.

ewarez



( .31 2008 )

1. 1.1 1.2 1.3 1.4 2. 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8

3. 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 4. - 4.1 // 5. 5.1 5.2 5.3 / 6. - 6.1 6.2

7. 7.1 8. 8.1 8.2

9. 9.1 9.2 9.3

9.4 - - - 9.5 , - 10. /

: . : : , . . , . . .

Lica koi uka`uvaat prva pomo{: 1) nemedicinski lica: samopomo{; vzaemna pomo{ 2) medicinski lica (medicinska prva pomo{)

Definicija: prva pomo{-prva gri`a kon

unesre}enite. Taa mo`e da se sostoi od: merki postapki i sredstva koi se dadeni na unesre}eno lice, na mestoto na nesre}ata.

Se spasuva `ivot, se spre~uva vlo{uvawe

Pristapot kon povredeniot/povredenite e razli~en i zavisi od: 1. Situacijata i bezbednosta na okolinata; 2. Brojot i te`inata na unesre}enite; i 3. Brojot i opremenosta na spasitelite.

Postapka so povreden/povredeni:
1) otstranuvawe dopolnitelna opasnost, prepoznavawe na vidot i te`inata na povredata i pregled na celoto telo; 2) trija`a za davawe prioritet (koga ima pove}e povredeni vo odnos na mo`no-stite); 3) uka`uvawe neophodna, a duri potoa dopolnitelna pomo{ 4) javuvawe vo nadle`ni institucii; 5) neguvawe i podgotovka za evakuacija.

Sredstva za prva pomo{

- standardni (medicinski):
komplet za vo vozilo:

sterilna gaza, vata, razni zavoi, triagolni marami,

flaster, polivinilska folija, no`i~ki, bezopasni igli, hanzaplast, sterilni rakavici

-prira~ni sredstva:
(improvizacii-,,...).

Postapki za davawe prva pomo{ :

brzo i pravilno 1. Zavisno od situacijata i uslovite najprvo se otstranuvaat opasnostite za povredeniot i spasitelot (pr. se stava za{titna maska, se provetruva prostorijata od otroven ~ad ili aerosolni otrovi, se gasne po`ar okolu povredeniot, se isklu~uva dovod na elektri~na energija, ili brzo se premestuva povredeniot do najbliskoto bezbedno mesto). Vnimavajte na prodol`ena opasnost (po`ar, eksplozija, zaru{uvawa, gasovi, nepo`elni lica vo blizina). Vo ras~istuvawe na zaru{eni zgradi, izvlekuvawe od urnatini, bezbedno spu{tawe od povisokite spratovi i sl. u~estvuvaat i posebno obu~eni lica so specijalna oprema. (Rakovoditelot na timot pravi trija`a i gi rasporeduva spasitelite kon povredenite.)

2. Po pristapot kon povredeniot, se proveruvaat osnovnite

`ivotni funkcii: - se proveruva sostojbata na svesta, di{eweto (i proodnosta na di{nite pati{ta) i rabotata na srceto (cirkulacija na krvta); - ili se utvrduvaat sigurni znaci na smrt dokolku o~igledno postojat). Po potreba vedna{ se uka`uva itna (neodlo`na) prva pomo{. Posle vospostavuvawe na vitalnite funkcii (ili dokolku tie postoele) se vr{i i pregled na celoto telo i se uka`uva i druga pomo{ i nega. Vo isto vreme drugo lice treba da gi izvesti nadle`nite institucii i organi za situacijata na terenot i okolinata.

Itni (neodlo`ni) merki za prva pomo{:

a) dokolku e zasegnata samo svesta (besvesnost) se prevzemaat merki za za~uvuvawe na vitalnite funkcii, povredeniot se postavuva vo posebna (bezbedna) polo`ba, se neguva, kontinuirano se sledat vitalnite funkcii i se evakuira.

kolku e zasegnata rabotata na

srceto
se prezemaat merki za vospostvuvawe so nadvore{na masa`a na srceto;
RABOTATA NA SRCETO SE OPREDELUVA TAKA [TO SE PROVERUVA DI[EWETO DOKOLKU NEDI[E, SE MASIRA SRCETO

30

asegnato di{ewe
- lokalno ili - centralno
Merki za negovo vospostavuvawe: - pro~istuvawe na di{nite pati{ta i - asistirano vnesuvawe vozduh


Pri goltawe na strano telo; se pravi tupanica, se prefa}a so drugata raka I se pritiska pod rebrata nagore

