REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

TEHNOLOKA NAVODILA ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO SADJA

LETO 2013

KAZALO VSEBINE
1. 2. 3.
3.1 3.2 3.3 3.4

NAJMANJA VELIKOST NASADA IN NAJMANJA GOSTOTA DREVES ................4 NAPRAVA NASADA ...............................................................................................................4 GNOJENJE................................................................................................................................4
ZALONO GNOJENJE ...........................................................................................................................4 GNOJENJE S FOSFORJEM IN KALIJEM.............................................................................................4 GNOJENJE Z DUIKOM........................................................................................................................5 OPTIMALNA KISLOST TAL ................................................................................................................6

4. 5.
5.1

NAMAKANJE ...........................................................................................................................6 OSKRBA TAL V NASADU .....................................................................................................6

HERBICIDNI PAS ...................................................................................................................................7

6. 7.
7.1

REZ .............................................................................................................................................7 STROJNO TEHNINI POGOJI ............................................................................................7

Minimalni tehnoloki ukrepi za posamezne sadne vrste ..........................................................................7

8. 9.
9.1

OBIRANJE IN SKLADIENJE ...........................................................................................8 INTEGRIRANO VARSTVO SADNIH VRST .......................................................................8

NAINI VARSTVA ................................................................................................................................8

9.1.1 Mehanski ukrepi ..........................................................................................................................8 9.1.2 Biotini ukrepi .............................................................................................................................8 9.1.3 Biotehnini ukrepi .......................................................................................................................8 9.1.4 Kemini ukrepi ............................................................................................................................8 9.1.5 Opazovalno-napovedovalna sluba za varstvo rastlin ..............................................................10
9.2 9.3 9.4 9.5 9.6 9.7 9.8 9.9 INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN ................................................................................................. 11 INTEGRIRANO VARSTVO HRUK ................................................................................................ 21 INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN ................................................................... 26 INTEGRIRANO VARSTVO MARELIC .............................................................................................. 32 INTEGRIRANO VARSTVO EENJ IN VIENJ .............................................................................. 34 INTEGRIRANO VARSTVO EPELJ IN SLIV ................................................................................. 36 INTEGRIRANO VARSTVO JAGOD ................................................................................................... 39 INTEGRIRANO VARSTVO AMERIKIH BOROVNIC .................................................................... 44

9.10 INTEGRIRANO VARSTVO MALIN ................................................................................................... 46 9.11 INTEGRIRANO VARSTVO OLJK ...................................................................................................... 49 9.12 INTEGRIRANO VARSTVO AKTINIDIJE .......................................................................................... 52 9.13 INTEGRIRANO VARSTVO KAKIJA.................................................................................................. 53 9.14 INTEGRIRANO VARSTVO SMOKVE ............................................................................................... 53 9.15 INTEGRIRANO VARSTVO OREHA .................................................................................................. 54

9.16 INTEGRIRANO VARSTVO LESKE.................................................................................................... 57 9.17 INTEGRIRANO VARSTVO KOSTANJA ........................................................................................... 59 9.18 INTEGRIRANO VARSTVO PRED PLEVELI ..................................................................................... 61

KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Razred zaloenosti C glede na tip tal ................................................................. 5 Preglednica 2: Maksimalno dovoljene letne koliine istega N na ha po sadnih vrstah ............ 5 Preglednica 3: Optimalna kislost tal........................................................................................... 6

1. NAJMANJA VELIKOST NASADA IN NAJMANJA GOSTOTA DREVES

Skupna povrina nasadov posamezne sadne vrste, katero pridelovalec prijavlja v kontrolo, mora biti najmanj 0,5 ha za jablane in hruke in najmanj 0,3 ha za ostale sadne vrste. Najmanja velikost posameznega sadovnjaka mora znaati 0,1 ha in mora biti najmanj v dveh strnjenih vrstah. tevilo dreves mora znaati najmanj 150 dreves/ha pri oljki, najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah. Pridelovalci, ki ne vlagajo zahtevka za plailo integrirane pridelave sadja iz naslova KOP, lahko v kontrolo integrirane pridelave vkljuijo tudi manjo povrino, kot je navedena v prvem odstavku. V kontrolo pa morajo vkljuiti vse nasade v katerih pridelujejo sadje.

