1.VOVED 1.1 Poim za sistem 1.2 Deterministi~ki i stohasti~ki sistemi 1.3 Komunikaciski sistemi 1.

.4 Glavni delovi na komunikaciskite sistemi

1.1 Poim za sistem Za sovremeniot pristap na prou~uvawe na raznovidni prirodni fenomeni e karakteristi~no da objektite na opservacija se tretiraat kako odredeni sistemi, koi vleguvaat vo odredeni procesi, pri {to vo sekoj moment vo tekot na procesot mo`e da se zboruva za sostojba na sistemot. Funkcioniraweto na sistemot vo tekot na vremeto se sostoi vo zazemawe na odredeni sostojbi, pri {to se pretpostavuva da vo sekoj moment mo`e da se karakterizira (opi{e) sostojbata na sistemot. Vo egzaktnite nauki sostojbite na sistemite se opi{uvaat so pomo{ na broevi. Na sekoja mo`na sostojba i se pridru`uva odreden broj ili odredeno mno`estvo na broevi (kone~no ili beskone~no).

1.1 Poim za sistem (2) Taka na primer, nekoj ~ovek mo`eme da go tretirame kako odreden biolo{ki sistem. Voobi~aeno e da se zboruva za dobra ili lo{a zdravstvena sostojba na toj ~ovek, {to sekako ne e egzaktno opi{uvawe na negovata zdravstvena sostojba. Me|utoa, negovata zdravstvena sostojba vo daden moment mo`e da se opi{e so pomo{ na niza broevi x1, x2, x3,.........xn, kade na primer, -x1 ja ozna~uva negovata telesna te`ina, -x2 visinata, - x3 krvniot pritisok, - x4 brojot na ot~ukuvawa na srceto vo edinica vreme (pulsot), - x5 brojot na crveni krvni zrnca vo edine~en obem na krv i tn. Ako vo razgleduvanata niza gi vklu~ime site parametri koi dene{nata medicinska nauka mo` da gi izmeri, toga{ }e ja dobieme egzaktno opi{anata zdravstvena sostojba na analiziraniot ~ovek (biolo{kiot sistem) vo sklad so sovremenite nau~ni dostignuvawa.

1.1 Poim za sistem (3) Ako vo razgleduvanata niza gi vklu~ime site parametri koi dene{nata medicinska nauka mo`e da gi izmeri, toga{ }e ja dobieme egzaktno opi{anata zdravstvena sostojba na analiziraniot ~ovek (biolo{kiot sistem) vo sklad so sovremenite nau~ni dostignuvawa. Generalno se pretpostavuva deka sekoja sostojba na sistemot mo`e da se opi{e so pomo{ na odredeno mno`estvo na parametri. Promenata na sostojbata na sistemot se od~ituva vo promenata barem na eden od parametrite so koi e definirana sostojbata na sistemot. Vo realnite sistemi, parametrite koi ja opi{uvaat sostojbata na sistemot redovno se me|usebno zavisni vo smisla da promenata na eden parametar vlijae na odnesuvaweto na ostanatite parametri.

1.1 Poim za sistem (4)

Pa odovde postojat odredeni vrski (zakonitosti) koi predizvikuvaat da promenata na eden parametar implicira odredeni promeni na nekoi ostanati parametri. Edna od glavnite celi na nau~nite istra`uvawa vo egzaktnite nauki e vsu{nost otkrivawe na tie vrski pome|u poedine~nite parametri. Toa ovozmo`uva da vrz osnova na poznavaweto na momentalnata sostojba na sistemot se prognoziraat negovite idni sostojbi.

1.2 Deterministi~ki i stohasti~ki sistemi

Vo egzaktnite nau~ni istra`uvawa se pretpostavuva da za sekoj sistem mo`e da se definira mno`estvo S na site mo`ni sostojbi na toj sistem. Funkcioniraweto na sistemot vo vremeto e vsu{nost zazemawe na odredena sostojba od mno`estvoto S. Ako vrz osnova na poznavaweto na sostojbata na sistemot vo fiksiran moment i zakonitosti koi ovde dejstvuvaat mo`e ednozna~no da se predvidi sostojbata na sistemot vo idninata, toga{ velime deka sistemot e deterministi~en, odnosno deka postoi pri~inska zavisnost pome|u sostojbata na sistemot vo sega{nosta i idninata.