Prva pomo{ na lice koe krvari koristi za{titni rakavici;

(1):

a) sekoga{ se zapo~nuva so pritiskawe so prsti vrz ranata (prekrieno

so sterilna gaza ili ~isto krp~e); - povredeniot ekstremitet se diga visoko; - pri krvarewe vo predelot na glavata istata se navednuva nadolu da ne se zatnat di{nite pati{ta;

- digitalna kompresija - se pritiska so prsti na patot na glavnite

arterii: na vratot, vo pazuvite ili pod nadlaktniot muskul, ili vo predelot na preponite. Ova pritiskawe e naporno i smee da trae samo nekolku minuti; - sekoga{ napravi imobilizacija; - prodol`i so neguvawe, postojana proverka na vitalnite funkcii i op{tata sostojba, organiziraj evakuacija.

Prva pomo{ na lice koe krvari (2): koristi za{titni rakavici;

b) edna metoda za prva pomo{ pri krvarewe e postavuvawe na kompresivna prevrska na sledniot na~in: ranata se prekriva so
sterilna gaza koja se fiksira so tri kruga od platnoto na zavojot, potoa na mestoto nad ranata se postavuva pogoden tvrd predmet i istiot se pricvrstuva so natamo{na prevrska so zavojot. - Delovite od teloto podolu od kompresivnata prevrska ne smeat da pomodrat ili da trnat; - Dokolku e potrebno se pricvrstuva u{te eden cvrst predmet vrz prviot; - Sekoga{ napravi imobilizacija; - Prodol`i so neguvawe, postojana proverka na vitalnite funkcii i op{tata sostojba, organiziraj evakuacija.

Prva pomo{ na lice koe krvari (2): koristi za{titni rakavici;

v) sopirawe na krvarewe so podvrzuvawe: samo vo slu~aj koga ne mo`e da se spasi del od ekstremitetot (otkinat i/ili celosno zgme~en), silnoto krvarewe se zapira so jaka podvrska kolku e mo`no poblisku do ranata so {iroko platno, kai{ ili specijalna naprava - Esmarhova

podvrska
- Napravi pravilna prevrska na ranata; - Otkinatiot del od teloto zavitkaj go vo ~isto platno i isprati go so povredeniot vo medicinska ustanova; - sekoga{ napravi imobilizacija; - prodol`i so neguvawe, postojana proverka na vitalnite funkcii i op{tata sostojba, organiziraj evakuacija.

Povredeniot ne se ostava sam se dodeka ne go prevzeme soodvetna slu`ba. Postojano se neguva i se proveruvaat svesta, di{eweto i rabotata na srceto i mu se dava psiholo{ka poddr{ka.

Prva pomo{ kaj {okova sostojba na organizmot: [okot e specifi~na i te{ka sostojba na organizmot. Vo {ok mnogu vitalni organi i tkiva ne dobivaat dovolno kislorod i zapo~nuva nivno o{tetuvawe koe mo`e da bide i smrtonosno. [okot e dopolnitelna te{ka sostojba pri: golema zaguba na krv, te{ki izgoretini, te{ki povredi, srcev udar, prisutna silna bolka, strav, truewe so hemiska materija, pri seriozna alergiska reakcija, pri naru{ena rabota na vitalnite organi, pri termi~ki naru{uvawa, iscrpenost, dolgotrajna glad ili `ed. Mnogu od merkite za prva pomo{ i nega pomagaat da ne zapadne povredeniot vo {ok i zatoa tie mora da se sprovedat blagovremeno, pravilno i celosno. Koga e potrebno i dozvoleno povredeniot se neguva i se evakuira vo legnata polo`ba na grb, so malku podignati noze (so cel pove}e krv da doa|a vo glavata odnosno vo mozokot).

Prva pomo{ na lice so otvorena rana: koristi za{titni rakavici; 1 - napravi sterilna prevrska na ranata;
2-dokolku ima silno krvarewe prevzemi merki istoto da go zapre{ (vidi go prethodniot tekst i slikite); 3 -ranata ne ja dopiraj, ne ja ~isti, ne stavaj

nikakvi lekarstva, dokolku ima zabien predmet nemoj da go otstranuva{; 4 -prodol`i so neguvawe, postojana proverka na
vitalnite funkcii i op{tata sostojba, organiziraj evakuacija.

