Arso Zavarovana Obmocja V Slo

You might also like

Download as pdf or txt
Download as pdf or txt
You are on page 1of 51

Zavarovana obmoja v Sloveniji Protected areas of Slovenia

Zavarovana obmoja v Sloveniji Protected areas of Slovenia

Z a l o i l o i n i zd a l o / Pu b l i s h e d by : Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije U re d n i k i o d b o r / Ed i to r i a l b o a rd : Janez Bizjak, Jana Vidic, Mladen Berginc, Jelena Hladnik, Suzana Zupanc Hrastar, Katarina Groznik Zeiler, Jana Kristanc, Alma Viar B e s e d i l o / Tex t by : Janez Bizjak, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave in upravljavci zavarovanih obmoij Le k t u ra / Tex t e d i t i n g : Asterix Pre vo d v a n g l e k i j e z i k / Tra n s l at i o n i nto E n g l i s h : Tinka Lengar Fo to gra f i j i n a n a s l ov n i c i / P h o to gra p h s o n t h e cove r : Zelena rega (Hyla arborea) / European tree frog Planinsko polje Fo to gra f i j e / P h o to gra p h s by : Matev Lenari, Barbara Plotajner, Bogdan Kladnik, Boris Grabrijan, Borut Lozej, Borut Mozeti, Ciril Mlinar, Davorin Tome, Duan Klenovek, Hrvoje Orani, Igor Brajnik, Jana Vidic, Joe Miheli, Kajetan Kravos, Kristjan Malai, Leon Kebe, Luka Pintar, Marjan Rihtar, Marko Poganik, Marko Slapnik, Milan Vogrin, Mira Ivanovi, Oskar Karel Dolenc, Peter Buchner, Primo Lajevec, Rudi Verovnik, Stanka Denik, Tina Miku, Tomislav Urh, Tomo Jeseninik, Valentin Schein, Tine Tramu, Duan Pranikar, arhivi slik: Ministrstva za okolje in prostor, upravljavcev zavarovanih obmoij, Mestne obina Ljubljana Karta / Map: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje Pro d u kc i j a / Pro d u c t i o n : Argos O b l i kova nj e / D e s i gn by : Ivana Kadivec Ti s k / Pr i nte d by : Gorenjski tisk, 2008

Kazalo

Contents

Karta Uvod TRIGLAVSKI narodni park Park KOCJANSKE JAME Krajinski park GORIKO KOZJANSKI park Krajinski park KOLPA NOTRANJSKI regijski park Krajinski park SEOVELJSKE SOLINE Krajinski park LOGARSKA DOLINA Krajinski park LJUBLJANSKO BARJE Krajinski park STRUNJAN Krajinski park LAHINJA Naravni rezervat KOCJANSKI ZATOK Regijski park KAMNIKO-SAVINJSKE ALPE Krajinski park RADENSKO POLJE

6 -7 8 10 18 24 30 36 42 48 54 60 66 72 78 84 90

Map Introduction TRIGLAV National Park KOCJAN Caves Park GORIKO Landscape Park KOZJANSKO Regional Park KOLPA Landscape Park NOTRANJSKA Regional Park SEOVLJE Salina Landscape Park LOGARSKA DOLINA Landscape Park LJUBLJANSKO BARJE Landscape Park STRUNJAN Landscape Park LAHINJA Landscape Park KOCJANSKI ZATOK Nature Reserve KAMNIK and SAVINJA Regional Park RADENSKO POLJE Landscape Park

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 502.2(497.4) 712.253(497.4) ZAVAROVANA obmoja v Sloveniji / [tekst Janez Bizjak ; prevod v angl. jezik Tinka Lengar ; foto Matev Lenari ... [et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, 2008 ISBN 978-961-6392-61-7 243294208

O K I R

Hodo/
Hodos

6
Murska Sobota
Beltinci

entilj

Drava
Dravograd Prevalje Ravne na Korokem

K
Vuzenica

S L O

Gornja Radgona

K
Maribor

Radenci

Lenart

E G
O

Mu r

renovci

Lendava/
Lendva

Lovrenc na Pohorju

Sava

K
Doli nka

Meica

Kranjska Gora

E
rna na Korokem

Slovenj Gradec

Rue

Miklav

Rogla 1517

Dr av a
Ptuj

Ljutomer

i Pesn

Bovec

Soa

1
Bohinjsko j.
Kobarid

Radovljica

Mozirje

Velenje
mart. j.

Hudinja

la

Traki zaliv

Re
Ankaran/
Ancarano

ka
Ilirska Bistrica

Koevje

Piran/
Pirano

Capodistria Izola/
Isola

rnomelj

Kolpa

10
!

Koper/

Snenik 1796

K R A J I N

B E L A

ja in isl

E
Ormo

ca

Jesenice

Mislinja

Triglav 2864

8
Bled

E
a Sava Bohinjk
Bohinjska Bistrica

Blejsko j.

Lesce

K A M N K E Tri I K O - S A V I N J S

P E A L

Pak otanj a
Slovenske Konjice

Oplotnica

Slovenska Bistrica

Kidrievo Pragersko

13

a Poljane ravinj

Naklo enur elezniki

Savinja
alec Prebold

H
Rogaka Slatina

L
Rogatec

ka Bistrica Kamni

Kranj
a Sav

Kamnik Radomlje

Celje
entjur

Tolmin

Cerkno

ELOKO KOFJ HRIBOVJE


rij
Gorenja vas

kofja Loka

a Medvode

Sor

Menge Trzin Zagorje

Trbovlje Domale

Hrastnik Zidani Most

Lako

1 TRIGLAVSKI narodni park / TRIGLAV National Park 2 Park KOCJANSKE JAME / KOCJAN Caves Park 4
Sevnica Senovo

Id
Kanal

ca

T R N O
Nova Gorica

SKO GRAJ O H POL OVJE IB HR iri

LJUBLJANA

Litija

Idrija !

Vrhnika

9
ica Ljubljan
Borovnica Ig

P O S A V S K O
Ivanna Gorica

J E V B O H R I
Mirna

3 NOTRANJSKI regijski park / NOTRANJSKA Regional Park 4


KOZJANSKI park / KOZJANSKO Regional Park

a So
Vip
Rene va a

Sava
Krko

Grosuplje

5 Krajinski park KOLPA / KOLPA Landscape Park


t So

Logatec

Mirna
Breice

Ajdovina

14 3
N A N O S
Postojna
Rakek

Trebnje entjernejKrk a

Krajinski park GORIKO / GORIKO Landscape Park

Branik

Vipava

K rk a
uemberk Cerknica Straa

7 Krajinski park SEOVELJSKE SOLINE / SEOVLJE Salina Landscape Park 8 Krajinski park LOGARSKA DOLINA / LOGARSKA DOLINA Landscape Park 9 Krajinski park LJUBLJANSKO BARJE / LJUBLJANSKO BARJE Landscape Park 10 Krajinski park STRUNJAN / STRUNJAN Landscape Park

Novo mesto

JA
Seana Divaa

VO

Cerkniko

j.

I N C A J

KO

Ribnica

RN

Pivka

VS

IK I

KI RO

Metlika

11 Krajinski park LAHINJA / LAHINJA Landscape Park 12 Naravni rezervat KOCJANSKI ZATOK / KOCJANSKI ZATOK Nature Reserve
* *

Ria

Lucija/
Lucia

na

Ko

lpa

13 Regijski park KAMNIKO-SAVINJSKE ALPE / KAMNIK and SAVINJA Regional Park 14 Krajinski park RADENSKO POLJE / RADENSKO POLJE Landscape Park
* v ustanavljanju / establishment under way

a Dragonj

11

Uvod
Prizadevanja za varovanje tistih obmoij, kjer so strnjena najveja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji e dolgo zgodovino. Od prvih pobud iz zaetka 20. stoletja se je ideja in potreba za njihovo ohranjanje razvijala vse do zadnjih desetletij, ko je postala paradigma civilizacijskih potreb in ena od poti oblikovanja trajnostnega razvoja drube. Zakaj taka prizadevanja, kaj in zakaj sploh varujemo dele narave? Sodobne drube s svojimi razvojnimi posledicami negativno vplivajo na razmere v naravi. Podatki o stanju biotske raznovrstnosti in trendih njihovega upadanja so zgovorni. Neokrnjena narava izginja. Vedno ira so spoznanja, da sta nebrzdana gospodarska rast in nain, kako uporabljamo naravna bogastva, najveji nevarnosti, ki nas vodita na rob preivetja kot vrste. Iz teh spoznanj izhaja trud, da ohranimo naravo okoli nas, da obvarujemo vse raznotere oblike ivljenja. Zaradi njih in nas samih, ki smo njihov sestavni del! Slovenija je ena od drav z najvejo biotsko raznovrstnostjo v Evropi. Tako stanje je posledica posebnih naravnih okoliin, kot so raznovrstnost geografskih, klimatskih, geolokih in drugih specifinih dejavnikov ter zasluga razlinih zgodovinskih okoliin v preteklih dvesto letih. V Sloveniji zavarovana obmoja narave delimo na razline kategorije, ki so mednarodno priznane (IUCN kategorizacija). Temeljna je loitev na ira in oja zavarovana obmoja. Za ira se uporablja sploni izraz naravni parki. O njih in drugih zavarovanih obmojih govori ta publikacija. Zavarovana obmoja narave obsegajo okoli 12,5 % povrine nae drave. Ta obmoja so nadgradnja drugega, temeljnega naravovarstvenega omreja.Tega tvorijo veliko obseneja obmoja, kot so t. i. ekoloko pomembna obmoja in obmoja Natura 2000 ter izjemna mnoica naravnih vrednot.

Introduction
The efforts to protect the areas where the greatest natural wealth and beauty are gathered in one place have a long history in Slovenia. Since the first initiatives at the beginning of the 20th century, the idea of protected areas and the need for their conservation have evolved, up until the last few decades when they became the paradigm of civilisations needs and one of the ways to achieve the sustainable development of society. Why such efforts and why do we protect some parts of nature? Modern societies and the effects of their development have an adverse impact on the natural environment. Data on biodiversity status and trends of its decline are very informative. Unspoiled nature is vanishing. We are becoming more and more aware that unrestrained economic development and the way we use natural resources are the greatest threats leading us to the brink of survival as a species. From this knowledge rises the effort to conserve the nature surrounding us, to protect various life forms. For their benefit and for ours, since we are part of them! Slovenia is one of the countries with the greatest biodiversity in Europe. This is the result of special natural circumstances, such as the diversity of geographical, climatic and other specific factors, and of different historical circumstances in the last two hundred years. In Slovenia protected natural areas are divided into different internationally recognised categories (IUCN categories). The basic division is into large and small protected areas. A general term for large areas is nature park. This publication is about these and other protected areas. Protected natural areas cover about 12.5% of Slovenias surface area. These areas are the upgrading of another, basic nature protection network composed of much wider areas, such as ecologically important areas, Natura 2000 sites, and the outstanding abundance of valuable natural features. By managing nature parks we provide for nature conservation and for the development of local communities that is adapted to it. Consequently, nature parks constitute part of measures for sustainable development policy. Not just as an instrument of environmental policy but also as a domain for creating new development patterns and searching for solutions to the

oblikami prispevajo k soitju med lovekom in naravo. Specifien, evropsko naravnani pristop k upravljanju zavarovanih obmoij, je jasno usmerjen v povezovanje naravovarstvenih ciljev s skrbjo za obstoj in socialni razvoj lokalnega prebivalstva. Zato je sam proces ustanavljanja parkov in njihovo posledino upravljanje povezano z odnosom oje ali ire javnosti do doloenega parka. Sodelovanje lokalnega prebivalstva pri upravljanju parkov je temeljni in nujni pogoj za njihov obstoj in uspeen razvoj. Komunikacijske poti sodobne drube postajajo pomemben dejavnik stalnega in odprtega sodelovanja s parkovno javnostjo. Enosmernost ekonomsko naravnanih razvojih politik vodi v nepovratne okoljske spremembe, zato se krepi pozitivni odnos in vedno ire razumevanje javnosti za ohranjanje narave in spodbuja stremljenja za ustanavljanje novih parkovnih obmoij. Omreje naravnih parkov ima tudi svoj mednarodni pomen. Z drugimi podobnimi omreji, ki obstajajo preko meja drave, se povezujejo v mednarodna omreja. S tem prispevajo k tvorjenju koridorjev, ki so pomembni za migratorne ivalske vrste. Povezovanja z drugimi parki v tujini imajo tudi svoje vepomenske oblike in vsebine in prinaajo mnoge pozitivne uinke. ira in tesneja povezovanja med sorodnimi parki preko dravnih meja so danes nuja in potreba, s katero se poveuje njihova uinkovitost, zagotavlja sinergija in iri njihov vpliv, kar vse pomembno prispeva k varstvu narave in izvajanju mednarodnih konvencij s podroja okoljskih politik. Tako kakor drugod, so tudi v Sloveniji potrebe po poveanju delea naravnih parkov. V zadnjih letih se zato vea tevilo programov in projektov za njihovo ustanavljanje. Hkrati se spodbuja tudi lokalne skupnosti, da z nivoja svojih pristojnosti poveujejo svoja omreja lokalnih zavarovanih obmoij. V Sloveniji so ustanovljena naslednja zavarovana obmoja: ira zavarovana obmoja ali naravni parki: 1 narodni park (IUCN: II/V) 3 regijski parki (IUCN: V/II) 44 krajinskih parkov (IUCN: V) oja zavarovana obmoja: 52 naravnih rezervatov (IUCN: IV in I) 1217 naravnih spomenikov (IUCN: III).