2. NAPRAVA NASADA
Primerne so lege: ki ustrezajo zahtevam posameznih sadnih vrst in sort, ki so sonne, odprte, zrane in manj izpostavljene pozebi. Sadilni material mora biti zdrav in kakovosten (po monosti brezvirusen). S sadilnim materialom se namre lahko prenaajo tevilne bolezni, kot so hruev oig, leptonekroza koiarjev, arka, plodova monilija in drugi. Da je sadilni material brez teh bolezni, potrjuje rastlinski potni list. Drevesniarji lahko v Sloveniji za glavnino sadilnega materiala jablan, hruk in kutin izdajo rastlinski potni list za varovano obmoje (oznaka ZP-b2). Gojitvena oblika mora zagotavljati intenzivno osvetlitev v vseh delih kronje, dajati kakovosten pridelek, dopuati enakomerno porazdelitev FFS in olajati delo pri rezi in obiranju.

3. GNOJENJE
Gnojenje z muljem iz komunalnih istilnih naprav oziroma kompostom iz njega je prepovedano. Pridelovalec vpisuje v evidence vsa gnojila, ki jih vnaa v sadovnjake. Pridelovalec mora gnojiti v skladu z zaloenostjo tal in odvzemom. Analiza tal na fosfor (P), kalij (K), humus, pH je obvezna: 1) pred napravo nasada za doloanje koliine zalonih gnojil in, 2) vsakih pet let v obstojeih nasadih in sicer za vsako znailno talno enoto posebej, Ciljna koliina humusa v tleh je 2-4 %.

3.1 ZALONO GNOJENJE e je zaloenost tal slaba od razreda dobre preskrbljenosti tal (razred C), sme pridelovalec za zalono gnojenje (do starosti nasada treh let) porabiti najve 250 kg/ha P2O5 in 300 kg/ha K2O na leto. 3.2 GNOJENJE S FOSFORJEM IN KALIJEM V primeru, da rezultati analize tal doseejo pretirano preskrbljenost tal (razred D), mora pridelovalec opustiti gnojenje z elementom, ki je v preseku. 4

Preglednica 1: Razred zaloenosti C glede na tip tal Razred zaloenosti LAHKA SREDNJA C (mg/100 g tal) TLA TEKA TLA K2O kalij 16 -25 20-30 P2O5 - fosfor 12- 25 3.3 GNOJENJE Z DUIKOM

TEKA 23-33

Pridelovalec potrebe po duiku doloi glede na vizualne ocene ali foliarne analize ali analize po Nmin metodi. e se pri tem odloi za najveje dovoljene letne odmerke istega duika (iz preglednice 2), mora te razdeliti na 2 do 3 obroke. Ob jesenskem dognojevanju pred odpadanjem listja najkasneje do 31. oktobra pridelovalec ne sme dodati ve kot 20 kg istega N/ha (razen pri koiarjih in leski, kjer ne sme dodati ve kot 40 kg istega N/ha). V obdobju od odpadanja listja do cvetenja sadnega drevja ali ozelenitve negovane ledine dodajanje mineralnih duinih gnojil ni dovoljeno, prav tako tudi ni dovoljeno v obdobju od konca junija do jeseni. Izjema so enje in leska, ki jih je dovoljeno dognojiti po obiranju. Oljko pridelovalec lahko gnoji z N od konca februarja do sredine junija, oreh pa od konca marca do srede junija. Letno ni dovoljeno dodati veje koliine N (kg/ha) kot je za posamezne sadne vrste prikazano v preglednici 2. Povrine, ki niso vkljuene v KOP: V kolikor so dovoljeni odmerki duika v teh tehnolokih navodilih veji, kot jih dovoljuje Uredba o varstvu voda pred onesnaevanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS, t. 113/2009, 5/2013), je vnos duika potrebno omejiti na koliine, kot jih dovoljuje omenjena uredba. Povrine vkljuene v KOP: V kolikor so dovoljeni odmerki duika v teh tehnolokih navodilih veji, kot so dovoljeni v Preglednici 2, Priloge 1, Uredbe o plailih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (Uradni list RS, t. 14/2010, 60/2010, 12/2011, 98/2011, 8/2012, 30/2012, 64/2012, 87/2012, 1/2013), je vnos duika potrebno omejiti na koliine, kot jih dovoljuje omenjena uredba. Preglednica 2: Maksimalno dovoljene letne koliine istega N na ha po sadnih vrstah N ( kg /ha) breskev 150 marelica 150 enja 140 eplja 140 oljka 90 kaki 90 jablane, hruke* 60 (sorti zlati delie in gala 90) aktinidija 150 oreh 120 leska 120 kostanj 120 jagode 60 borovnice 60 5