1.2 Deterministi~ki i stohasti~ki sistemi (2)

Ako vrz osnova na poznatite zakonitosti i sostojbi na sistemot vo sega{nosta mo`e da se odredi samo verojatnosta deka sistemot } e poprimi odredena sostojba od voo~enoto mno`estvo na mo`ni sostojbi vo idninata, toga{ velime deka sistemot e stohasti~en (probablisti~en, verojatnosen). Toga{ nemo`e ednozna~no da se odredi sostojbata na sistemot vo idnina, tuku mo`e da se najde samo odredena distribucija na verojatnosta na mno`estvoto na site mo`ni sostojbi vo idninata, bidej}i postoi pomala ili pogolema neizvesnost vo vrska so sostojbata koja sistemot }e ja zazeme vo idninata.

1.2 Deterministi~ki i stohasti~ki sistemi (3)

Poradi toa se postavuva problemot za kvantitativno odreduvawe (merewe) na neizvesnosta na razgleduvaniot stohasti~ki sistem. Vrz osnova na izlo`enoto razumno e da se nastojuva da stepenot na neizvesnost se izrazuva so odreden realen broj i da toj broj zavisi samo od distribucijata na verojatnostite na mno`estvoto na sostojbi vo moment t posle po~etniot moment, i da na deterministi~kiot sistem mu pripa|a neizvesnost nula. Brojno golema neizvesnost }e im pripa|a na sistemite vo koi vladee golem haos ili golem nered, dodeka vo deterministi~kite sistemi nema neizvesnost vo pogled na zazemawe na sostojbata vo idnina ako se znae sostojbata na sistemot vo sega{nosta.

1.2 Deterministi~ki i stohasti~ki sistemi (5)

Deterministi~kiot sistem funkcionira po principot na sekoj pri~initel mu odgovara celosno odredena posledica . Toa e sistem vo koj vladee apsoluten red , celosna organiziranost, so eden zbor toa e sistem vo koj vladeat kauzalnite zakonitosti, za razlika od stohasti~kite sistemi vo koi vladeat statisti~ki zakonitosti. Vtorata krajnost vo odnesuvaweto na sistemite bi bila celosen nered ili totalen haos , odsutnost na bilo kakva povrzanost na sostojbata na sistemot vo sega{nosta i idninata. So drugi zborovi re~eno, sistemot preo|a od voo~enata sostojba vo bila koja od mo`nite sostojbi so ista verojatnost, taka da e vsu{nost nevozmo`no da se predvidi kako sistemot }e se odnesuva vo idninata.

1.Deterministi~ki i stohasti~ki sistemi (4)

Sekako deka vo realnosta se mnogu ~esti sistemite koi se pome|u spomenatite dve krajnosti, t.e. takvi koi ne se deterministi~ki, a nitu se sosema haoti~ki, i prognozite za nivnoto zazemawe na sostojbite vo idnina mo`at da se davaat so pomala ili pogolema verojatnost. Kako {to rekovme korisno e da se ima odreden broen pokazatel za merewe na neizvesnosta, koj obi~no se narekuva entropija na sistemot , i mo`e da poslu`i kako merka za neredot ili kako stepen za razlikuvawe od deterministi~kiot sistem. Eden od problemite na teorijata na informacii vsu{nost e vo egzaktnoto definirawe na entropijata kako odreden parametar so koj se izrazuva stepenot na jakost na statisti~kite vrski vnatre vo razgleduvaniot sistem. Ako statisti~kite zavisnosti prerasnat vo funkciski vrski nastapuva detirministi~ki sistem i toga{ entropijata }e bide nula.

1.3 Komunikaciski sistemi Vo nau~nite istra`uvawa sekoj sistem se razgleduva od razli~ni aspekti, a toa zna~i deka pri definirawe na sostojbata na sistemot se zemaat samo onie parametri koi se bitni za konkretniot aspekt na razgleduvawe. So drugi zborovi odredena prakti~na problematika tra`i izgradba odreden apstrakten model so pomo{ na koj mo`at da se opi{aat bitnite fenomeni na razgleduvaniot problem. Taka ~ovekot, kako odreden sistem, mo`e da se razgleduva od medicinski aspekt i toga{ e va`na negovata zdravstvena sostojba, za koja ve}e zboruvavme. No, ~ovekot mo`e da se razgleduva i od mehani~ki aspekt kako odredeno fizi~ko telo koe se nao|a vo prostor i vreme, i toga{ sostojbata na toj sistem ke se opi{e so pomo{ na nizata broevi:y1,y2,y3,.....,kade se, na primer y1,y2,y3 koordinati na negovoto te`i{te vo daden koordinaten sistem, y4,y5,y6, komponenti na brzinata i tn.