challenges brought on by unpredictable and fast globalisation processes. Maintaining the traditional way of life and use of natural resources with new development forms contribute to the symbiosis of humans and nature. The specific, Europe-oriented approach to managing protected areas is clearly directed towards integrating nature protection objectives with concern for the existence and social development of local communities. Therefore, the process of establishing parks and consequently managing them is associated with the attitude of the community or wider public towards the particular park. The cooperation of local community in the management of a park is the fundamental and essential condition for its existence and successful development. Communication paths of modern society are becoming an important factor in a permanent and open cooperation with the community in a park. Unidirectional and economy-oriented development policies lead to irreversible environmental changes. Therefore, the positive attitude of the public towards nature conservation and its ever wider support are strengthened and endeavours to establish new parks encouraged. Nature park network is also internationally important. By integrating with similar networks across the countrys border it becomes a part of international networks. In this way networks contribute to the formation of corridors, which are important for migratory animal species. Integration with other parks abroad has many forms and brings about many positive effects. Today a wider and closer integration of related parks across national borders is a necessity that increases their effectiveness, ensures synergy and spreads their influence. There are still many parts of nature that should be included in the network of nature parks in order to preserve the most representative and exceptional natural environments and strengthen their importance as guardians of natural wealth we can still witness. The following protected areas are established in Slovenia: large protected areas or nature parks: 1 national park (IUCN: II/V) 3 regional parks (IUCN: V/II) 44 landscape parks (IUCN: V) small protected areas: 52 nature reserves (IUCN: IV in I) 1217 natural monuments (IUCN: III).

Z upravljanjem naravnih parkov skrbimo za ohranjanje narave in temu prilagojen razvoj lokalnega prebivalstva. Naravni parki so tako sestavni del ukrepov politike trajnostnega razvoja. Ne le kot intrument okoljske politike, temve tudi kot torie za oblikovanje novih vzorcev razvoja in za iskanje odgovorov na izzive, ki jih prinaajo nepredvidljivi in nagli globalizacijski procesi. Ohranjanje tradicionalnih nainov ivljenja in rab naravnih virov z novimi razvojnimi

Triglavski narodni park


Tam, kjer zaradi naravnih lepot zastane dih
(iz obrazloitve Diplome Sveta Evrope) Edini narodni park v Sloveniji. Tipini alpski park, ki varuje zadnja obmoja prvobitne narave v Alpah. Viharno morje najvijih vrhov Julijskih Alp, njihovih naaganih grebenov, navpinih sten, globoko vrezanih dolin, teko dostopnih sotesk, divjih voda, gozdov, plavajoih preprog alpskega cvetja, gorskih trat in meli, visokogorskega krasa, ledenikih jezer in
V soteski reke Mostnice In the gorges of the Mostnica river

Triglav National Park


Were natural beauty takes your breath away
(as acknowledged in the award of the European Diploma of Protected Areas) The only national park in Slovenia. A typical alpine park protecting the last areas of unspoiled nature in the Alps. A stormy sea of the highest peaks of Julian Alps, their spiky ridges, vertical rock faces, deep-cut valleys, unapproachable gorges, wild waters, forests, rolling carpets of alpine flowers, mountain meadows and screes, alpine karst, glacial lakes and lavish profusion of biodiversity. The park takes its name from Triglav, the highest mountain peak in Slovenia and Slovenian national symbol.

razsipnega razkoja biotske raznovrstnosti. Park, poimenovan po Triglavu, najviji gori in simbolu Slovenije.

Triglavska neboglasnica (Eritrichium nanum) King of the Alps

Info
10
Uprava in informacijsko sredie na Bledu: Triglavski narodni park, Ljubljanska 27, 4260 Bled tel.: 04 57 80 200 e-pota: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si www.tnp.si Informacijsko sredie TNP Dom Trenta v Trenti: Na Logu, 5232 Soa tel.: 05 388 93 30 (031 671 675) e-pota: dom-tnp.trenta@tnp.gov.si www.tnp.si

Info
Management and information centre in Bled: Triglavski narodni park, Ljubljanska 27, 4260 Bled phone: ++ 386 (0) 4 57 80 200 e-mail: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si www.tnp.si TNP information centre Dom Trenta in Trenta: Na Logu, 5232 Soa phone: ++ 386 (0) 5 388 93 30 (031 671 675) e-mail: dom-tnp.trenta@tnp.gov.si www.tnp.si

11

Lega: severozahodna Slovenija, blizu tromeje z Avstrijo in Italijo; zajema skoraj celotno obmoje slovenskega dela Julijskih Alp Velikost: 83. 807 ha (838 km2) tevilo naselij: 25 tevilo prebivalcev: 2200 Podatki o ustanovitvi parka: 1924 Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer; zakupna pogodba 1961 Odlok o razglasitvi Doline Sedmerih jezer za narodni park 1981 Zakon o Triglavskem narodnem parku naravne vrednote: 1013 ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 17 vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 9 ivalskih in 5 rastlinskih vrst ter 23 habitatnih tipov Location: northwest Slovenia, near the borders with Austria and Italy; covers almost the entire area of Slovenian part of the Julian Alps. Surface area: 83,807 ha (838 km2) Number of towns and villages: 25 Population: 2,200 Establishment of the park: 1924 Alpine protection park in Dolina Triglavskih Jezer; leasing contract 1961 Ordinance on the designation of the Dolina Sedmerih Jezer National Park 1981 Triglav National Park Act valuable natural features: 1013 ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 17 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 9 animal species, 5 plant species and 23 habitat types

Julijske Alpe / The Julian Alps Gams (Rupicapra rupicapra) / Chamois Triglavska roa (Potentilla nitida) / Pink cinquefoil Veliki petelin (Tetrao urogallus) / Capercaillie

12

13

Naravne znailnosti
raj planinskega cvetja s tevilnimi endeminimi vrstami: triglavskim dimkom (Crepis terglouensis), julijskim makom (Papaver julicum), ozkolistno preobjedo (Aconitum angustifolium), Zoisovo zvonico (Campanula zoysii) ..., ostanki pragozdov in neprehodna poplava ruja nad zgornjo gozdno mejo, domnevno najstareji macesen v Sloveniji, star 1050 let, barja na Pokljuki, najjuneje leea visoka barja v Evropi, tevilna mokria v sredogorju in visokogorju (lepoi, lopunice, moila, kali), tipini visokogorski kraki pojavi: kraplje, lebii, kotlii, mize, konte, vrtae, brezna in kraka polja, krako podzemlje: doslej odkritih 600 podzemnih jam in brezen, Triglavska severna stena, druga najvija stena v Vzhodnih Alpah, simbolna zgodovina slovenskega alpinizma, tevilna naravna okna, med najvejimi Veliko okno v Prisanku, Okno v Zadnjem Prisanku, Hornovo okno v Jalovcu,
Korita Tolminke The troughs of the Tolminka river

okameneli amoniti v Dolini Triglavskih jezer in okamenela riba birgeria, dolga 84 cm, najdena visoko nad dolino Vrat, skalni obraz Ajdovske deklice v severni steni Prisanka, ledenika jezera: Bohinjsko jezero (najveje stalno jezero v Sloveniji), skupine visokogorskih jezerc (Triglavska, Krika, Krnska jezera), ledenike doline, ledenike elne morene in balvani, tevilni skalni osamelci, Zeleni sneg, prvotno ime za zadnje ostanke nekdaj mogonega triglavskega ledenika, evropska razvodnica med Jadranskim in rnim morjem, smaragdna reka Soa, za mnoge najlepa reka v Alpah, v njej za jadransko poreje endemina soka postrv (Salmo trutta marmoratus), slapovi in kraki izviri: Savica, Perinik, Spodnji in Zgornji Martuljkov slap, um v Vintgarju, slap na Ribnici, Nadia v dolini Tamar, izvir Soe, slapovi v dolini Koritnice, slapovi pod Planino Zapotok in tevilni manji slapovi na pritokih Soe ter Tolminke, rene soteske in korita: soteska Vintgar na reki Radovni, Pokljuka soteska, korita na rekah Mostnici, Ribnici, Mlinarici, Soi, Koritnici, Vrsnici, Tolminki, Zadlaici, habitat gorskih ivalskih vrst: gamsa (Rupicapra rupicapra), kozoroga (Capra ibex), planinskega orla (Aquila chrisaetos), ruevca (Tetrao tetrix), belke (Lagopus mutus), obasno beloglavega jastreba (Gyps fulvus), endeminega metulja triglavskega rjavka (Erebia pluto) ..., v obsenih gozdovih habitat divje make (Felis sylvestris), obasno rjavega medveda (Ursus arctos), velikega petelina (Tetrao urogallus), gozdnega jereba (Tetrastes bonasia), koconogega uka (Aegolius funereus), rne olne (Dryocopus martius), triprstega detla (Picoides tridactylus) ...

Krnsko pogorje / Krn mountain range

Kulturne znailnosti
meja dveh stavbnih kultur, kulture kamna na juni in kulture lesa na severni strani, 300 enot nepremine kulturne dediine,
Barje na Pokljuki Pokljuka bog

planine ter ovje planine nad Zgornjim Posojem, slikovita cerkev sv. Janeza in sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, spominska cerkvica na Javorci, Ruska kapela pod Vriem ..., trdnjavi Klue in Predel, Aljaev stolp na vrhu Triglava in tevilni drugi pomniki preteklosti, sledovi kamenodobnih obiskovalcev v visokogorju, ostaline prazgodovinskih, antinih ter srednjevekih pastirjev in rudarjev. Diploma Sveta Evrope 2004 UNESCO MAB biosferno obmoje 2003

14

tipina dolinska naselja in zaselki s poudarjenimi razlikami med tipino bohinjsko, tolminsko, bovkotrentarsko in gornjesavsko hio, obnovljena Pocarjeva domaija v Zgornji Radovni, pastirska naselja s tipolokimi znailnostmi, po katerih se razlikujejo bohinjske, tolminske in kobarike

15

Nature
a paradise of alpine owers with many endemic species, such as the Triglav hawksbeard (Crepis terglouensis), the Julian poppy (Papaver julicum), the narrow-leaved monkshood (Aconitum angustifolium), the Zois bellower (Campanula zoysii) ... the remains of virgin forests and, above the tree line, impenetrable thickets of mountain pine presumably the oldest larch in Slovenia, numbering 1050 years bogs at Pokljuka, the most southern raised bogs in Europe numerous mountain and alpine wetlands (such as seeps and sinkhole ponds) typical alpine karst features: karrens and solution runnels, various dolines, perched blocks, shafts and poljes karst underground: 600 underground caves and shafts discovered so far North Face of Triglav, the second highest rock face in the Eastern Alps, a symbolic of the history of Slovenian alpinism
Bohinjsko jezero / Bohinj Lake V koritih reke Soe In the gorge of the Soa river

Soka postrv (Salmo trutta marmoratus) Marble trout

European watershed between the Adriatic and Black Seas the emerald Soa river, by many considered the most beautiful river in the Alps, the home of the marble trout (Salmo trutta marmoratus), an endemic sh of the Adriatic catchment area waterfalls and karst springs: Savica, Perinik, Spodnji Martuljkov Slap and Zgornji Martuljkov Slap, um in Vintgar, waterfall of Ribnica, Nadia in the Tamar valley, the spring of the Soa river, waterfalls in the valley of Koritnica, waterfalls under Planina Zapotok and many smaller waterfalls on tributaries of the Soa and Tolminka rivers river gorges and troughs: the Vintgar gorge on the Radovna river, Pokljuka gorge, troughs of the rivers Mostnica, Ribnica, Mlinarica, Soa, Koritnica, Vrsnica, Tolminka, Zadlaica the habitat of alpine animal species: the chamois (Rupicapra rupicapra), the alpine ibex (Capra ibex), the golden eagle (Aquila chrisaetos), the black grouse (Tetrao tetrix), the ptarmigan (Lagopus mutus), occasionally the grion vulture (Gyps fulvus), an endemic buttery the Triglav ringlet (Erebia pluto) ... in the vast forests live the European wildcat (Felis sylvestris), occasionally the brown bear (Ursus arctos), the capercaillie (Tetrao urogallus), the hazel grouse (Tetrastes bonasia), the boreal owl (Aegolius funereus), the black woodpecker (Dryocopus martius), the three-toed woodpecker (Picoides tridactylus) ...

