takoj piete, ter boste od mojega tamonjega zastopstva kadarsibodi postreeni. rpajte pouk in pojaeno ivljensko voljo iz knjige izkuenega zdravnika. Ona vsebuje okrepitev in ivljeneko tolabo ter je namenjena vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji nain znanstvenega zdravljenja plju.

Popolnoma zastonj

Kupim simodolskega bika

nad eno leto starega. Lovrenc Telban. Podjelovo brdo, p. Gorenja vas nad kofjo Loko. 221

Bika
montafonske pasme, 1 2 mesecev starega, ima na prodaj: Anton Perhaj, Male Lae, pota Velike Lae. 219

Moja adresa:

GEORG FULGNER, B e r l i n - N e u k o l n , Ringbahnstr. 24, (Abt. 6 4 9 )

Potnina plaana v gotovini.

' S f

tev. 16.

V Ljubljani, 31. avgusta 1929.

XLVL

Glasilo Kmetijske drube za Slovenijo.

Inserafi s e r a u n a j o p o naslednjih c e n a h i
Din 2,400- Din 400* 'le strani. 1 Din 1200- Din 500' lg strani. 1 Din 800- Din 200' Iis strani Din bOODm 1 U 0 ' V24 strani triloga listu slane D i n 1500'. M a l a n a z n a n i l a do 20 besed stanejo Din 20- vsaka nadaljna beseda J Din. ,/' t li Vs 'U stran strani . strani. strani.

Kmetovalci udje Kmetijske drube!

Naroajte vse kmetijske potrebine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski drubi za Slovenijo; edino-le ona Vem more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebin, ne nasedite raznim cenejim" ponudbam.

Kmetijska druba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebine.

Zaloge se nahajajo:
v Ljubljani, Turjaki trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12: v Celju pri kolodvoru; v Breicah pri Zvezi kmetijskih podrunic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju: v Murski Soboti pri tvrdki eh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podrunici sv. Jurju ob avnlci; v Novem mestu pri kmetijski podrunici; na Rakeku pri g. Matevu Straj; v Ptuju pri Kmet. drutvu. Surova kostna moka z 1012% fosforove kisline in 4% duika po Din 115, za 100 kg. Za 1 ha 300400 kg. Tomasova lindra na bazi 18% pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona Din 118.; pri odjemu 5000 do 10.000 kg Din 119. za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 122.. Za vsak odstotek ve kot 18 se rauna Din 6. za 100 kg po analizi tovarne.

Semena:
Inkarnatna (rdea) detelja po Din 14. za kg. Ozimna penica orig. Belje sort. Prolific brkulja (osinka) po Din 3.60 za kg.

Krmila:
Klajno apno v izvirnih vreah, tekih 50 kilogramov po Din 3.20 za kg, na drobno Din 4.20 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tole po Din 3.90 za 1 kg v vreah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maobe po Din 3.80 za kg. Sezamove tropine 50% beljakovin in tolobe po Din 3.80. Ribja moka v originalni vrei 50 kg po Din 6.50 za kg, na drobno Din 7. za kg, najmanj 5 kg.

Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne poiljatve. Pri vagonskih naroilih naj se podrunice obrnejo preje pismeno na drubo, ki jim bo napravila po monosti ugodneje cene. Apneni duik 1619% v ploevinastih posodah po Din 275 za 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol 42% pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona Din 172.. za 100 kg, franko vsaka postaja, na drobno Din 178. Te cene veljajo samo za dobavo do 30. septembra t. 1 . Za dobavo od 1. oktobra dalje: pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 180. za 100 kg, franko vsaka postaja, na drobno Din 186.. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126. za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal - Rue, meano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% duika in 8% fosforove kisline po Din 180, za 100 kg, vree po 50 kg Din 92.. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline. V>% duika po Din 120. za 100 kg. Vree po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Roena moka, izborno duinato gnojilo za vinograde po Din 215, za 100 kg. Vree po 100 kg. Za 1 ha 300500 kg. Rudninski superfosfat 16% po Din 92, za 100 kg, v vreah po 100 kg, za 1 ha 300500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.

