Metodi na izgradba na informacioni sistemi

MIT Univerzitet Prof.d-r Marijan Stevanovski

Metod na izgradba od aspekt na rast i primena na informaciona tehnologija

Razvoj i fizi~ki rast na

pretprijatieto. Tehni~ka zastarenost na informacionata tehnologija. Softverska zastarenost na informacioniot sistem.

Indok aktivnosti
Biblioteki Dokumentacioni centri Arhivi

Sovremenite informacioni sistemi imaat vlijanie vrz:

Organizacijata na funkcioniraweto na
delovniot sistem, Organizacijata na rabotata na poedini rabotni mesta, Organizacija na vnatre{nite odnosi pome|u elementite na delovniot sistem.

Odnos pome|u funkcijata i strukturata

Kakov e toj odnos?

Vleznite informacii se osnova za kreirawe na strukturata na pretprijatieto. Tie pretstavuvaat alka za povrzuvawe pome|u funkcijata i strukturata. Sekoi pozitivni promeni predizvikuvaat zgolemeni barawa od informacii.

Prilagoduvawa
Hardver

Softver

Metodi vo izgradba na IS
Vidovi na IS: Konvencionalni i Kompjuterizirani.

 Procesot na obrabotkata na podatocite

kaj kompjuterski baziranite informacioni sistemi go izvr{uvaat kompjuterite. Sekojdnevniot proces na hardversko i softversko usovr{uvawe vo linija na progresivna modifikacija, direktno vlijae vrz promenite vo kompjuterskite bazirani informacioni sistemi.

Faktori {to doveduvaat do informati~ka kriza

Docnewe na razvojni proekti, Nadminuvawe na vistinskite tro{oci vo odnos na
planiranite, Dopolnitelni finansiski sredstva za pretransformacija na informacioniot sistem, Nepostoewe na adekvatni kadri za razvoj na IS, Razvojot na IS se sveduva samo na odr`uvawe na postojniot a mnogu retko na vistinski razvoj, ^esti gre{ki vo primenetiot softver, Kvalitet na postojanite inforacioni centri e nizok pri {to se producira i nizok kvalitet na informacii vo pretprijatieto.

Nadminuvawe na kriza

Nadminuvaweto na informati~kata kriza se

vr{i so pravilno vospostavuvawe na informacioniot sistem vo pretprijatieto.

Pristapi vo kreirawe na IS
Linearen i
Evoluciski

Linearen pristap

Linearniot pristap opfa}a niza fazi koi se

izvr{uvaat edna po druga vo kontinuitet.

Fazi na linearen pristap

Definirawe na problemot. Preku ovaa faza se
odreduvaat: celite i granicite na noviot informacionen sistem.

Ocenkata na izvodlivost ja opredeluva mo`nosta i

predlogot za na~inot na re{avaweto na problemot vo ramkite na postavenite ograni~uvawa.

 Analiza na sistemot kako treta faza, vr{i

analizirawe na sistemot preku analiza na: procesot na dvi`ewe na podatocite, struktura na podatocite i procesot na obrabotka na podatoci.

So proektirawe na sistemot se opredeluva

logi~kata struktura i fizi~kata realizacija na sistemot.

 Preku realizacija na sistemot {to pretstavuva

~etvrta faza se determiniraat dve podfazi: razvoj i implementacija na sistemot.

Postimplementacija se izvr{uva po opredelniot

period na koristewe na vovedeniot informacionen sistem.

Evoluciski pristap
Se temeli na pretpostavkata preku koja sekoja faza na rabotata na informacioniot sistem precizno se definira i izveduva nezavisno od drugite fazi.

Faktori koi deluvaat vrz procesot na izgradba na IS

op{testveni faktori, tehni~ko- tehnolo{ki faktori, ekonomski faktori, faktorite koi {to go determiniraat pristapot do informaciite i organizaciono kadrovski faktori.