Culture
the border of two architectural cultures, stone architecture in the south and wood architecture in the north 300 units of immovable cultural heritage

and the sheep pasture above Zgornje Posoje the picturesque Church of St John and the Holy Spirit near the Bohinj Lake, the Chapel of the Holy Ghost in Javorca, Russian Chapel under Vri ... fortresses Klue and Predel, Aljas Tower on the summit of Triglav and many other historic landmarks traces of Stone Age visitors in the Alps, remains of herdsmen and miners from prehistoric times, Antiquity and Middle Ages European Diploma of Protected Areas 2004 UNESCO - MAB biosphere reserve 2003

many natural windows, among the largest are Veliko Okno in Prisank, Okno in Zadnji Prisank, Hornovo Okno in Jalovec fossilised ammonites in Dolina Triglavskih Jezer (the valley of Triglav lakes) and a fossilised sh Birgeria, 84 cm long, found high above the valley of Vrata Ajdovska Deklica (pagan girl) a stone face nature has carved in the north face of Prisank glacial lakes: Lake Bohinj (the largest perennial lake in Slovenia), groups of alpine lakes (Triglavska Jezera, Kriki Podi, Krn) glacial valleys, end moraines and boulders, many solitary rocks Zeleni Sneg, the original name of the last remains of the once grand Triglav glacier

16

characteristic valley settlements with marked dierences between typical houses of Bohinj, Tolmin, Bovec-Trenta and Upper Sava regions the renovated Pocarjeva Domaija (Pocar Homestead) in Zgornja Radovna herdsmens settlements with typological characteristics of pastures in Bohinj, Tolmin and Kobarid regions

17

Park kocjan kocjanske Caves Park jame


Skrivnosten in aroben svet podzemlja, v katerem se odvija tisoletna igra vode in sigastih kristalov
Najgloblji in najveji podzemni kanjon v Evropi, zaaran v skrivnostnih globinah Krasa, v katerih izginja reka Reka. Simbol podzemne Slovenije, skrite v nedostopnem svetu venega rojevanja, izginjanja in pretakanja podzemnih voda. Labirint podzemskih rovov, dvoran, brezen, s udovitim kapnikim okrasjem, razlinih oblik in velikosti. Na povrju tipina kraka pokrajina z vsemi znailnimi krakimi pojavi, kot so vrtae, jame, brezna in globoke udornice. Svojevrstna arhitekturna dediina. Bogato arheoloko obmoje z
Cerkvenikov most, 45 metrov nad Reko / Cerkvenik Bridge, 45 meters above the Reka river

Mysterious and magical underground world where for thousands of years water and calcite crystals have played their endless game
The deepest and largest underground canyon in Europe, enchanted in the mysterious depths of Kras where the Reka river disappears. A symbol of underground Slovenia hidden in the unreachable world of the endless birth, disappearance and flow of underground waters. A labyrinth of underground tunnels, caverns and abysses covered with magnificent speleothem decorations of various shapes and sizes. On the surface there is a typical karst landscape with all characteristic karst features, such as dolines, caves, shafts and deep collapse dolines. Unique architectural heritage. Archeologically rich area with a renown cult and sacrificial site from the Bronze Age and many valuable prehistoric

znanim kultnim in daritvenim prostorom iz bronaste dobe ter s tevilnimi dragocenimi prazgodovinskimi najdbami.

Kapnik Stalactite

finds.

19

Info
Uprava: Park kocjanske jame, kocjan 2, SI - 6215 Divaa tel.: 05 70 82 100 e-pota: psj@psj.gov.si www.park-skocjanske-jame.si

Info
Management: Park kocjanske jame, kocjan 2, 6215 Divaa phone: ++ 386 (0) 5 70 82 100 e-mail: psj@psj.gov.si www.park-skocjanske-jame.si

Lega: jugozahodni del Slovenije, na robu Krasa Velikost: 413 ha (4,13 km2) tevilo naselij: 3 tevilo prebivalcev: 69 Podatki o ustanovitvi parka: 1996 Zakon o Regijskem parku kocjanske jame naravne vrednote: 52 ekoloko pomembno obmoje del obmoja Natura 2000 (SPA) del potencialnega obmoja Natura 2000 (SCI)

Location: southwest Slovenia, on the edge of Kras Surface area: 413 ha (4.13 km2) Number of towns and villages: 3 Population: 69 Establishment of the park: 1996 kocjan Caves Regional Park Act valuable natural features: 52 ecologically important area part of a Special Protection Area under Natura 2000 part of a Site of Community Importance under Natura 2000

21

Vasice kocjan, Betanja in Matavun nad jamami Small Villages kocjan, Betanja and Matavun above the caves

Naravne znailnosti
soteska reke Reke, najdalje slovenske ponikalnice, ki izvira pod Snenikom, ponikne v kocjanskih jamah in se blizu Trsta, kot reka Timava, izliva v Jadransko morje, izjemen podzemni kanjon Reke, dolg dobra 2,5 km, globok okoli 100 m, irok 10 do 60 m, Martelova dvorana, z okoli 2,2 milijona m3 ena najvejih podzemnih dvoran v Evropi, 308 m dolga, do 123 m iroka, do 146 m visoka, bogato sigasto jamsko okrasje, orjaki stalagmiti, ponvice ..., vegetacijski obrat, mikroklimatska posebnost v dveh udornicah, Veliki in Mali Dolini, z nenavadnim stikom alpske ore, kot so lepi jegli (Primula auricula), skorjasti kamnokre (Saxifraga crustata), dvocvetna vijolica (Viola biora) in mediteranske ore, kot so venerini lasci (Adiantum capillus veneris), ostrolistni belu (Asparagus acutifolius), rdeeplodni brin (Juniperus oxycedrus), ve velikih udornic s sledovi nekdanjih podzemskih tokov (Globoak, Sokolak, Lisiina ...), slikovito, 116 m globoko brezno Okroglica, sredi vasi kocjan, naravna okna v Mahorievi jami in na dnu brezna Okroglica, pokrajina tipinega submediteranskega rastja, Lipje jame, del brezstropne jame z velikim kapnikom na povrju sredi gozda, relikt starega jamskega sistema, ki je zaradi raztapljanja in odnaanja apnenca v podzemlje v dolgi geoloki dobi izgubil strop.

Nature
the gorge of the Reka river, the longest Slovenian sinking river, which rises under the Snenik mountain, sinks into kocjan caves and comes out again near Trieste as the Timava river, then ows into the Adriatic Sea the exceptional underground canyon of the Reka river, more than 2.5 km long, about 100 m deep and 10 to 60 m wide Martels chamber with a volume of about 2.2 million m3 is one of the largest underground chambers in Europe; it is 308 m long, about 123 m wide and about 146 m high rich with speleothem features, giant stalagmites, rimstone pools ... vegetation inversion, a microclimatic peculiarity in two collapse dolines, Velika Dolina and Mala Dolina, with an unusual mixture of alpine ora (such as the auricula (Primula auricula), the encrusted saxifrage (Saxifraga crustata), the twoower violet (Viola biflora) and Mediterranean ora (such as the black maidenhair (Adiantum capillusveneris), the wild asparagus (Asparagus acutifolius), the prickly juniper (Juniperus oxycedrus) several large collapse dolines with the traces of previous underground streams (Globoak, Sokolak, Lisiina ...) a picturesque, 116 m deep abyss Okroglica in the middle of kocjan village natural windows in the cave Mahorieva Jama and at the bottom of the Okroglica abyss a landscape of typical submediterranean vegetation Lipje Jame, a part of a ceiling-less cave with a large stalagmite on the surface in the middle of forest; a relic of an old cave system that had lost the ceiling due to the dissolving and removal of limestone in a long geological period
Kana jama Kana Jama cave Paradi kapnikov / A paradise of stalactites and stalagmites

Kulturne znailnosti
naselja s tipino krako arhitekturo, tevilne arheoloke lokacije z najpomembnejim najdiem v Muji jami in zunanjim bronastodobnim daritvenim prostorom nad jamo, dediina, ki izpriuje ivljenje lokalnega prebivalstva, povezanega z jamami in krasom. UNESCO Svetovna dediina 1986 UNESCO Obmoje Ramsarske konvencije (podzemno krako mokrie) 1999 UNESCO MAB biosferno obmoje Kras 2004

Culture
villages with typical karst architecture various archaeological sites with the most important site in the cave Muja Jama and a sacricial area from the Bronze Age on the surface above the cave a heritage giving testimony of the life of the local population connected with caves and karst UNESCO World Heritage 1986 UNESCO Ramsar site (underground karst wetland) 1999 UNESCO MAB karst biosphere reserve 2004

22

23

Krajinski park

Goriko

Goriko
Landscape Park

Mehko valovita pokrajina, v katero so se ujeli valovi davnega Panonskega morja


Del trideelnega ezmejnega parka med Avstrijo (Raab), Madarsko (rsg Porabje) in Slovenijo. Stiie treh narodov in treh kultur. Pokrajina starih poljedelskih kultur: bu, ajde, pire, ri, sonnic, penice in jemena, pokrajina z lastno duo in izjemno navezanostjo ljudi na svojo zemljo. Mozaino prepletanje gozdov, vinogradov, sadovnjakov, travnikov, njiv, majhnih naselij in posameznih kmetij. Krajina, v
Krajina v Motovilcih Landscape in Motovilci

A gently rolling landscape capturing the waves of the ancient Panonnian Sea
A part of the three-country crossborder park of Austria (Raab), Hungary (rsg) and Slovenia. The meeting point of three nations, three cultures. A landscape of old crops: pumpkins, buckwheat, spelt, rye, sunflowers, wheat and barley. A landscape with its own soul, where people are immensely attached to their land. A mosaic of forests, vineyards, orchards, meadows, fields, little villages and solitary farms. A landscape mirroring the primal human relationship with the land, close-to-nature living and admirable creativeness and originality in the use of materials offered by the land (wood, straw, clay). The name of the area comes from the local word for hills rising from the plain where there once was the Pannonian Sea. A paradise for hikers and cyclists.

kateri se zrcalijo lovekov prvinski odnos do zemlje, soitje z naravo in njegova obudujoa ustvarjalnost in izvirnost pri uporabi materialov, ki jih nudi zemlja (les, slama, glina). Pokrajina, poimenovana po goricah, kakor domaini imenujejo grie, dvignjene iz nekdanjega Panonskega morja. Raj za pohodnike in kolesarje.