* pri jablani in hruki je izjemoma dovoljeno najveje dovoljene koliine iz preglednice poveati za 50 kg/ha, vendar le ob izpolnjevanju enega od treh pogojev: - e je bila predhodno opravljena analiza Nmin - e je fizioloko stanje dreves takno, da dolina enoletnega prirastka iz terminalnih brstov ni veja od 30 cm - e vsebnost humusa v tleh ne presega 4 %. 3.4 OPTIMALNA KISLOST TAL Z dodajanjem fizioloko kislih oziroma fizioloko bazinih gnojil je treba teiti k naslednji kislosti tal: Preglednica 3: Optimalna kislost tal SADNA VRSTA Kostanj Oljke Borovnice druge sadne vrste pH vrednost 4 5,5 in aktivnega apna manj od 3 % 6,5 8,5 4,2 4,8 5-7

4. NAMAKANJE
Oskrba z vodo mora biti prilagojena potrebam sadnih rastlin in travne rue, vremenskim razmeram in tipu tal. Dodajanje hranil je dovoljeno le pri lokalnih nainih namakanja. Pridelovalec koliino hranil porabljenih pri fertirigaciji vteje v skupno letno dovoljeno koliino.

5. OSKRBA TAL V NASADU

Pridelovalec mora vzdrevati sistem negovane ledine v medvrstnem prostoru, razen izjem: nasadi breskev in marelic na terenih brez monosti namakanja na Primorskem; mladi nasadi pred dokonnim formiranjem rodnega volumna: - breskev (do 3. leta), - enje, vinje, slive in eplje (do 5 leta), - kakija (do 6. leta), - oljke (do 7. leta), - aktinidije (do 4. leta) Obdelava mora biti plitva (kultiviranje, plitvo oranje). Ni dovoljena stalna uporaba strojev, ki mono zdrobijo zemljo in uniujejo strukturo (rotovatorjev). Lahko jih uporabljamo le, ko z njimi zadelujemo v tla vejo koliino organske snovi (plevel, podorine, hlevski gnoj, ...). Od oktobra do konca februarja se tla ne obdelujejo; nasadi jagod. Pridelovalec zaradi zaprtega krogotoka snovi pokoeno travo pua v nasadu. V novih nasadih razen izjem iz prvega odstavka je takojnje zatravljanje obvezno. Kadar ima pridelovalec nasad na terasah je konja nabrein teras obvezna.

Nezaelene in konkurenne rastline v pasu pod drevesi pridelovalec odstranjuje na sledee naine: z naravno ozelenitvijo pasov z nizkimi rastlinami, ki imajo plitve korenine, s pokrivanjem pasov pod drevesi z organskimi materiali ali folijo, z mehaninim ali terminim zatiranjem plevelov, z redno konjo, s hebicidi navedenimi v tehnolokih navodilih. 5.1 HERBICIDNI PAS irina herbicidnega pasu ne sme presegati v nasadu v povpreju 1/3 medvrstne razdalje. Za jagode doloila herbicidnega pasu ne veljajo. Izjeme pri irini herbicidnega pasu veljajo: za vevrstne nasade jablan in hruk posajene do leta 1991, pri le-teh se dovoli irina herbicidnega pasu do 45 % (po izkritvi nasadov ta izjema odpade), tudi v nasadih brez negovane travne ledine irina herbicidnega pasu ne sme presegati vrednosti navedenih v prvem odstavku. Pri orehu in leski se v asu zorenja plodov dovoli irina herbicidnega pasu do 2/3 medvrstne razdalje, od zaetka rastne dobe do zorenja plodov pa ne sme presegati 25 % medvrstne razdalje.