1.3 Komunikaciski sistemi (2) Mnogu va`en aspekt a razgleduvawe na ~ovekot e poimaweto na ~ovekot kako sistem koj proizveduva, generira informacija, a isto taka i kako konzument na informaciite koi gi generiraat ostanati sistemi. Spomenatiot poim informacija mnogu e nejasen i neodreden, pa }e se obideme da go razjasnime. Vo najop{ta smisla bi mo`elo da se ka`e deka sekoj sistem so promenata na sostojbata generira odredena informacija. Me|utoa, za da bi mo`elo da se zboruva za informacija nu`no e da osven izvor na informacija, postoi i prima~ na informacijata, t.e. drug sistem koj e vo mo`nost da ja prifati i razbere porakata koja ja imitira prviot sistem. Spored toa, mo`e da se zboruva za prenos na informacijata od edniot do drugiot sistem: od izvorot na informacijata do primatelot na informacijata. Obi~no se zboruva za odreden kanal so koj informacijata se prenesuva od izvorot do .

1.3 Komunikaciski sistemi (3)

Bidej}i e nevozmo`no eden sistem celosno da se izolira i da se razgleduva izdvoeno od ostanatite sistemi vo priridata, sekoj primatel na informacija ke bide opsednat so emisiite na mnogubrojnite izvori na informacii od svojata okolina. Ako primatelot e zainteresiran samo za odreden vid na poraki koi doa|aat od eden izvor, toga{ emisiite na site ostanati izvori mo`at samo {tetno da vlijaat na prifa}aweto i razbiraweto na porakata koja toj ja mitira. Zna~i, emisiite od drugite izvori se javuvaat kako odredeni pre~ki ili {umovi koi smetat pri pravilnoto prifa}awe na vesta koja analiziraniot izvor ja emitira, a primatelot ja prima.

1.3 Komunikaciski sistemi (4)

Da zememe na primer, deka izvor na informacijata e ~ovek koj sviri na violina, a prima~-~ovek slu{atel. Voo~eniot izvor na informacija e sistemot ~ovekviolina, dodeka primatel e ~ovekot kako odreden biolo{ki sistem koj ja prifa}a informacijata preku svoite setila (sluh, vid, dopir, vkus, miris). ^ovekot-slu{atel e zanteresiran samo za onoj vid na poraki od izvorot koi se proizvod na svireweto na violinata i koi toj gi prima preku svoeto setilo za sluh. Taka na primer, ne go zanimaat vizuelnite porakipomestuvaweto na gudaloto i rakata na violinistot, nitu informaciite za promenata na pulsot i telesnata temperatura na svira~ot.

1.3 Komunikaciski sistemi (5)

No, sistemot ~ovek-svira~(izvor) i ~ovek-slu{a~(prima~), nevozmo`no e celosno da se izoliraat od novnata prirodna okolina, taka da ~ovekot-slu{a~ gi prima samo zvu~nite poraki od ~ovekot-svira~. Soodvetniot senzor (sluh) so pomo{ na koj ~ovekot-slu{a~ gi prifa}a signalite, nositeli na porakite, emitirani od analiziraniot izvor, prima i zvu~ni signali emitirani od drugi sli~ni izvori koi se me{aat so zvucite na violinata i so toa go popre~uvaat nivnoto ~isto prifa}awe.

1.3 Komunikaciski sistemi (6)

Voobi~aeno e da sistemot koj se sostoi od: -izvor na informacija, -prima~ na informacija i -sistem-posrednik, koi ovozmo`uvaat prenos na porakite od prima~ot, se narekuva komunikaciski sistem.

izvorot

do

Vo realni okolnosti prenesuvaweto na informaciite od izvorot do prima~ot redovno e izlo`eno na dejstvoto na pre~kite ili {umovite, taka da prima~ot ne ja prima celosno i ~isto informacijata ispratena od dadeniot izvor, tuku osven korisnata informacija , prima i {tetna informacija, koja mu go ote`nuva sfa}aweto na porakata.

1.3 Komunikaciski sistemi (7)

Mo`eme da ka`eme deka vo teorijata na informacii se: - izgraduvaat apstraktni matemati~ki modeli za razli~ni tipovi na realni komunikaciski sistemi, - se istra`uvaat odnosite vnatre vo tie modeli, i potoa - dobienite rezultati se interpretiraat vo praksata, za da bi se podobrilo funkcioniraweto na sistemite.