25

Info
Informacijsko sredie za obiskovalce, Javni zavod Krajinski park Goriko, Grad 191, SI - 9264 Grad tel.: 02 551 88 60, 031 354 149 e-pota: park.goricko@siol.net www.park-goricko.org

Info
Information centre: Informacijsko sredie za obiskovalce, Javni zavod Krajinski park Goriko, Grad 191, SI - 9264 Grad phone: ++386 (0) 2 551 88 60, ++386 (0)31 354 149 e-mail: park.goricko@siol.net www.park-goricko.org

Lega: skrajni severovzhodni del Slovenije, na robu Panonskega sveta, ob tromeji z Avstrijo in Madarsko Velikost: 46.200 ha (462 km2) tevilo naselij: 90 tevilo prebivalcev: pribl. 20.000 Podatki o ustanovitvi parka: 2003 Uredba o Krajinskem parku Goriko (Vlada RS) naravne vrednote: 47 ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 11vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 18 ivalskih vrst in 7 habitatnih tipov

Location: the most north-eastern part of Slovenia, at the edge of Pannonian plain, on the border with Austria and Hungary Surface area: 46,200 ha (462 km2) Number of towns and villages: 90 Population: app. 20,000 Establishment of the park: 2003 Decree on the Goriko Landscape Park (Government of the Republic of Slovenia) valuable natural features: 47 ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 11 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 18 animal species and 7 habitat types

27

Grad Grad / Grad Castle

Naravne znailnosti
pokrajina z najbolj izrazitim celinskim podnebjem in najmanj padavinami v Sloveniji, razkoje biotske raznovrstnosti v prepletanju meanih gozdov, vrbovja, jelevja, suhih, mokrih in ekstenzivnih travnikov, mokri, naravno ohranjenih potokov, starih visokodebelnih sadovnjakov, vinogradov, polj, rastie 1000 vrst praprotnic in semenk, kar je tretjina vseh slovenskih vrst, habitat 174 vrst ptic, med drugimi bele in rne torklje (Ciconia ciconia, C. nigra), srenarja (Pernis apivorus), prepelice (Coturnix coturnix), velikega skovika (Otus scops), smrdokavre (Upupa epops), hribskega krjanca (Lullula arborea), rjavega srakoperja (Lanius collurio) ..., mednarodno pomembno obmoje gnezdi, migracijskih poti in prezimovali za ptice, habitat tevilnih vrst netopirjev, med drugimi malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), dolgokrilega netopirja (Miniopterus schreibersii), navadnega netopirja (Myotis myotis), habitat najbolj vitalne in najveje populacije vidre (Lutra lutra) v Sloveniji,

Nature
the region with the most pronounced continental climate and the least precipitation in Slovenia lavish biodiversity in the intermingling patches of mixed forests, willow and alder stands, dry, wet and extensive meadows, wetlands, natural streams, old tall-tree orchards, vineyards and elds the habitat of 1000 species of ferns and spermatophytes, which is the third of all Slovenian species the habitat of 174 bird species, among which are the white and black stork (Ciconia ciconia, C. nigra), the honey buzzard (Pernis apivorus), the common quail (Coturnix coturnix), the European scops owl (Otus scops), the hoopoe (Upupa epops), the woodlark (Lullula arborea), the red-backed shrike (Lanius collurio) ..., an internationally important nesting, migration and wintering site the habitat of many bat species, such as the lesser horseshoe bat (Rhinolophus hipposideros), the common bentwing bat (Miniopterus schreibersii), the greater mouse-eared bat (Myotis myotis) the habitat of the most vital and largest population of the European otter (Lutra lutra) in Slovenia
Ledavsko jezero / Ledava Lake

Kulturne znailnosti Culture


Ekstenzivni travnik / Extensive meadow Bela torklja (Ciconia ciconia) / White stork Vidra (Lutra lutra) / European otter Tradicionalna hia A traditional house

tipina arhitektura ljudskega stavbarstva, ponekod e s slamo krite strehe, potoni mlini, romanska cerkev v Domanjevcih, rotunda v Selu, evangelianske cerkve, grad Grad, najveje grajsko poslopje v Sloveniji s 365 sobami.

typical folks architecture, in some areas houses are still covered with thatch, watermills a Romanesque church in Domanjevci, Rotunda chapel in Selo, protestant churches Grad castle, the largest castle in Slovenia, with no less than 365 rooms

28

habitat 44 vrst kajih pastirjev, kar je tri petine vseh slovenskih vrst in tevilnih vrst metuljev, svet paleozojskih kamnin in geolokih reliktov izbruha vulkana pred 1,6 milijona let, mineralni izviri.

the habitat of 44 dragony species, which is three fths of all Slovenian species, and numerous buttery species the world of Palaeozoic rock strata and geological relics of a volcano eruption 1.6 million years ago mineral water springs

29

Kozjanski park
Na hribovitem prehodu, kjer se viharne Alpe umirjajo v spokojnosti Panonskega sveta
Pokrajina mnogih obrazov, od predalpskega hribovja, preteno poraenega z gozdovi, preko vinorodnega grievja, do ravnin ob reki Sotli. Raztresena polja, sadovnjaki, vinogradi, pisani travniki, sredogorski gozdovi, vasi, gradovi, samostani in cerkve, vmes pa skriti potoki, slikovite soteske, zgodovinski sledovi loveka. Pokrajina, v antiki znana kot Polis
Reka Sotla The Sotla river

Kozjanski park
On a mountainous passage where the stormy Alps calm down into the serenity of Pannonian plain
A landscape of many faces, from subalpine hills mostly covered by forest, through wine-growing hills, to the plains along the Sotla river. Scattered fields, orchards, vineyards, colourful meadows, hilly forests, villages, castles, monasteries and churches, and hidden among them streams, picturesque gorges and historical remains of human habitation. In the Antiquity the region was known as Polis Noricon, with the first settlements (forts) on the tops of seemingly unreachable mountains.

Noricon, s prvimi naselbinami (gradii) na vrhovih navidezno nedostopnih hribov.

Clusijev svi (Gentiana clusii) Clusius gentian

Navadna jarica (Eranthis hyemalis) Winter aconite

31

Info
Uprava in Info center: Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda tel.: 03 800 71 00 e-pota: kozjanski-park@kp.gov.si www.kozjanski-park.si

Info
Management and Info centre: Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda phone: ++ 386 (0)3 800 71 00 e-mail: kozjanski-park@kp.gov.si www.kozjanski-park.si

Lega: vzhodna Slovenija; zahodno od Sotle, mejne reke s Hrvako, Velikost: 20.600 ha (206 km2) tevilo naselij: 82 tevilo prebivalcev: 11.000 Podatki o ustanovitvi parka: 1981 Zakon o Spominskem parku Trebe, 1999 Kozjanski park s statusom regijskega parka (preimenovan z Zakonom o ohranjanju narave). naravne vrednote: 89 ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 12 vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 15 ivalskih vrst in 7 habitatnih tipov Location: eastern Slovenia; west of the Sotla river, the border river between Slovenia and Croatia Surface area: 20,600 ha (206 km2) Number of towns and villages: 82 Population: 11,000 Establishment of the park: 1981 Trebe Memorial Park Act 1999 Kozjanski Park with the status of a regional park (renamed with the Nature Conservation Act) valuable natural features: 89 ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 12 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 15 animal species and 7 habitat types

33

Krajina v Virtanju Landscape in Virtanj

Naravne znailnosti
55 % parkovne povrine pokriva gozd, 40 % kmetijske povrine, mokria ob Sotli, slikovita rena soteska Bistrice in soteska Zelenjak ter dolina Gruske, rastie 950 vrst praprotnic in semenk, kraki svet z vrtaami, suhimi dolinami, izviri, poiralniki, krakimi jamami, brezni in skalnimi osamelci, suhi travniki na Vetrniku in Oslici z izredno raznolikostjo rastlinskih in ivalskih vrst, Nujev hrast v Gregovcah, najdebeleji hrast (Quercus robur) v Sloveniji, s skoraj 8-metrskim obsegom debla, habitat 120 vrst ptic, travniki in visokodebelni sadovnjaki, habitat vijeglavke (Jynx torquilla), pivke (Picus canus), srednjega detla (Dendrocopos medius) ...

Nature
55 % of the area is covered by forest and 40 % is agricultural land wetlands along the Sotla river the picturesque gorge of the Bistrica river, Zelenjak gorge and the Gruka river valley the habitat of 950 fern and spermatophyte species karst landscape with dolines, dry valleys, springs, swallow holes, karst caves, abysses and solitary rocks dry meadows in Vetrnik and Oslica with the remarkable diversity of plant and animal life an oak called Nujev Hrast in Gregovce, the stoutest common oak (Quercus robur) in Slovenia with the circumference of almost 8 metres the habitat of 120 bird species in meadows and tall-tree orchards live the Eurasian wryneck (Jynx torquilla), the grey-headed woodpecker (Picus canus), the middle spotted woodpecker (Dendrocopos medius)

Ekstenzivni travniki / Extensive meadows Grad Podsreda / Podsreda Castle

Kulturne znailnosti
gradovi Podsreda, Bizeljsko in Piece ter ruevine gradu Kunperk, samostanski kompleks Olimje, obnovljeni trg v Podsredi, trg Piltajn,
Omejki / Hedgerows Visokodebelni sadovnjak Tall-tree orchard Ruevine gradu Kunperk pri Bistrici ob Sotli The ruins of Kunperk Castle near Bistrica Ob Sotli

Culture
castles Podsreda, Bizeljsko and Piece, and the remains of the Kunperk castle Olimje monastery, restored square in Podsreda, Piltajn square pilgrimage point in Svete Gore various churches and other religious landmarks preserved and restored typical farmhouses and outbuildings repnice holes dug in the silicate sand in the vicinity of Bizeljsko, originally used for the storage of crops and fruit, today turned into wine cellars

romarsko sredie na Sveti gori, tevilne cerkve in znamenja, ohranjene in obnovljene tipine kmeke hie in gospodarska poslopja, repnice, jame v silikatnem pesku v okolici Bizeljskega, prvotno umetno izdolbene za hrambo pridelkov in sadja, danes za vinske kleti.

34

35

Trg Podsreda Podsreda square

Krajinski park Kolpa


Pejsana poezija v objemu belih brez in smaragdno zelene reke Kolpe
Mogoen tok reke Kolpe, ponekod zarezan v strma, skalna poboja gozdnate krake pokrajine, zaprt v ozke doline, ponekod pa razirjen, umirjeno teko po odprtih dolinah. Ob reki belokranjska kraka pokrajina z obdelanimi vrtaami in terasami, odraz zglednega ravnovesja med tradicionalno kmetijsko rabo in obzirnim odnosom do naravnega okolja. Domovina avtentino ohranjene in e vedno ive tradicije razlinih domaih obrti, svojevrstnega
Kolpa v uniih Kolpa in unii

Kolpa Landscape Park


Poetic landscape in the embrace of white birches and the emerald green Kolpa river
The mighty current of the Kolpa river, in some parts cut into the steep rocky slopes of wooded karst landscape and entrapped in a narrow valley, in other parts wide and gentle, flowing through open valleys. Stretching along the river is the karst landscape of Bela Krajina with cultivated dolines and terraces, showing an exemplary balance between traditional farming and a caring attitude towards nature. The home of various authentically preserved and still living crafts, unique traditions and valuable cultural heritage.

kulturnega izroila in dragocene kulturne dediine.

36

37

Info
Uprava: Krajinski park Kolpa, Adleii 15, SI - 8341 Adleii tel.: 07 356 52 40 e-pota: info@kp-kolpa.si www.kp-kolpa.si

Info
Management: Krajinski park Kolpa, Adleii 15, SI - 8341 Adleii phone: ++ 386 (0)7 356 52 40 e-mail: info@kp-kolpa.si www.kp-kolpa.si

Lega: skrajni jugovzhodni del Slovenije in Bele krajine ob meji s Hrvako Velikost: 4331 ha (43,31 km2) tevilo naselij: 28 tevilo prebivalcev: 1722 Podatki o ustanovitvi parka: 1998 Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Obina rnomelj), 2006 Uredba o Krajinskem parku Kolpa (Vlada RS). naravne vrednote: 67 ekoloko pomembno obmoje del obmoja Natura 2000 (SPA) potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 12 ivalskih vrst in 4 habitatne tipe

Location: the most south-eastern part of Slovenia and Bela Krajina at the border with Croatia Surface area: 4,331 ha (43.31 km2) Number of towns and villages: 28 Population: 1,722 Establishment of the park: 1998 Ordinance on the designation of the Kolpa Landscape Park (Municipality of rnomelj) 2006 Decree on the Kolpa Landscape Park (Government of the Republic of Slovenia) valuable natural features: 67 ecologically important area part of a Special Protection Area under Natura 2000 Site of Community Importance under Natura 2000 for 12 animal species and 4 habitat types

39

Steljniki Fern areas

Naravne znailnosti
krajinsko pestra pokrajina z obvodnimi vrbovimi sestoji, s krakimi izviri, imenovanimi zdenci, krakimi jamami, toploljubnimi vegetacijskimi zdrubami na osonenih strmih pobojih, z znailnimi steljniki s praprotjo poraenimi brezovimi gaji, s skrbno obdelanimi njivami, vinogradi, sadovnjaki in travniki, naravno ohranjena struga reke Kolpe s prodii ter lokami in poplavnimi logi ob njej, zavetje za ogroeno vidro (Lutra lutra) v Kolpi in njenih pritokih, habitat 39 domorodnih vrst rib v reki Kolpi, med drugimi sulca (Hucho hucho), platnice (Rutilus pigus), zvezdogleda (Gobio uranoscopus), pohre (Barbus meridionalis), zlate neice (Sabanejewia aurata), upiravca (Zingel streber) ..., obasna prisotnost vseh treh velikih zveri: medveda (Ursus arctos), volka (Canis lupus) in risa (Lynx lynx).