-POVREDI Podelba spored pri~inata: mehani~ki; termi~ki; hemiski; od elektricitet; od ozra~uvawa (radioaktivni, visoko-frekventni); Podelba spored vidot na povredata: zatvoreni povredi: udrenici, kra{ i blast povredi; otvoreni rani: ise~enici, ubodni rani, raskinato nagme~eno tkivo, strelni rani, griznatini, izgorenici i dr. Otvorena rana (na razni delovi od teloto) -prva pomo{: sterilna prevrska, dopolnitelna prevrska, imobilizacija, nega, evakuacija. Specifi~nosti vo prvata pomo{: -koga se prevrzuva rana vo koja ima zabieno predmet istiot ne smee da se otstranuva, -otvorena rana na gradniot ko{: posle sterilnata gaza se lepi naokolu (za zdravata ko`a od tri strani) polietilenska folija), -kaj skr{enica pri koja del od koskata ja probil ko`ata i kaj otvorena rana na stomak so izlezeni organi, istite ne se vra}aa naza, tie se pokrivaat so sterilna gaza, se ograni~uvaat so krug od platno i labavo se prevrzuvaat). Zatvorena povreda (na razni delovi od teloto): -prva pomo{: ladni oblozi, soodvetna polo`ba, borba protiv {okot, nega,

Izgorenici - Lokalizacija: na ko`ata ili na sluznicite (o~i,

di{ni pati{ta, hranoprovod i sl.) - Podelba spored pri~inata: termi~ki: suv vrel vozduh, vrela vodena parea, vreli te~nosti, vreli predmeti, otvoren ogan; hemiski: bazi, kiselini drugi agresivni hemikalii; od elektricitet; od ozra~uvawa (radioaktivni, visoko-frekventni); - Vid na povredata-otvoreni rani;

Specifi~nosti vo prvata pomo{:

- otstranuvawe na izvorot na toplina i ladewe so ~ista voda, sterilna prevrska, imobilizacija, soodvetna polo`ba, borba protiv {okot, nega,evakuacija.

Termi~ki povredi (visoka temperatura, niska temperatura, elektricitet) - lokalni (nekoi delovi od teloto);
- op{ti (celiot organizam).
Izgorenici: o{tetuvawe na tkivata od razli~en stepen i obem so ili bez propratni komplikacii ({ok i infekcii). Pomo{: gasnewe, ladewe, labava prevrska*, imobilizacija, neguvawe, evakuacija.

Son~anica (direkno vlijanie na son~evite zraci na glavata). Pomo{: zasolnuvawe vo senka, ladewe, bezbedna polo`ba, neguvawe, evakuacija.
Toploten udar (pregrejuvawe na teloto bez mo`nost za oddavawe toplina preku potewe). Pomo{: zasolnuvawe vo senka, ladewe, neguvawe, evakuacija.

Premrznatost: lokalna; op{ta. Pomo{: zasolnuvawe, vnimatelno zatopluvawe bez triewe, neguvawe, evakuacija.
Sne`no slepilo (kako posledica od odbelsok na UV zraci od snegot).

Povreda na koska
celosna skr{enica i zgme~ena koska; necelosna skr{enica (napuknata koska); otvorena povreda; zatvorena povreda; so komplikacii; bez komplikacii. Povreda na zglob (nabien zglob, {inat zglob, is~a{en zglob): Prva pomo{ kaj povredeni koski i zglobovi: a) pravilno prifa}awe; b) imobilizacija (so prira~ni i/ili so standardni sredstva, so prethodna prevrska dokolku ima otvorena rana);

Prva pomo{ na lice so skr{enica na koska ili povreda na zglob: - dokolku ima otvorena rana ili krvarewe postapi kako {to e ve}e opi{ano; - se podgotvuva soodveten predmet ({ti~ki i sl.) i pove}e triaglesti marami i vo pogodna polo`ba se pricvrstuva povredeniot del (naj~esto ekstremitet) taka{to da nemo`at da se dvi`at zglobovite koi se podolu i pogore od povredata; - vnimavaj da ne pomodrat i trnat prstite podolu od povredata i imobilizacijata; - postapi specifi~no vo slu~aj na povreda na rbetot ili karlicata; - prodol`i so neguvawe, postojana proverka na vitalnite funkcii i op{tata sostojba, organiziraj evakuacija.