1.3 Komunikaciski sistemi (8)

Taka da, vo komunikaciskiot sistem }e bide va`no da se znae da se meri informacijata (koli~estvoto na informacija), a potoa i brzinata na nejzinoto emitirawe, nade`nosta na prenosot i sl So toa, komunikaciskite sistemi bi mo`ele me|usebno da se sporeduvaat i nao|aat na~ini za nivno usovr{uvawe so {to bi se ovozmo`ile pogolemi brzini na prenos i ponade`en prenos.

1.3 Komunikaciski sistemi (9)

Toa posebno e va`no za tehni~kite komunikaciski sistemi (telegrafski sistemi, telefonski sistemi, radarski sistemi, radio-difuzija, televizija i tn.).

Teorijata na informacii kako nau~na disciplina , vsu{nost e i nastanata poradi prakti~nite problemi koi se javuvale pri proektiraweto i izgradbata na odredeni komunikaciski sistemi.

1.3 Komunikaciski sistemi (10)

Duri podocna poedine~nite modeli razvieni vo teorijata na informacii zapo~nale da se primenuvaat na: - biolo{ki, - socijalni, - ekonomski i - drugi komunikaciski sistemi.

Denes e voobi~aeno da sistemot razgleduvan od aspekt na prenesuvawe, prerabotka i pothranuvawe na informaciite, se narekuva informaciski sistem, pa mo`eme da ka`eme deka teorijata na inormacii e nau~no podra~je koe se zanimava so izu~uvaweto na informaciskite sistemi.

1.4. Glavni delovi na komunikaciskiot sistem Generalno za osnova~ na teorijata na informacii se smeta amerikanskiot in`ener i matemati~ar C.E. Shannon. Toj vo 1948god., go objavil poznatiot trud Matemati~ka teorija na komuniciraweto, (Bell System Tech. J. 27) vo koj izrabotil odredeni matemati~ki modeli za opi{uvawe na su{tinskite fenomeni vo tehni~kite komunikaciski sistemi. Definiral prikladna merka za informacijata i ostanati parmetri za kvantitativno opi{uvawe na komunikaciskiot sistem i predo~il na mo`nite na~ini za podobruvawe na komunikaciskite sistemi.

1.4. Glavni delovi na komunikaciskiot sistem (2) Shannon dal i {ematski prikaz (sl.2), na komunikaciski sistem koj pregledno i mnogu ednostavno gi prika`uva bitnite delovi na sistemot, nivnite odnosi i od nego redovno se trgnuva vo razvivaweto zakonitosti za funkcioniraweto na komunikaciskiot sistem

izvor

koder

kanal

dekoder

primatel

pre~ki

Slika 2.

1.4. Glavni delovi na komunikaciskiot sistem (3) Izvorot na informacija se zamisluva kako objekt koj generira poraki od nekoe mno`estvo na site mo`ni poraki vo sklad so odredena distribucija na verojatnostite. Koder e ured koj generiranite poraki gi transformira na prikladen na~in vo koj mo`at da se prenesuvaat na dadeniot komunikaciski kanal. Obi~no se veli deka vo koderot nastanuva kodirawe na informacijata. Kodiraweto, osven toa ima i drugi celi, : - zgolemuvawe na brzinata na prenos, - zgolemuvawe na nade`nosta na prenosot na informacijata i tn.

1.. Glavni delovi na komunikaciskiot sistem (4)

Komunikaciskiot kanal generalno se zamisluva kako medium niz koj patuvaat signalite kako nositeli na informacijata. Ve}e be{e ka`ano deka informacijata na svojot pat od izvorot do prima~ot e izlo`ena na vlijanieto na pre~kite koi dejstvuvaat taka da primenata poraka ne e sekoga{ identi~na so ispratenata poraka. Bitno e iskustvenoto soznanie deka pre~kite se podvrgnuvaat na odredeni statisti~ki zakonitosti {to vozmo`uva da se izgradi teorija koja gi opi{uva bitnite fenomeni vo vrska so prenosot na informacijata.

1.. Glavni delovi na komunikaciskiot sistem (5)

Dekoder e ured vo koj primenetata poraka se transformira vo edna od mo`nite isprateni poraki. Va`no e, vsu{nost vedna{ da se zabele`i da generalno primenata poraka, poradi deluvaweto na pre~kite ne mora da se podudara ni so edna od ispratenite poraki. aka da, dekoderot e odreden mehanizam koj sekoja od mo`nite primeni poraki gi pridru`uva na soodvetno ispratenata poraka, koja ja prifa}a primatelot/