Nature
a diverse landscape with riparian willow stands, karst springs called zdenci, karst caves, thermophilic vegetation covering steep sunny slopes with characteristic steljniki birch forests with rich fern undergrowth, which used to be gathered for animal bedding, carefully worked elds, vineyards, orchards and meadows the naturally preserved riverbed of the Kolpa river with gravel bars, and wet meadows and ooded woodlands alongside the Kolpa river and its tributaries are the refuge of the endangered European otter (Lutra lutra) the habitat of 39 native sh species in the Kolpa river, among which are the Danube salmon (Hucho hucho), the Danube roach (Rutilus pigus), the Danube gadgeon (Gobio uranoscopus), the Mediterranean barbel (Barbus meridionalis), the goldside loach (Sabanejewia aurata), the Danube streber (Zingel streber) ... all three large carnivores, the brown bear (Ursus arctos), the grey wolf (Canis lupus) and the Eurasian lynx (Lynx lynx), are occasionally present
Kolpa v Podklancu / Kolpa in Podklanec

Poljanska dolina / Poljanska valley

Kulturne znailnosti
prazgodovinska poselitev z arheolokimi najdbami iz okolice Vinice, Zilj in Radencev, ohranjeni znailni kmeki dvori, mlini in age,

Culture
archaeological nds of prehistoric settlements in the vicinity of Vinica, Zilje and Radenci preserved typical courtyard farmhouses, watermills and sawmills maintained traditional handicrafts: linen making, needlework, basket weaving, Easter egg decorating

40

negovanje tradicionalnih domaih obrti: pridelovanje lanenega platna, vezenje, pletarstvo, velikonone pisanice.

41

Pasasti belavec (Calopteryx splendens) Banded Demioiselle

Smokulja (Coronella austriaca) / Smooth snake Kolpa v Adleiih Kolpa in Adleii okev dvor v uniih okev Dvor in unii

Notranjski Notranjska regijski park Regional Park


arobna kraka pokrajina, zavita v skrivnostne tanice jutranjih meglic, prekipevajoega ivljenja in skrivnostnega pretakanja podzemnih voda
Pokrajina, ki ima v vsakem letnem asu drugaen obraz. Vihar biotske raznovrstnosti zaradi ciklinega presihanja in ponovnega rojevanja Cerknikega jezera, najvejega presihajoega jezera v Evropi. Visoka stopnja ohranjenosti in izjemna raznolikost naravnih ivljenjskih prostorov. Raj za ptice razlinih vrst. Krajina, ki jo zaznamuje tradicionalna kmetijska raba, ponekod pa vrtaasti kraki relief. Pouna zgodovina objestnih poskusov loveka, da bi z izsuevanjem movirja in zapiranjem vodnih poiralnikov prepreil naravni ciklus presihanja jezera.
Cerkniko jezero Lake Cerkniko jezero

Magical karst landscape, wrapped in the mystical gauze of morning mists, overowing with life and mysterious currents of underground waters
A landscape with a different face for every season. A torrent of biodiversity due to the cyclic disappearance and rebirth of Lake Cerknica, the largest intermittent lake in Europe. Highly preserved and exceptionally diverse natural habitats. A paradise for birds of various species. A landscape marked by traditional agriculture and in some places karst relief scattered with dolines. The instructive history of arrogant human attempts to stop the natural cycle of lake disappearance by drying out the marsh and closing swallow holes.

Rakov kocjan

43

Info
Uprava: Notranjski regijski park, Tabor 42, SI - 1380 Cerknica tel.: 05 90 91 612 e-pota: info@notranjski-park.si www.notranjski-park.si

Info
Management: Notranjski regijski park, Tabor 42, SI - 1380 Cerknica phone: ++386 (0)5 90 91 612 e-mail: info@notranjski-park.si www.notranjski-park.si

Lega: juni del osrednje Slovenije, sredie Notranjske Velikost: 22.200 ha (222 km2) tevilo naselij: 0 tevilo prebivalcev: 0 Podatki o ustanovitvi parka: 2002 Odlok o Notranjskem regijskem parku (Obina Cerknica) naravne vrednote: 404, od tega 297 podzemnih jam ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za ve kot 20 vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) Location: southern part of central Slovenia, the centre of Notranjska region Surface area: 22,200 ha (222 km2) Number of towns and villages: 0 Population: 0 Establishment of the park: 2002 Ordinance on the Notranjska Regional Park (Obina Cerknica) valuable natural features: 404; 297 of these are underground caves ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for more than 20 bird species Site of Community Importance under Natura 2000

45

Presihajoe Cerkniko jezero Intermittent Lake Cerkniko jezero

Naravne znailnosti
krako polje s presihajoim jezerom in slikovitimi krakimi pojavi: bruhalniki, estavelami, ponori in ponornimi jamami, vodnimi poiralniki, povrinskimi vodotoki, slikovita kraka udorna dolina Rakov kocjan, z Velikim in Malim naravnim mostom, reko Rak, ki izvira v Zelkih jamah in ponika v Tkalci jami, Krina jama, ena najzanimivejih krakih jam z 22 podzemnimi jezerci, sigastimi pregradami in z izjemnim jamskim ivalstvom, zelo razlina ivljenjska okolja: vlana in suha travia (Meniija in druge krake planote), prehodna barja, obseni jelovobukovi gozdovi (Javorniki), mokria, prepadne skalne stene in tevilne jame, bogat in raznolik rastlinski svet: rastie belega lokvanja (Nymphea alba), rumenega blatnika (Nuphar luteum), redke barjanske mesojede rastline srednje rosike (Drosera intermedia), 34 vrst orhidej, navadnega zlatega korena (Aspodelus albus) ..., habitat 250 vrst ptic, kar je priblino dve tretjini vseh v Sloveniji iveih vrst ptic, gnezdie ogroenega kosca (Crex crex) in tevilnih drugih vrst: rumene pastirice (Motacilla ava), koconogega uka (Aegolius funereus), triprstega detla (Picoides tridactylus) ..., habitat 15 vrst dvoivk, v jezeru in pritokih 9 avtohtonih vrst rib, med njimi velika populacija uke (Esox lucius), raznoliki svet nevretenarjev: habitat 130 vrst dnevnih in 500 vrst nonih metuljev, 700 vrst hroev, 50 vrst kobilic in 40 vrst kajih pastirjev.

Nature
a karst polje with an intermittent lake and picturesque karst features: boiling springs, estavelles, swallets and inow caves, swallow holes, surface watercourses the picturesque karst collapse valley Rakov kocjan, with natural bridges Veliki Naravni Most and Mali Naravni Most, the Rak river issuing from the cave Zelke Jame and sinking in the cave Tkalca Jama the cave Krina Jama, one of the more interesting karst caves with 22 underground pools, rimstones and outstanding cave fauna very diverse habitats: wet and dry grasslands (Meniija and other karst plains), transition bogs, vast rbeech forests (Javorniki), wetlands, precipitous clis and many caves rich and diverse plant life: the white water lily (Nymphea alba), the yellow pond-lily (Nuphar luteum), a rare carnivorous bog plant the spoonleaf sundew (Drosera intermedia), 34 species of orchids, the white asphodel (Asphodelus albus), ... the habitat of 250 bird species, which is about two thirds of all birds living in Slovenia, the nesting site of the endangered corn crake (Crex crex) and many other species: the yellow wagtail (Motacilla flava), the Tengmalms owl (Aegolius funereus), the three-toed woodpecker (Picoides tridactylus) ... the habitat of 15 amphibian species the lake and its tributaries are the home of 9 native sh species, among them is a large population of the pike (Esox lucius) diverse invertebrate life: the habitat of 130 species of butteries and 500 species of moths, 700 species of beetles, 50 species of grasshoppers and 40 species of dragonies
Trstije / Reeds

Kulturne znailnosti
bogata arheoloka pokrajina s sledovi prazgodovinskih in antinih prebivalcev na vzpetinah in hribih okrog jezera, dvojni kozolci toplarji, ostanki lipovih in hrukovih drevoredov.

Culture
a wealth of archaeological remains including traces of prehistoric and Antiquity settlers on the slopes and hills around the lake toplarji characteristic racks for drying cereal crops and hay remains of the avenues of linden and pear trees

46

47

loveka ribica (Proteus anguinus) / Olm

Rjavi medved (Ursus arctos) / Brown Bear

Krajinski park

Seoveljske soline
Kjer dii po soli, v kristale ujeti energiji morja
Najbolj severno leee soline v Sredozemlju, nastale na naplavinah reke Dragonje pred njenim izlivom v morje. Petola, posebnost 700 let nespremenjenega postopka pridelave soli, nekaj milimetrov debela iva preproga iz alg, sadre in mineralov, ki prepreuje onesnaenje soli z morskim blatom in zemljo. Danes je pridelovanje soli ohranjeno le na obmoju Lera. Na opuenih solinah so nastali razlino slani habitatni tipi z organizmi, prilagojenimi na slane ekoloke razmere. Znailna solinarska krajina, ogledalo trdega dela na soncu,
Sol / Salt

Seovlje
Salina Landscape Park
Where the air is lled with the smell of salt sea energy entrapped in crystals
The most northern salt pans in the Mediterranean, formed on the alluvial deposits of the Dragonja river just before its mouth. One characteristic of the salt-making procedure, which hasnt changed for 700 years, is petola, a few millimetres thick live carpet of algae, gypsum and minerals preventing salt to be contaminated with mud and soil. Nowadays, salt-making is only maintained in the area of Lera. Habitat types of different salinity have formed in the abandoned salt pans, a home to organisms adapted to saline conditions. Typical salt pan landscape, a reflection of hard work in the sun, sea and wind.

morju in vetru.

Solinski rakec (Artemia parthenogenetica) Brine shrimp

49

Info
Uprava: Krajinski park Seoveljske soline, Soline d. o. o., Sea 115, SI - 6320 Portoro Tel.: ++ 386 (0)5 67 21 330 E-pota: kpss@soline.si www.kpss.soline.si

Info
Management: Krajinski park Seoveljske soline, Soline d.o.o., Sea 115, SI -6320 Portoro phone: ++ 386 (0)5 67 21 330 e-mail: kpss@soline.si www.kpss.soline.si

Lega: skrajni jugozahodni del slovenske jadranske obale, na meji s Hrvako Velikost: 650 ha (6,5 km2) tevilo naselij: 0 tevilo prebivalcev: 0 Podatki o ustanovitvi parka: 1990 Odlok o Krajinskem parku Seoveljske soline (Obina Piran) 2001 Uredba o Krajinskem parku Seoveljske soline (Vlada RS) naravne vrednote: 6 ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 17 vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 2 ivalski vrsti in 6 habitatnih tipov.

Location: the most south-western part of Slovenias Adriatic coast, on the border with Croatia Surface area: 650 ha (6.5 km2) Number of towns and villages: 0 Population: 0 Establishment of the park: 1990 Ordinance on the Seovlje Salina Landscape Park (Municipality of Piran) 2001 Decree on the Seovlje Salina Landscape Park (Government of the Republic of Slovenia) valuable natural features: 6 ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 17 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 2 animal species and 6 habitat types

51

Opuene soline Fontanigge Abandoned salt pans Fontanigge

Naravne znailnosti
raznoliki ivljenjski prostori: trstija, halotni travniki, suhi, goli ali delno porasli bazeni in otoki v solinskih bazenih, poloji, razlini habitatni tipi na breinah, ostanki solinskih hi, v okolici pa grmia ter suhi in vlani kraki travniki, za visokomorskimi nasipi na zahodu plitvo morje, tevilne slanoljube rastline (haloti), med njimi barvita ozkolistna mreica (Limonium angustifolium) in osonik (Salicornia herbacea), v solinskih bazenih habitat solinarskega rakca (Artemia parthenogenetica) in ribe solinarke (Aphanius fascinatus), habitat 288 vrst ptic, gnezdie skoraj 100 vrst ptic, mednarodno pomembno selitveno obmoje in prezimovalie za ptice, habitat elve sklednice (Emys orbicularis).

Nature
diverse habitats: reed beds, halophytic grasslands, dry, bare or partly overgrown pools and islets in salt-pan pools, mudats, various habitat types on the banks, the remains of salters houses, and in the surrounding area shrub, and dry and wet karst grasslands, shallow sea behind the dykes on the west numerous salt-loving plants (halophytes), among which are the sea lavender (Limonium angustifolium) and the marsh samphire (Salicornia herbacea) salt- pans are the habitat of the brine shrimp (Artemia parthenogenetica) and the Mediterranean killish (Aphanius fasciatus) the habitat of 288 bird species, nesting site of almost 100 bird species, internationally important migration and wintering site the habitat of the European pond terrapin (Emys orbicularis)

Beloeli deevnik (Charadrius alexandrinus) Snowy plover Mala igra (Sterna albifrons) Little tern

Kulturne znailnosti
muzej solinarstva na opuenih solinah s tremi obnovljenimi solinarskimi hiami.