6. REZ
Pridelovalec izvaja rez v soodvisnosti z gnojenjem, oskrbo in hranilno zmogljivostjo tal ter rastjo in pridelkom.

7. STROJNO TEHNINI POGOJI

Za oskrbo nasadov v integrirani pridelavi je nujna naslednja minimalna strojna oprema: pogonski stroji - traktorji, katerih tehnina izvedba je usklajena z delovnimi razmerami v nasadu in omogoa kakovostno izvedbo predvidenih tehninih postopkov; stroji za varstvo nasadov - traktorski prilniki, katerih tehnina primernost morata biti potrjena z veljavnim znakom o pregledu naprav za nanaanje fitofarmacevtskih sredstev; samo izjemoma je na povrinah manjih od 0,5 ha in na teko dostopnih delih nasada ali v nasadih oljk, oreha, leske, kostanja in jagodija dovoljena uporaba nahrbtnih prilnikov ali kropilnic; v obeh primerih mora biti postopek dela s strojem vnaprej pripravljen in preverjen pred vsako sezono; stroji za nego tal: - mulniki s stalno ali s spremenljivo delovno irino, - stroji za mehansko ali kemino ienje pasov pod drevesi; za slednje ( kropilnike herbicidov) velja doloilo po smislu enako zgoraj navedenemu doloilu o prilnikih, le da je uporaba nahrbtnih kropilnikov dovoljena v nasadih do 2 ha povrine. 7.1 MINIMALNI TEHNOLOKI UKREPI ZA POSAMEZNE SADNE VRSTE Sploni minimalni tehnoloki pogoji za pridelavo. - Izvajanje rezi ali drugih ukrepov na sadnih rastlinah, ki zagotavljajo veletno pridelovanje sadja, - Vzdrevanje negovane ledine v medvrstnem prostoru z minimalno 2-kratnim letnim mulenjem, - Povrina pod sadnimi rastlinami sme biti poraena samo z nizkimi rastlinami, 7

- Minimalno varstvo rastlin, ki omogoa trno pridelavo sadja.

8. OBIRANJE IN SKLADIENJE
Pridelovalec poskrbi za oznaitev integrirano pridelanega sadja. e je sadje pred skladienjem kemino zaiteno, mora pridelovalec evidentirati vrsto, koliino in as uporabljene kemikalije in sadje najmanj 3 mesece po tretiranju skladiiti loeno. Potrebno je voditi natanno evidenco (datum zadnjega tretiranja in zaetka obiranja) za vsako sorto posebej.