Sobirawe na podatoci za postoe~kiot IS

Intervju,

Dokumentacija i
Nadvore{ni izvori

Prvi~ni aktivnosti vo izrabotka na proekt

Rabotata na informacioniot proekt
najnapred zapo~nuva so definirawe na: Problemot, Na~inot na definirawe na celite na proektot i Odreduvawe na celite na proektot.

Ocenka na izvodlivost na proektot

Tehni~ka izvodlivost na
predlo`eniot sistem, Organizacisko-operativna prifatlivost na predlozite i Ekonomska opravdanost na predlo`enata investicija.

 Prviot predlog ja opredeluva gornata

mo`na ostvarliva granica za avtomatizirawe na informacioniot sistem i goleminata na investicijata. Vtoriot predlog go definira minimumot na zafatite vo postoe~kiot sistem koj donesuva opredeleni kvalitativni karakteristiki. Tretiot predlog dava sredno re{enie pome|u dvata prethodni predloga.

Analiza na postojniot IS

sobirawe i sreduvawe na site relevantni fakti za postojniot informacionen sistem, sobirawe na primeroci od dokumenti koi se vo upotreba i nivnoto analizirawe, prou~uvawe na operaciite i postapkite vo obrabotka na podatocite, odreduvawe na izvori na podatoci, koli~ina, tekovi , formi i sl., grafi~ko pretstavuvawe na organizacijata na informacioniot sistem, analiza na istra`uva~kiot materijal i konstatirawe na slabostite na postojniot informacionen sistem i donesuvawe na zaklu~oci za algoritmizacija vo procesot na dejstvuvawe na informacioniot sistem. Analiziraweto na sistemot se vr{i na pove}e nivoa : Analiza na mikro nivo koja se vr{i od strana na multidisciplinaren tim koj e sostaven od razli~ni profili na kadri i Analiza na makro nivo koja se vr{i preku dijagram na dekompozicija na strukturata na sistemot i dijagram za tekot na podatocite.

Makro nivo Opis i analiza na tekovite na podatoci

Mikro nivo
Analiza na I/O dokumenti
Analiza na sistemski proc.

Analiza na datoteki

Analiza na fizi~kiot model se vr{i so dekompozicija na sistemot,

Izrabotka na dijagram za analiza na sekoj potsistem,

Detalizirawe na proceduri

Analiza na logi~ka struktura na sistemot.

Proektirawe na IS
Proektiraweto mo`eme da se
nabquduva preku: Proektna ramka i Detalen proekt.

 Preku proektnata ramka se definira

fizi~kiot i logi~kiot model na sistemot.

 Detalniot proekt poa|a od fizi~kiot

model na sistemot definiran vo prethodnata faza. Toj gi definira site tekovi na podatoci, procesite na obrabotka, strukturata na podatocite, kako i na~inot na nivnata fizi~ka realizacija.

Izgotvuvawe na proektot: 1. Planirawe za izvodlivosta na strategijata vo razvojot na informacioniot sistem. Ovaa planirawe zavisi od celite koi treba da se postignat so istiot. 2. Definiraweto na celite. Definiraweto na celite se izvr{uva spored soodvetnite prioriteti i potrebi. Celite mo`e da gi definirame na: Ekonomski Organizacioni Personalni Odnosi so opkru`uvaweto 3.Javnata politika ili op{testvenoto politi~ko opkru`uvawe so site svoi elementi mora da se zeme vo predvid.

Centralizacija i decentralizacija na sistemot

Pod poimot centraliziran sistem se
podrazbira celina vo koja {to eden potsistem igra dominantna uloga pri funkcioniraweto na celiot sistem.

Za razlika od centraliziraniot sistem

decentraliziraniot sistem se sostoi od potsistemi koi samostojno upravuvaat so svoeto odnesuvawe i frunkcionirawe.

Na~ela na proektirawe na IS
Na~elo na kompleksnost.

Na~elo na integralnost.
Na~elo na dinami~nost. Na~elo na interdisciplinarnost. Na~elo na samoorganiziranost. Na~elo na otvorenost.

Vi blagodaram na vnimanie