Culture
salt-making museum on the abandoned salt pans with three restored salter's houses

52

UNESCO Obmoje Ramsarske konvencije 1993

UNESCO Ramsar site 1993

53

Solinarski bazeni / Salt pans

Krajinski park

Logarska dolina
Dolina na koncu sveta in na zaetku paradia, kjer se ustavi as in oglaa tiina
Neponovljiva ledenika alpska dolina, v kateri ni prostora za vasi, ampak le za nekaj kmetij. Dolina z impresivno podobo sredi Kamniko-Savinjskih Alp. Mogoni naravni amfiteater ivo zelenih travnikov in gozdov, zaokroen s kuliso prepadnih sten. Kjer v neokrnjeni naravi in v visokih stenah najdejo mir gamsi, po modrini neba prijadra planinski orel in na travnikih cvetijo najlepe roe. Ohranjene in e
Logarjeva lipa Logars linden

Logarska dolina
Landscape Park
A valley at the end of the world and at the entrance to paradise, where time stops and silence sounds
An unparalleled Alpine glacial valley where there is no room for whole villages just a few farmhouses. An impressive valley in the middle of the Kamnik and Savinja Alps. A mighty natural amphitheatre of bright green grasslands and woods, surrounded by the scenery of steep cliffs. Where chamois lives peacefully in unspoiled nature on high cliffs, golden eagle sails across the blue sky and the most beautiful flowers bloom on the meadows. The great farms have been preserved to this day and are still running, complementing farming with tourism.

danes delujoe mogone kmetije, ki svojo dejavnost dopolnjujejo s turizmom.

Lepi eveljc (Cypripedium calceolus) Ladys slipper

55

Info
Uprava: Logarska dolina d. o. o., Logarska Dolina 9, SI - 3335 Solava tel.: ++386 (0)3 83 89 004 e-pota: logarska@siol.net www.logarska-dolina.si

Info
Management: Logarska dolina d.o.o., Logarska Dolina 9, SI - 3335 Solava phone: ++386 (0)3 83 89 004 e-mail: logarska@siol.net www.logarska-dolina.si

Lega: severni del osrednje Slovenije; Kamniko-Savinjske Alpe Velikost: 2438 ha (24,38 km2) tevilo naselij: 0 tevilo prebivalcev: 35 Podatki o ustanovitvi parka: 1987 Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na obmoju obine Mozirje naravne vrednote: 43 ekoloko pomembno obmoje del obmoja Natura 2000 del potencialnega obmoja Natura 2000

Location: northern part of central Slovenia; Kamnik and Savinja Alps Surface area: 2,438 ha (24.38 km2) Number of towns and villages: 0 Population: 35 Establishment of the park: 1987 Ordinance on the designation of natural, cultural and historical monuments in the area of the Municipality of Mozirje valuable natural features: 43 ecologically important area part of a Natura 2000 site part of a potential Natura 2000 site

57

Logarska dolina

Naravne znailnosti
najslikoviteja ledenika dolina v Kamniko-Savinjskih Alpah, vrhovi in navpine skalne stene, krnice, izviri, slapovi, skalne votline in stolpi, melia, hudourniki vraji, spodmoli, ledeniki balvani, drevesa izjemnih dimenzij, med njimi Logarjeva lipa s skoraj 5-metrskim obsegom debla, kraki izvir rne sredi ravne doline kot drugi izvir reke Savinje, 90 m visoki slap Rinka, med najvijimi slapovi v Sloveniji, in slap Palenk, rastie najlepe orhideje v Alpah, redkega lepega eveljca (Cypripedium calceolus) ter drugih opaznih vrst, lepega jeglia (Primula auricula), kranjske lilije (Lilium carniolicum) ...

Nature
the most picturesque glacial valley in the Kamnik and Savinja Alps peaks and vertical clis, kettles, springs, waterfalls, rock shelters and pillars, screes, torrent deposits, overhangs, glacial boulders trees of outstanding proportions, among them Logars linden with the trunk girth of almost 5 metres the karst spring of the rna river in the middle of the at valley as the second spring of the Savinja river 90 m high Rinka waterfall, one of the highest waterfalls in Slovenia, and Palenk waterfall the site of the most beautiful Alpine orchid, the rare ladys slipper (Cypripedium calceolus) and other noticeable species, such as the auricula or bears ear (Primula auricula), the carniolan lily (Lilium carniolicum) ...

Raj za pohodnike / Paradise for hikers

Olcarska (gozdarska) bajta / Foresters hut

Slap Rinka / The Rinka waterfall Pogled s Solavske panoramske ceste The view from the Solava Panoramic Road

Kulturne znailnosti
obnovljeni oglarska in gozdarska koa, dobro ohranjeni Logarjevi kai, obnovljena planarija Logarski kot.

Culture
restored colliers and foresters huts well preserved Logar granaries restored dairy cottage in Logarski Kot

58

Kranjska lilija (Lilium carniolicum) / Carniolan lily

Prva nagrada v kategoriji zavarovanih obmoij na mednarodnem nateaju CIPRA PRIHODNOST V ALPAH 2005

Award-winner in CIPRAs 2005 Future in the Alps competition in the category of Protected Areas

59

Ljubljansko Ljubljansko barje Landscape Park barje


Krajinski park
Zakladnica raznovrstnih ekosistemov in krajine na junem pragu glavnega mesta Slovenije
Neponovljiv drobno strukturiran mozaik obdelanih njiv, travnikov, steljnikov, mejic z redkim gozdom prie tisoletnega boja ter ljubezni loveka in narave. Ostanki nekdaj obsenega barja. Eden najvejih kompleksov mokrotnih travi v Sloveniji. Mrea melioracijskih jarkov, v skupni dolini 400 km. Izjemna biotska raznovrstnost, ena najpomembnejih ornitolokih lokalitet v Sloveniji. Reka Ljubljanica, zgodovinska in legendarna
Pestrost krajine Ljubljanskega barja / Diversity of the Ljubljansko Barjes landscape

A treasury of diverse ecosystems and landscapes at the southern threshold of Slovenias capital
A singular typical small patches mosaic of fields, meadows, woods used for gathering animal bedding, hedges with thin forests witnesses of a thousand-year struggle and love between humans and nature. The remains of a once vast mire. One of the largest systems of wet grasslands in Slovenia. A network of drainage ditches in the total length of 400 km. Exceptional biodiversity. One of the most important ornithological sites in Slovenia. The Ljubljanica river, a historic and legendary river, once a commercial waterway between Nauportus and Emona (todays Vrhnika and Ljubljana). The black bog soil hides relics of civilisations from prehistoric times on.

reka, nekdanja plovna pot trgovcev med Nauportusom in Emono, danes Vrhniko in Ljubljano. V rni barjanski zemlji skriti relikti prazgodovinskih in kasnejih civilizacij.

61

Info
e-pota: info@ljubljanskobarje.si www.ljubljanskobarje.si

Info
e-mail: info@ljubljanskobarje.si www.ljubljanskobarje.si

Lega: juno od Ljubljane Velikost: 14.000 ha (140 km2) tevilo naselij: 25 tevilo prebivalcev: pribl. 30.000 Podatki o ustanavljanju parka: 2007 Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje 2008 Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Vlada RS) naravne vrednote: 55 ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 22 vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 23 ivalskih in 1 rastlinsko vrsto ter 7 habitatnih tipov Location: south of Ljubljana Surface area: 14,000 ha (140 km2) Number of towns and villages: 25 Population: app. 30,000 Establishment of the park: 2007 Cooperation agreement on establishing the Ljubljansko Barje Landscape Park 2008 Decree on the Ljubljansko Barje Landscape Park (Government of the Republic of Slovenia) valuable natural features: 55 ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 22 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 23 animal species, 1 plant species and 7 habitat types
Kosec (Crex crex) / Corn crake Mozaik travnikov, njiv, jarkov in mejic / A mosaic of grasslands, fields, ditches and hedges Veliki kurh (Numenius arquata) / Eurasian curlew

Mokria na Ljubljanskem barju / Wetlands of Ljubljansko Barje

62

63

Naravne znailnosti
ekstenzivni koeni travniki na velikem delu barjanske povrine, vodotoki in odtoni kanali, ki razmejujejo posamezne parcele, znailne dolge mejice rne jele, doba in vrb med njivami in travniki, redki ostanki barjanskih in poplavnih gozdov, barjanske reke Ljubljanica, Iica, Ika, Bistra in Borovniica s pritoki, tevilna barjanska okna, kraki izviri ter osamelci, dvignjeni nad barjansko ravnico, okroglo Podpeko jezero, eno najglobljih jezer v Sloveniji (51 m), redki ostanki visokega barja z nahajalii okroglolistne rosike (Drosera rotundifolia) in otnega mahu (Sphagnum sp.) (Mali plac in Goriki mah), mokria in mokrotni travniki z veliko biotsko raznovrstnostjo.

Nature
extensive mown meadows on the large part of the bog area watercourses and drainage ditches dividing individual plots typical long hedges of black alder, English oak and willow between elds and meadows the rare remains of bog and ooded forests the bog rivers Ljubljanica, Iica, Ika, Bistra and Borovniica with tributaries numerous bog pools, karst springs, and inselbergs rising from the bog plain the round lake Podpeko Jezero, one of the deepest lakes in Slovenia (51 m) the rare remains of raised bog with the common sundew (Drosera rotundifolia) and peat moss (Sphagnum sp.) (Mali Plac and Goriki Mah) wetlands and wet grasslands with great biodiversity

Zelena rega (Hyla arborea) European tree frog Barjanski okarek (Coenonympha oedippus) / False ringelt

Kulturne znailnosti
arheoloko bogata pokrajina s tevilnimi najdbami iz kamene, bronaste, elezne in rimske dobe (enski idol s koli pri Igu, ostanki prazgodovinskega olna drevaka, ostanki dvokolesnika, prvega doslej znanega prazgodovinskega kolesa v Evropi),

Culture
archeologically rich landscape with many nds from the Stone, Bronze, Iron Ages and Roman times (statuette of a woman idol from lake dwellings near Ig, remains of a prehistoric dugout canoe, remains of a two-wheel cart, the oldest prehistoric wheel found in Europe so far) traces of Bronze Age lake dwellings built on piles St. Michaels Church in rna Vas Ljubljanica, the supposed cult river, where many sacricial objects have been found Bistra castle, a former Carthusian monastery, today the Technical Museum of Slovenia

64
Movirska logarica (Fritillaria meleagris) / Snakes head fritillary Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) Common sundew Stara struga reke Ljubljanice / The old bed of the Ljubljanica river

sledovi bronastodobnih seli na koleh, cerkev sv. Mihaela v rni vasi, Ljubljanica, domnevno kultna reka z mnogimi najdenimi daritvenimi predmeti, grad Bistra, bivi samostan kartuzijanskega reda, danes Tehniki muzej Slovenije.

65

Krajinski park

Strunjan
Svet, kjer se morje stika s kopnim
Flina obalna pokrajina na Strunjanskem polotoku. Nekaj manj kot 4 km dolg delek naravno ohranjene slovenske obale z 200-metrskim pasom morja. Flini klifi, ki jih dnevno oblikujejo morje, veter in de. Na prehodu morja v kopno laguna Stjua s solinami, juna poboja, obdelana in spremenjena v terase. Najdalji naravno
Strunjanski klif iz zraka Air-view of the Strunjan cliff

Strunjan
Landscape Park
Where sea meets the land

The flysch coast of the Strunjan peninsula. A little less than 4 km long part of preserved natural coast with 200 m wide strip of the sea. Flysch cliffs, endlessly sculptured by sea, wind and rain. Stjua lagoon with salt pans. Cultivated southern slopes transformed into terraces. The longest part of naturally preserved coast in the Gulf of Trieste.

ohranjeni del obale v Trakem zalivu.