9. INTEGRIRANO VARSTVO SADNIH VRST

V nasadih se pri nas pojavljajo nekatere karantenske bolezni, kot so hruev oig na jablanah in hrukah, leptonekroza koiarjev, ki jo povzroa fitoplazma European stone fruit yellows, v letu 2009 pa se je prvi pojavila plodova monilija, ki jo povzroa gliva Monilinia fructicola. Da bi prepreili veliko gospodarsko kodo, ki jo lahko povzroijo te bolezni, je potrebno dosledno upotevanje uradnih ukrepov Uprave RS za varno hrano, veterinarstvoin varstvo rastlin (v nadaljevanju: UVHVVR) in priporoil, ki so objavljena na njeni spletni strani. e sumimo, da se nam je v nasadu pojavila katera izmed teh karantenskih bolezni, takoj pokliemo fitosanitarnega inpektorja, strokovnjaka slube za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali intitutu ali UVHVVR. 9.1 NAINI VARSTVA 9.1.1 Mehanski ukrepi Pridelovalec mora prepreevati irjenje okub mehansko (izrezovanje rakastih tvorb, odstranjevanje plesnivih poganjkov in parazitskih rastlin, kot je bela omela, odstanjevanje mumij). 9.1.2 Biotini ukrepi Pridelovalec ustvarja ugodne ivljenske razmere za razvoj koristnih ivali tako, da: ohranja in zasaja ive meje, grmievje in drugo raznovrstno rastlinje, neguje raznovrstno podrast, za zavetia koristnih ivali ureja skalnjake in kupe vejevja, postavlja valilnice za koristne ptice, namea visoke drogove za privabljanje ptic roparic, opazuje, vnaa in kontrolira koristno favno (predvsem plenilske price, najezdniki, trepetalke, teniarice, roparske stenice in pikapolonice). 9.1.3 Biotehnini ukrepi Pridelovalec naj v okviru monosti uporablja feromonske vabe, akustine aparate, metode zbeganja in druge monosti lova uelk. 9.1.4 Kemini ukrepi

V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. RS, t. 83/2012) smejo pridelovalci uporabljati le v Republiki Sloveniji registrirana fitofarmacevtska sredstva in to samo na nain in za namen, ki je predpisan v navodilu za uporabo. O uporabljenih fitofarmacevtskih sredstvih so pridelovalci dolni voditi evidence, kamor morajo vpisati vsa FFS, ki so jih vnesli v sadovnjake.

V primeru, da se v doloenem letu pokae nujna uporaba FFS, ki v teh tehnolokih navodilih ni dovoljena, je pa registrirano oziroma je zanj izdano posebno dovoljenje z uporabo, se le-to lahko izjemoma uporabi ob pogoju, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) na osnovi soglasja vsaj dveh lanov strokovne delovne skupine, ki sta zadolena za varstvo sadja, izda posebno dovoljenje za izredni ukrep in o tem takoj obvesti organizacijo za kontrolo, pristojne inpekcije in sadjarja oziroma sadjarje, v primeru, da gre za dovoljenje za izredni ukrep na irem obmoju. MKO dovoli pridelovalcu ali skupini pridelovalcev izredni ukrep na predlog pridelovalca ali skupine pridelovalcev, ki ga posredujejo v obliki vloge, za katero se plaa upravna taksa po Zakonu o upravnih taksah (Ur. l. RS, t. 106/2010 ZUT-UPB5). Podatki za plailo takse so: Prejemnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; t. rauna: 01100-1000315637 Sklic: 11 23116- 7111002 Znesek za nakazilo: 22,66 EUR Namen: Integrirana pridelava izredni ukrep Za sredstva, ki so navedena v nartu ukrepov ali drugih navodilih UVHVVR za obvladovanje karantenskih bolezni in kodljivcev, posebno dovoljenje ni potrebno. Dovoljena fitofarmacevtska sredstva se smejo uporabljati samo na predpisan nain in v predpisanih odmerkih. Aplikacija fitofarmacevtskih sredstev mora biti v skladu z normami v teh navodilih in prilagojena gojitveni obliki in stanju vegetacije. Poskrbeti je treba, da je izguba kropiva zaradi zanaanja, izhlapevanja ali odtekanja kapljic na tla im manja Poraba FFS, ki jim je potekla registracija Pridelovalci vkljueni v sistem integrirane pridelave sadja smejo uporabljati le pripravke, ki so navedeni v tehnolokih navodilih. V tehnoloka navodila se smejo vnesti le pripravki, ki so v asu izdaje tehnolokih navodil registrirani v Republiki Sloveniji za predvideno uporabo. Sredstva, ki so navedena v tehnolokih navodilih in jim med letom potee registracija, pridelovalec lahko uporablja do zakljuka rastne dobe (v preglednicah oznaeno z *), razen v primeru, e drugae ne odredi UVHVVR. Pripravki, ki jim je potekla registracija pred izdajo vsakoletnih novih tehnolokih navodil, in se e smejo uporabljati v integrirani pridelavi z namenom, da se porabijo zaloge, so v preglednicah oznaeni z **. Pridelovalec je vedno dolan preveriti, ali je pripravek registriran v RS in ali mu morda registracija ni potekla. Najprimerneji informacijski vir je spletna stran FITO-INFO Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin Iskalnik po registriranih fitofarmacevtskih sredstvih (http://www.fito-info.si/). Nakup pripravkov v tujini, kakor tudi njihova uporaba, v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih, ni dovoljena! Vsi biotini pripravki za zatiranje bolezni in kodljivcev sadnih rastlin, ki v preglednicah niso navedeni in so registrirani v RS, se smejo uporabljati v integrirani pridelavi sadja skladno z vsebino registracije. Zaradi zapletenosti postopkov usklajevanja registracijskega statusa pripravkov in postopkov za presojo njihove sprejemljivosti v sistemu integrirane pridelave sadja (IPS) se bo v bodoe usklajevanje opravilo le enkrat letno v mesecu oktobru in novembru. Vse nove pripravke, ki se bodo na trgu pojavili po izdaji vsakoletnih tehnolokih navodil, bodo pridelovalci smeli uporabljati, etudi ne bodo navedeni v tabelah v tehnolokih 9