Vinogradnike in vrtne potrebine:

Arborin, sredstvo zoper drevesne kodljivce, v steklenicah po 1% kg po Din 20, v rokah po 3/^ kg Din 50.. Tobani izvleek v sodih po priblino 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v ploevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z ambalao vred. Po poti se razpoiljajo le ploevinaste kante. Azbest Clarit za ienje vina po Din 70 za kg. Eponit za ienje vina po Din 50. za kg. Fenoltaleinov papir za preizkuanje galinih zmesi po Din 1. za zvez. Gumijeve cevi za kropilnice po Din 15. za meter, tenke po Din 8.. Gumijeve krogljice po 2. in 2.50 Din. ploe po Din 10. Jullien" za ienje vina, za belo in rdee H kg Din 30, kg Din 50, 1 kg Din 90.. Merilo za sode, novost patent Matievi, vtevi tabelo po 130. Din za 2 m zloljiv aparat. Modra galica 98/99% po 8,20 Din.

Natrijev bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.--. Rafijevo lije, kg po 24. Din. Saksonija aparat za konserviranje sadja po Din 160.. Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v manjih koliinah po Din 5.60 za kg. Sulikol (koloidalno veplo) proti oidiju, 1 kg po Din 120. po 1 kg Din 120. Stopp" nastavke za kropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.. kropilnice za sadno drevje in hmelj Unikum" od tvrdke Nechwile" rono-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, tirimi podaljevalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razprilnikom Din 2900.. kropilnice rone, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. kropilnice rone, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205. po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225. kropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640,-TT komad, s pumpo na poteg po Din 640. za komad. Trtne kropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska druba po Din 450., prava francoska uperieur po Din 500., original. Austria po Din 500. za komad. Urania ali Silesia zelenilo v zavitkih po 1 kg in po 34 kg: cena za kg Din 60. Potrebine k kropilnicam: kolenca po Din 10, razprilnik Duet po Din 130, navadni razprilnik po Din 18. Flickov razprilnik za trte po Din 90. za komad, razprilnik za trte mali po Din 40., za drevje in hmelj po Din 110 za komad. Vinalkometer za doloanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.. Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg tee po Din 1580. Grozdni reblja. Ideal 8 prenosljiv po Din 2550. Grozdni reblja (inozemske tvrdke) po Din 5450. Sadni mlini od Din 1450. do 4250.. Stiskalnice za grozdje EPH Din 1440. veplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg. veplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. veplalniik za sode po Din 60. za komad. veplalniki roni po Din 65., nahrbtni Vermorel po | Din 450., Kovina po Din 420..

Sikuro. hlevski odpenja komad Din 26.. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 290/420 cm po Din 1150.. Razprilnik za gnojnine vozove po Din 210.. Teleji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30. ivinozdravniki predmeti (eki izdelek); trokarii za teleta po Din 70, trokarj za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nonicama po Din 55, okrogli, kakor prejnji a veji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, plonati po Din 70, za goved, plonati. z 2 nonicama po Din 50; poiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obro) po Din 8; klee za vdevanje teh obroev po Din 170; toplomer za merjenje vroine po Din 25; zrani filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavlja (proti vhajanju sramnice) po Din 40, irigatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klee za tetoviranje za tromestna tevila, z 2 garniturama tevilk 110 po Din 500. ivinska sol se dobi v skladiu Kmet. drube v Celju v vreah po 50 kg a Din 72. z vreo.