Navadni osonik (Salicornia europaea) / Common glasswort

67

Info
KP Strunjan Pacug 10, 6320 Portoro tel: 05 674 81 91 e-naslov: info@parkstrunjan.si www.parkstrunjan.si

Info
KP Strunjan Pacug 10, 6320 Portoro phone: ++ 386 (0) 5 674 81 91 e-mail: info@parkstrunjan.si www.parkstrunjan.si

Strunjanski klif Strunjan cliff

Lega: slovenska obala vzhodno od Pirana Velikost: 470 ha (4,7 km2) tevilo naselij: 2 tevilo prebivalcev: pribl. 400 Podatki o ustanovitvi parka: 1990 Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan (Obini Izola in Piran) 2004 Uredba o Krajinskem parku Strunjan (Vlada RS) naravne vrednote: 11 ekoloko pomembno obmoje potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 2 ivalski vrsti in 7 habitatnih tipov

Flina obala / Flysch coast

Slanoljubne rastline / Halophytic plants

Del strunjanskih solin / Part of the Strunjan salt pans

Location: Slovenian coast east of Piran Surface area: 470 ha (4.7 km2) Number of towns and villages: Population: app. 400 Establishment of the park: 1990 Ordinance on the designation of the Strunjan Landscape Park (Municipalities of Izola and Piran) 2004 Decree on the Strunjan Landscape Park (Government of the Republic of Slovenia) valuable natural features: 11 ecologically important area Site of Community Importance under Natura 2000 for 2 animal species and 7 habitat types

68

69

Naravne znailnosti
80 m visok ini klif, najviji na Jadranski obali; dobro vidne vodoravne plasti laporja in peenjaka, nalomljeni skalni bloki, spodmoli, mikrotektonski prelomi in gube, prodna terasa ob vznoju klifa, do 7 m iroka, kopni del rezervata, porasel z znailnimi submediteranskimi grmovnimi in drevesnimi vrstami: mali jesen (Fraxinus ornus), rni gaber (Ostrya carpinifolia), navadni ruj (Cotinus coggygria); mestoma tudi mediteranska vegetacija: mirta (Myrtus communis), jagodinica (Arbutus unedo) edino samoniklo rastie v Sloveniji ..., laguna Stjua in soline s specinimi ekolokimi razmerami, Meseev zaliv, rastie dveh vrst morskih cvetnic (Cimodocea nodosa in Zostera noltii), habitat koljk leurja (Pinna nobilis) in morskega datlja (Lithophaga lithophaga), cevkarja spirografa (Spirographis spallanzanii), kamene korale (Cladocera caespitosa) ...

Nature
a 80 m high ysch cli, the highest on the Adriatic coast; clearly visible horizontal layers of marl and sandstone, broken rock blocks, overhangs, microtectonic faults and folds pebble terrace at the foot of the cli, up to 7 m wide the land part of the reserve is covered with typical submediterranean shrub and tree species: manna ash (Fraxinus ornus), European hop-hornbeam (Ostrya carpinifolia), common smoketree (Cotinus coggygria); in some parts eumediterranean vegetation: common myrtle (Myrtus communis), strawberry tree (Arbutus unedo) the only indigenous site in Slovenia ... Stjua lagoon and salt pans with specic ecological conditions Meseev Zaliv is the habitat of two marine owering plants (Cimodocea nodosa and Zostera noltii), bivalves the noble pen shell (Pinna nobilis) and the date mussel (Lithophaga lithophaga), a tube worm the European fan worm (Spirographis spallanzanii), a coral (Cladocera caespitosa),...
Slanoljube rastline v solinah Halophytic plants in the salt pans

Kulturne znailnosti
najmanje delujoe soline, tri solinarske hie, ena od njih v tipini solinarski arhitekturi, ohranjene domaije etnoloki spomeniki,

Culture
the smallest functioning salt pans three salters houses, one of them an example of typical salters architecture preserved homesteads ethnological monuments characteristic, dispersed settlement park around Tartini Villa

70

Obmorski oman (Inula crithmoides) Golden samphire

znailna, razloena poselitev, park ob Vili Tartini.

71

rnoglavi galeb (Larus melanocephalus) / Mediterranean gull

Krajinski park

Lahinja

Lahinja
Landscape Park

Ogrlica miniaturnih naravnih biserov v povirju zgornjega toka reke Lahinje


Pokrajina mokrotnih travnikov, nizkega barja, lok, logov, vlanih depresij, poplavnih ravnic ob vijugavem, z gostim rastlinjem obdanim tokom reke Lahinje in njenih pritokov. Velika biotska raznovrstnost. Oaza za movirske ptice v neprehodnem trstiju. Kraki pojavi, nastali na plitvem belokranjskem krasu. Manje gruaste vasi le na vzpetinah in terasah na obrobju parka. Izjemna arheoloka najdia, prie predzgodovinskih kultur.

A necklace of miniature natural pearls in the upper course of the Lahinja river
A landscape of wet grasslands, fens, marshy woodlands and meadows, wet depressions and flooded plains along the meandering courses of the Lahinja river and its tributaries lined with thick vegetation. Great biodiversity. Impenetrable reed beds are an oasis for wetland birds. Karst features formed on the thin karst of Bela Krajina. Little villages of clustered houses restricted to the hills and terraces on the edges of the park. Exceptional archaeological sites, witnesses of prehistoric cultures.

Ilirski meek (Gladiolus illyricus) / Wild gladiolus

73

Info
Razvojno informacijski center (RIC) in Turistino informacijski center (TIC) Bela krajina tel.: TIC rnomelj: 07 30 56 530 e-naslov: tic.crnomelj@nic-belakrajina.si www.belakrajina.si

Info
Razvojno informacijski center (RIC) in Turistino informacijski center (TIC) Bela krajina tel.: TIC rnomelj: ++386 (0)7 30 56 530 e-naslov: tic.crnomelj@nic-belakrajina.si www.belakrajina.si

Reka Lahinja The Lahinja river

Lega: jugovzhodna Slovenija, jugovzhodni del Bele krajine v povirju reke Lahinje Velikost: 200 ha (2 km2) tevilo naselij: 2 tevilo prebivalcev: 21 Podatki o ustanovitvi parka: 1988 Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja (Obina rnomelj) naravne vrednote: 11 ekoloko pomembno obmoje potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 13 ivalskih vrst in 6 habitatnih tipov Location: southeast Slovenia, southeastern part of Bela Krajina in the upper course of the Lahinja river Surface area: 200 ha (2 km2) Number of towns and villages: 2 Population: 21 Establishment of the park: 1988 Ordinance on the designation of the Lahinja Landscape Park (Municipality of rnomelj)
Nadomestni habitat v Velikem Nerajcu A replacement habitat in Veliki Nerajc Izvir reke Lahinje / The spring of the Lahinja river Nerajski lugi

valuable natural features: 11 ecologically important area Site of Community Importance under Natura 2000 for 13 animal species and 6 habitat types

75

Naravne znailnosti
naravno ohranjena reka Lahinja, potok Nerajica in drugi pritoki, z izrazitimi okljuki pestra obrena in vodna vegetacija, prepleti mokrotnih travnikov in nizkega barja (Nerajski lugi, Lahinjski lugi), ugodne ivljenjske razmere tevilnih vodnih in obvodnih ivalskih in rastlinskih vrst, med drugimi habitat vidre (Lutra lutra), tevilnih vrst ptic, elve sklednice (Emys orbicularis), kraki pojavi: kraka kotanja, vodne jame, goli kras, naravni kamniti most, ugrez povrine nad jamskim rovom (Gluenka), tevilni kraki izviri, hipotermalni izviri, ponorna kraka jama Djud ali Zjot, habiatat znailnih jamskih ivali, med drugimi jamskega cevkarja (Marifugia cavatica).

Nature
the naturally preserved Lahinja river, Nerajica stream and other tributaries, with prominent meanders diverse riparian and aquatic vegetation patchwork of wet grasslands and fens (Nerajski Lugi, Lahinjski Lugi) favourable living conditions for numerous aquatic and riparian animal and plant species, the habitat of, among others, European otter (Lutra lutra), many bird species, European pond terrapin (Emys orbicularis) karst features: dolines, water caves, bare karst, natural stone bridge, subsidence above the cave tunnel (Gluenka) many karst springs, hypothermal springs inow cave Djud or Zjot, the habitat of typical cave animals, among others a cave serpulid worm Marifugia cavatica

Vodomec (Alcedo atthis) Common kingfisher

Kulturne znailnosti
prazgodovinska poselitev z najdbami iz mlaje kamene, bronaste in elezne dobe ter ostanki iz antike, naselje Pusti Gradec na okljuku reke Lahinje,

Culture
prehistoric settlement, nds from the early Stone, Bronze and Iron Ages and remains from the Antiquity the village Pusti Gradec by the meander of the Lahinja river Halstatt burial mound Veliki Nerajec All Saints Church in Pusti Gradec restored Klepec watermill and sawmill

76

Movirska kukavica (Orchis palustris) / Marsh orchid

Navadni kaji jezik (Ophioglossum vulgatum) / Southern adderstongue

gomilsko haltatsko grobie Veliki Nerajec, cerkev Vseh svetnikov v Pustem Gradcu, obnovljena Klepev mlin in aga.
Movirska sklednica (Emys orbicularis) / European pond terrapin

77

Naravni rezervat

kocjanski zatok

kocjanski zatok
Nature Reserve

Oaza na pragu Kopra


Delek slovenskega morja, ujet med mestom Koper, pristaniem in obalno avtocesto. Poslednji dokaz otoke preteklosti Kopra in zelena oaza na njegovem pragu. Najveje polslano mokrie v Sloveniji, leta 2007 obnovljeno po dolgoletnem zasipavanju in nartnem izsuevanju zaradi iritve mesta in luke.
apljica (Ixobrychus minutus) / Little bittern

Oasis on the threshold of Koper


A little part of Slovenian sea entrapped between the city of Koper, the port of Koper and the coastal highway. The last remaining evidence of island history of Koper and a green oasis on its threshold. The largest semi-saline wetland in Slovenia, restored in 2007 after years of filling-in and deliberate drainage intended for the expansion of the city and port. A paradise for water birds.

Raj za vodne ptice.

79

Info
Drutvo za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije (DOPPS) Zaasni informacijskih center Staniev trg 16, SI - 6000 Koper tel.: 05 626 03 70 e-pota: skocjanski@skocjanski-zatok.org www.skocjanski-zatok.org; www.ptice.si

Info
Drutvo za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije (DOPPS BirdLife Slovenia) Temporary information centre Staniev trg 16, SI - 6000 Koper Tel.: ++386 (0)5 626 03 70 e-mail: skocjanski@skocjanski-zatok.org www.skocjanski-zatok.org; www.ptice.si

Lega: jugozahodna Slovenija, v neposredni bliini Kopra Velikost: 122 ha (1,22 km2) tevilo naselij: 0 tevilo prebivalcev: 0 Podatki o ustanovitvi parka: 1998 Zakon o naravnem rezervatu kocjanski zatok naravne vrednote: 1 (celotno obmoje naravnega rezervata) ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 4 vrste ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 2 ivalski vrsti in 5 habitatnih tipov

Location: southwest Slovenia, in the direct vicinity of Koper Surface area: 122 ha (1.22 km2) Number of towns and villages: 0 Population: 0 Establishment of the park: 1998 kocjanski Zatok Nature Reserve valuable natural features: 1 (the entire area of nature reserve) ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 4 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 2 animal species and 5 habitat types

81

Polslana laguna Semi-saline lagoon

Naravne znailnosti
polslana laguna, obdana s slanoljubno vegetacijo in s trstijem sladkovodno movirje z vlanimi in movirnimi travniki ter s toploljubimi grmii na Bertoki boniki, habitat 210 vrst ptic, od teh 44 gnezdilk, med drugimi apljice (Ixobrychus minutus), beloelega deevnika (Charadrius alexandrinus), srpine trstnice (Acrocephalus scirpaceus), rakarja (Acrocephalus arundinaceus), evropsko pomembno gnezdie, prezimovalie in selitveno poivalie za tevilne vrste ptic, habitat 18 vrst rib, med drugimi ribe solinarke (Aphanius fasciatus).

Nature
a semi-saline lagoon surrounded by halophytic vegetation and reed beds a freshwater marsh with wet and marshy grasslands and thermophilic scrubs on Bonika near Bertoki the habitat of 210 bird species, of which 44 nest there, such as the Little bittern (Ixobrychus minutus), Kentish plover (Charadrius alexandrinus), Eurasian reed warbler (Acrocephalus scirpaceus), Great reed warbler (Acrocephalus arundinaceus) the nesting, wintering and migration site of European importance for many bird species the habitat of 18 sh species, such as the Mediterranean killish (Aphanius fasciatus)

Polojnik (Himantopus himantopus) Black-winged stilt

Slanoljubne rastline / Halophytic plants

82

83

Kamarka konja / Camargues horses

Slanoljubne rastline / Halophytic plants

Regijski park

KamnikoSavinjske Alpe
krajinski park v ustanavljanju

Kamnik and Savinja Alps


Regional Park
establishment under way

Kjer v nebo kipijo strmi skalni vrhovi gora, pod njimi pa se razprostirajo prostrani gozdovi in sonni planinski paniki
Osrednji del gorovja Kamniko-Savinjskih Alp s strmimi ostenji visokih gora, irnimi gozdovi, skrivnostnimi dolinami z igrivimi potoki, preko gladkih skal padajoimi slapovi in proti dolini hiteimi bistrimi rekami. Bogastvo neokrnjene narave, ki
KamnikoSavinjske Alpe The Kamnik and Savinja Alps

Where steep rocky peaks ascend to the sky and vast forests and sunny pastures spread at their feet
The central part of the Kamnik and Savinja Alps with steep rock faces, vast forests, mysterious valleys with playful streams, waterfalls falling over smooth rocks and clear rivers hurrying down towards the valley. Rich unspoiled nature, a real treasure for nature lovers. The valuable heritage of past generations of farmers, foresters, colliers, herdsmen and mountaineers. The kingdom of alpine farms, scattered on the highland under mountain peaks. A paradise where silence whispers and a soul finds peace.

predstavlja pravi zaklad za ljubitelje divjine. Dragocena zapuina preteklih rodov kmetov, gozdarjev, oglarjev, pastirjev in gornikov. Kraljestvo gorskih kmetij, raztresenih visoko pod gorami. Raj, kjer tiina epeta in dua najde mir.