Povreda na rbeten stolb ili karlica: Prva pomo{: po mo`nost voop{to da ne se pridvi`uva ili toa da go napravat pove}e lu|e mnogu vnimatelno so pravilno pridr`uvawe i so imobilizacija za cvrsta podloga. Se pridru`uva i se neguva za celo vreme na mnogu vnimatelna evakuacija.

Hemiski povredi truewa so hemiski materii (otrovni te~nosti, otrovni gasovi,

otrovni cvrsti materii): a) lokalno na ko`ata i na vidlivite sluznici; b) vnatre vo tkivata (injekcija, zmija, skorpija, pajak); v) preku organite za di{ewe ili organite za varewe. Pomo{: postapka za otstranuvawe na natamo{noto deluvawe na otrovot. Od okoto sekoga{ hemikaliite se odmivaat so voda. Agresivni hemikalii (bazi i kiselini) ne se otstranuvaat od organite za varewe. Odmivawe na ko`ata so voda. Sterilna labava prevrska. Protivotrov samo dokolku sme sigurni. Neguvawe, borba protiv {ok, evakuacija.

MERKI I POSTAPKI ZA PRVA POMO[ I NEGUVAWE

pri povredi na delovi na teloto so poseben tretman: - glava; - vrat; - rbeten stolb; - karlica; - graden ko{; - stomak; - prigme~eni ekstremiteti;

MERKI I POSTAPKI ZA PRVA POMO[ I NEGUVAWE

pri srcev udar: - pri~ini; - prepoznavawe; - opasnost; - prva pomo{; - neguvawe; - evakuacija.

Prva pomo{ i neguvawe na povredeno lice po uka`uvaweto na itnite i osnovnite merki za prva pomo{, se prodol`uva so neguvawe na povredeniot: - se zapi{uvaat osnovni podatoci za slu~kata, povredeniot i negovata sostojba; - kontinuirano se proveruvaat vitalnite funkcii (svesta, di{eweto i rabotata na srceto) i dokolku e potrebno se prezemaat soodvetni merki; - se pomaga za regulirawe na telesnata temperatura; - se pomaga za namaluvawe na bolkata; - se dava psiholo{ka poddr{ka; - se pomaga okolu fiziolo{kite potrebi: glad, `ed, potreba za mokrewe ili golema nu`da ili pri eventualno povra}awe; - se koregira prevrskata, dokolku zapo~ne krvarewe istoto se zapira, se poprava imobilizacijata; - se postavuva vo {to podobra ili potrebna polo`ba;

Evakuacija (nega, izbor na sredstvo i polo`ba) - izvlekuvawe na bezbedno mesto, trija`a za itnosta na pomo{ta ili privremeno odlo`ena pomo{; - podgotovka i trija`a za evakuacija: spored itnosta, vidot na voziloto, patot i medicinskata ustanova; - iznesuvawe; - nosewe; - transportirawe (prvenstveno so sanitetsko
vozilo ili kolku e mo`no so popogodno vozilo);

- pridru`ba i neguvawe; - predavawe na stru~na slu`ba; - evidentirawe; - izve{taj.

PRVA POMO[

PRI

TRUEWE

TRUEWE SO IZDUVNI GASOVI

Jaglen monoksid (SO): gas bez boja, miris i vkus.

Se vrzuva za hemoglobinot.

Dejstvo:
- vo mali koli~ini go namaluva vnimanieto, predizvikuva zamor i glavobolka; - pri golemi koncentracii naglo se javuva glavobolka, vrtoglavica, {um vo u{ite i treperewe na vidot (nervni znaci). Potoa se javuva ma~nina i povra}awe i zabrzana rabota na srceto. Muskulnata slabost mu onevozmo`uva na zatrueniot da go napu{ti zatrueniot prostor. Nastapuva bezsoznanie, so gr~evi po celoto telo. - Vo te{ki slu~ai prestanuva di{eweto i rabotata na srceto. Zatrueniot ne e bled, tuku so za`areno lice i o~i.

TRUEWE SO IZDUVNI GASOVI

Jaglen monoksid (SO)

..2..

Prva pomo{ - napravi bezbedni uslovi za akcija (izluftiraj, zemi za{titna maska i sl.). - iznesi go zatrueniot na ~ist vozduh (ili upotrebi maska so kislorod). - ako e svesen stavi go zatrueniot vo polusednata polo`ba I neguvaj go; - ako e vo bezsonanie zatrueniot stavi go vo strani~na polo`ba; - pri prestanok na di{eweto I rabotata na srceto po~nete so o`ivuvawe vo bezbeden prostor.