Razne kmetijske potrebine:

Grablje elezne 1016 zob po 12.5020 Din. Jermena za pogon strojev: 90 mm po Din 78 1 m, 100 mm po Din 87 l m ; 120mm po Din 112 1 m. Lopate za tihanje po Din 20.. Lopate za nakladanje po Din 24.. Vile, elezne s 3 roglji po Din 13., s 4 po 14. Din. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23., s 4 po 25. Din. Francoski kljui (francozi) Rapid mali po Din 35., srednji po Din 62., veliki po Din 100, za komad.

Poljedelski stroji:

Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja.

Najbolji cepilni noi, pripravni za vse naine cepljenja sadnega drevja od Din 34. do Din 150.. Prvovrstni vrtni noi, (obrezai) od Din 60 do Din 82.. Navadne drevesne karje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30. Drevesne karje za obrezovanje vrhov, rezanje cepiev in gosennih gnezd Din 135 do 150., peresa k karjam po Din 1.. Drevesne karje Kunde od Din 40 do 190.. Drevesne age Din 40. do 90.. Drevesne eti (krtae), za ienje debel n vej na starem drevju od Din 22. do Din 40.n. Sadni oberai od Din 15. do Din 140.. Lopate za tihanje nasajene po Din 64. do Din 80.. Strgule za drevje po Din 30. Brusni kamni za Kundejevo orodje 12 Din. Vrtne zalivalke Jajag" 10 1 Din 180., 12 1 Din 200.. 14 1 Din 215., 16 1 Din 225..

ivinoreja in mlekarstvo.
Beli sredstvo, da obvaruje ivali proti obadam po Din 12.50, steklenice in roke po Din 45.. Brzoparilniki Alia s pocinjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850. Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobni odpira Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za doloanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400. F za 140 lit. po Din 2000, A za 200 lit. po Din 2800. Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.. M. O. za 60 lit. Din 1350, za 100 lit. KI. po 1850, Din. za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje t. 1. za 5 1 po Din 620., t. 2. za 10 1 po Din 750. Hoybergov aparat za doloanje tolobe v mleku in smetani tip 33 Din 570., tip 25 Din 690.. Sirie Katel" se dobi v ploevinastih puicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40. Sirie dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Kodanja) v katljicah po 25 gramov po Din 15., 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200..

Sackovi plugi in pluni deli: R14MN po Din 1600., D10MN po Din 1050., D9SS po Din 1100.. D8MN po Din 990.; D7MN po Din 900., s pluno na vijake Din 1150.; D6MN po Din 750.; D5MN po Din 700.; obraalni NW7 po Din 1150.; NW5 po Din 1130.; z obraalno osjo po Din 1300.; dvojni obraalni plug BW5 po 1650, Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.. Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.. Glave D9SS po Din 410., D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.; D6MN po Din 270.; SUN na dve brazdi 420 Din. za izkopavanje krompirja po Din 280., za osipavanje 300. Din; HNW7 po Din 470.. Lemei za D8 po Din 35., za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obraalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. rtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noi po Din 1600., z 9 peresnimi noi po Din 1700.. Plune enokolesne po Din 150. Peresni poglablja po Din 650. Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825., UP6 po Din 870., UP7 po Din 960.. Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.. Brane. Dvodelne njivske MI 780 Din, Mil 750 Din, MIVb 600 Din, GE3 po Din 1150.. Lahke poevne IVaL po Din 520.; IVbL po Din 450.. Deske za D6MN po Din 90.; za D7MN po Din 100.. Travniki skarifikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnimi travn. noi) po Din 2100 za komad. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleks po Din 1100, za komad, Ara 16 po Din 1420.. Travnike brane z zvezdnatimi lenki 3 po Din 900., 4 po Din 1050.. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3100., Il/la po Din 2250. komad, V/2 po Din 4500.. Trijer ..Feniks" po Din 3500. spiralni po Din 1500. Trijer Feniks 11/20 po Din 3100., 11/23 po Din 5600.. Sejalni stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5000.; 9 vrstni H9b po Din 2360; 5 vrstni H5b po Din 1650, Budunost po Din 4500. Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090., VFS12 s sklopko po Din 2450., VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900..