Info
Info toka Logarska dolina, Logarska Dolina 9, 3335 Solava, tel.: 03 838 90 04, 041 467 122 Info toka Turistino informacijski center Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik tel.: 01 831 81 91, 031 694 134 e-naslov: info@ksa.si www.ksa.si

Info
Info point Logarska dolina, Logarska Dolina 9, 3335 Solava, phone: ++386 (0)3 838 90 04, ++386 (0)41 467 122 Info point Turistino informacijski center Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik phone: ++386 (0)1 831 81 91, ++386 (0)31 694 134 e-mail: info@ksa.si www.ksa.si

85

Lega: ob meji z Avstrijo, na stiiu Gorenjske, tajerske in Koroke Velikost: pribl. 25.000 ha (250 km2) tevilo naselij: 6 tevilo prebivalcev: 650 Podatki o ustanavljanju parka: 2005 Sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniko-Savinjske Alpe med Ministrstvom za okolje in prostor ter obinami Jezersko, Kamnik, Lue, Preddvor in Solava. naravne vrednote: 212 ekoloko pomembno obmoje obmoje Natura 2000 (SPA) za 10 vrst ptic potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 5 ivalskih in 5 rastlinskih vrst ter 18 habitatnih tipov Location: at the border with Austria, on the meeting point of Gorenjska (Upper Carniola), tajerska (Styria) and Koroka (Carinthia) regions Surface area: app. 25,000 ha (250 km2) Number of towns and villages: 6 Population: 650 Establishment of the park: 2005 Cooperation agreement between the Ministry of the Environment and Spatial Planning and the Municipalities of Jezersko, Kamnik, Lue, Preddvor and Solava on establishing the Kamnik and Savinja Alps Regional Park. valuable natural features: 212 ecologically important area Special Protection Area under Natura 2000 for 10 bird species Site of Community Importance under Natura 2000 for 5 animal species, 5 plant species and 18 habitat types
Velika Planina

87

Naravne znailnosti
gorski svet iz apnenca z globoko vrezanimi ledenikimi dolinami in vmesnimi visokogorskimi planotami, na vse tiri strani neba obrnjene alpske reke Savinja, Kamnika Bistrica, Kokra in Bela, slapovi (Rinka, edca, Orglice), kristalni izviri rek (Savinja, Kamnika Bistrica), soteske (Predaselj), visokogorske krake oblike: lebii, brezna, konte, kotlii, vrtae, podi, naravna okna in mostovi, melia, skalni osamelci (Igla), skalni roglji, balvani izjemnih dimenzij, zijalke, podzemni svet z jamami: Snena jama, Kamnika jama, Mala in Velika Vetrnica, ledenik pod Skuto najjuneje leei ledenik v vzhodnih Alpah, drevesa izjemnih dimenzij, habitati endeminih vrst: julijske smiljke (Cerastium julicum), krlatnega luka (Alium kermesinum), kamnike ivanjice (Leucanthemum lithopolitanicum), Froelichovega svia (Gentiana froelichii), kamnike murke (Nigritella lithopolitanica), Kernerjevega maka (Papaver alpinum kerneri), habitat znailnih gorskih ivalskih vrst, med drugimi gamsa (Rupicapra rupicapra), kozoroga (Capra ibex), planinskega orla (Aquila chrisaetos), sokola selca (Falco peregrinus), ruevca (Tetrao tetrix), belke (Lagopus mutus) ter tudi endeminega kamnikega hroka (Aphaenopidius kamnikensis) ...

Nature
alpine landscape of limestone with deeply cut glacial valleys and alpine plateaus in between alpine rivers owing towards all four cardinal directions: Savinja, Kamnika Bistrica, Kokra and Bela waterfalls (Rinka, edca, Orglice), crystalclear river springs (Savinja, Kamnika Bistrica), gorges (Predaselj), alpine karst features: karrens, shafts, various dolines, plateaus natural windows and bridges, screes, solitary rocks (Igla), boulders of outstanding dimensions, rock shelters the underground world of caves: Snena Jama, Kamnika Jama, Mala Vetrnica, Velika Vetrnica a glacier under Skuta the most southern glacier in the Eastern Alps trees of outstanding proportions habitats of endemic species: Julian mouse-ear chickweed (Cerastium julicum), Crimson leek (Allium kermesinum), Kamnik daisy (Leucanthemum lithopolitanicum), Froelichs gentian (Gentiana froelichii), Kamnik orchid (Nigritella lithopolitanica), Kerners Alpine poppy (Papaver alpinum kerneri) the habitat of typical alpine animal species, such as Chamois (Rupicapra rupicapra), Alpine ibex (Capra ibex), Golden eagle (Aquila chrisaetos), Peregrine falcon (Falco peregrinus), Black grouse (Tetrao tetrix), Ptarmigan (Lagopus mutus) and also an endemic species of Cave beetle Aphaenopidius kamnikensis ...
Kernerjev mak / Kerner's poppy

Kamniko-Savinjske Alpe / The Kamnik and Savinja Alps

Kulturne znailnosti
tisoletna tradicija gorskega panitva, izvirna arhitektura pastirskih stavb na Veliki planini, avtohtona jezersko-solavska pasma ovac, sakralna dediina z gotskima cerkvama sv. Primo nad Stahovico in Marije Snene v Solavi, s kapelo Marije Snene na Veliki planini ter kapelico na Moliki planini, Plenikov dvorec v Kamniki Bistrici.
Zoisova zvonica (Campanula zoysii) Zois bellflower

Culture
the thousand-year-old tradition of alpine pasture the original architecture of herdsmens buildings on Velika Planina a native breed of sheep of Jezersko and Solava religious heritage with the Gothic Church of St. Primus near Stahovica, Church of the Our Lady of the Snow in Slava, Chapel of Our Lady of the Snow on Velika Planina and the chapel on Molika Planina King Alexanders Hunting Cottage designed by Plenik in Kamnika Bistrica

Alpski kozorog (Capra ibex) Alpine ibex

88

89

Krajinski park

Radensko polje
krajinski park v ustanavljanju

Radensko polje
Landscape Park
establishment under way

Krako polje, kjer vode izvirajo, vijugajo in ponikajo v skrivnostno podzemlje


Slikovito krako polje s krakimi izviri, ponori, estavelami, ponikalnicami, dolgo 4,5 km, na najirem delu iroko 1,2 km, na najojem pa le 400 m. Z vseh strani obdano z gozdnimi poboji, le na severozahodnem delu odprto proti Grosupeljskemu polju. Trije loeni sistemi ponikalnic Dobravke, Zelenke in ice. Po obilnem deevju jezero, ki se izprazni v nekaj tednih. Kopanj, 392 m visoki osamelec sredi krakega polja, najlepi primer huma v Sloveniji. Ob robu
Dobravka

Karst polje, where waters spring, meander and disappear into the mysterious underground
A picturesque karst polje with karst springs, swallow holes, estavelles, sinking rivers, 4.5 km long and 1.2 km wide at the widest part and only 400 m at the narrowest. Surrounded on all sides by wooded slopes, only on the northwest open towards Grosuplje plain. Three separate sinking river systems Dobravka, Zelenka and ica. After heavy rains a lake is formed, which disappears after a few weeks. Kopanj, a 392 m high inselberg in the middle of a karst polje, the most beautiful example of a hum (karst inselberg) in Slovenia. At the edge of the plain there stands a 373 m high viewing hill Botanj with the remains of a castle.

polja 373 m visoki razgledni gri Botanj z grajskimi ruevinami.

Sibirska perunika (Iris sibirica)

91

Info
Informacijska pisarna: Center Grajski vrt Botanj, Veliko Mlaevo 59, SI - 1290 Grosuplje tel.: 040 655 795, 040 655 796, 040 655 797 e-pota: info@radenskopolje.si www.radenskopolje.si, www.grajski-vrt.si

Info
Information oce: Center Grajski vrt Botanj, Veliko Mlaevo 59, SI - 1290 Grosuplje phone.: +386( 0)40 655 795, +386( 0)40 655 796, +386( 0)40 655 797 e-mail: info@grajski-vrt.si www.radenskopolje.si, www.grajski-vrt.si

Lega: osrednja Slovenija, 20 km jugovzhodno od Ljubljane, na jugovzhodu Grosupeljske kotline Velikost: pribl. 500 ha (5 km2) tevilo naselij: 5 tevilo prebivalcev: 860 Podatki o ustanavljanju parka: 2007 Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje med Obino Grosuplje in Ministrstvom za okolje in prostor naravne vrednote: 34 ekoloko pomembno obmoje potencialno obmoje Natura 2000 (SCI) za 10 ivalskih vrst in 3 habitatne tipe Location: central Slovenia, 20 km southeast of Ljubljana, on the southeastern part of Grosuplje valley Surface area: app. 500 ha (5 km2) Number of towns and villages: 5 Population: 860 Establishment of the park: 2007 Cooperation agreement between the Municipality of Grosuplje and the Ministry of the Environment and Spatial Planning on the establishment of the Radensko Polje Landscape Park valuable natural features: 34 ecologically important area Site of Community Importance under Natura 2000 for 10 animal species and 3 habitat types

Novljanovo retje / Novljan's estavelle Visoke vode jeseni / High waters in autumn Retje Srednice v sunem obdobju / Estavelle Srednice

92

93

Naravne znailnosti
bogastvo krakih pojavov na relativno majhnem obmoju: kraki izviri, ponorne jame, presihajoe jezero, retja ali estavele, ki delujejo kot izviri v deevnem in kot ponori v sunem obdobju, raznolikost habitatnih tipov, kot so razlino vlana travia, stojee in tekoe povrinske in podzemeljske vode, podzemne jame ..., pester rastlinski svet zaradi spreminjajoega se vodnega reima: movirski svi (Gentiana pneumonanthe), movirski tulipan (Fritillaria meleagris), sibirska perunika (Iris sibirica), ilirski meek (Gladiolus illyricus), tevilne kukavinice ..., habitat 68 vrst dnevnih metuljev, kar je tretjina v Sloveniji znanih vrst, ugoden habitat za dvoivke in plazilce, v podzemlju loveka ribica (Proteus anguinus), gnezdie 78 ptijih vrst, med drugimi belih torkelj (Ciconia ciconia).

Nature
a wealth of karst features on a relatively small area: karst springs, inow caves, intermittent lake, and estavelles functioning as springs in rainy periods and as swallow holes in dry periods diverse habitat types, such as more or less wet grasslands, surface and underground standing waters and watercourses, underground caves ... varied plant life due to the changing water regime: marsh gentian (Gentiana pneumonanthe), fritillary (Fritillaria meleagris), Siberian iris (Iris sibirica), wild gladiolus (Gladiolus illyricus), numerous orchids ... the habitat of 68 buttery species, which is one third of the species known to occur in Slovenia a favourable habitat for amphibians and reptiles, among them the proteus (Proteus anguinus) in underground waters the nesting site of 78 bird species, the white stork (Ciconia ciconia) among others.

Dobravka ob Zagradcu Dobravka at Zagradec

Culture
castle remains on Botanj hill St. Marys Church on Kopanj inselberg the traces of Bronze Age dwelling found in Virnica cave
Bela torklja (Ciconia ciconia) White stork

94
Movirska perunika (Iris pseudacorus) / Yellow iris Hribski urh (Bombina variegata) Yellow-bellied toad Travnik sibirskih perunik / Meadow with Siberian iris

Kulturne znailnosti
razvaline gradu na griu Botanj, cerkev sv. Marije na osamelcu Kopanj, sledovi bronastodobnega bivalia, najdeni v jami Virnica.

95

Belouka (Natrix natrix) Grass snake

Cerkev Sv. Martina v Botanju St. Martin church in Botanj

www.parki.mop.gov.si

You might also like