navodilih. Pred vsakoletno izdajo revidiranih tehnolokih navodil za naslednje leto se bodo lani strokovne skupine odloili o vpisu le teh pripravkov v preglednice tehnolokih navodil. e doloen pripravek zaradi strokovnih zadrkov ne bo vpisan, se v sistemu IPS v naslednjem letu (drugo leto po registraciji sredstva) ne bo smel uporabljati. Enako naelo velja za pripravke, ki jim prav v asu vsakoletnega revidiranja tehnolokih navodil potee registracija ali rok za odprodajo zalog po preteku registracije, registracija pa se jim v teku rastne dobe znova podalja zaradi obnovljenih registracijskih postopkov. Uporaba sredstev za kemino redenje in rastnih regulatorjev V integrirani pridelavi sadja je dovoljeno uporabiti sredstva za kemino redenje in regulacijo rasti, ki so za ta namen registrirana v RS. Obvladovanje pojavov zanaanja drifta FFS V skladu s pravilnikom o dolnostih uporabnikov, kakor tudi s splonimi naeli dobre kmetijske prakse, je uporabnik FFS tretiranje dolan izvajati tako, da sredstva ne zanaa na sosednje povrine. Ker je v praksi to teko izvedljivo, morajo pridelovalci dovolj premiljeno izvajati kropljenje in izbirati primerne povrine za pridelovanje sadnih vrst tudi z vidika monosti zanaanja FFS. Pridelovalec je pred izbiro nasada dolan presoditi monosti za pojave zanaanja. V pomo so lahko razline varnostne meje ali pregrade. e za pridelovanje sadnih vrst izbere povrino, kjer so monosti za pojave zanaanja s sosednjih povrin velike, mora prevzeti tveganje nase. Kontrolne organizacije ne morejo dovoljevati ostankov nedovoljenih FFS v pridelkih, ne glede na to, ali so posledica zanaanja FFS iz okolice, ali lastne nepravilne uporabe. 9.1.5 Opazovalno-napovedovalna sluba za varstvo rastlin Opazovalno-napovedovalna sluba za varstvo rastlin skua glede na razvoj kodljivih organizmov in gojenih rastlin napovedati kodljivo bioloko fazo in primeren as ukrepanja z navedbo sredstev za varstvo rastlin, ki so registrirana in na triu prepoznana kot uinkovita. V primerih, kjer takih sredstev ni na voljo (npr. varstvo pred hruevim oigom), je napovedan le as pojavljanja simptomov, da lahko pridelovalci zgodaj odstranjujejo obolele rastline in izvajajo druge tehnoloke ukrepe. Napovedi in informacije so javno dostopne v asopisih, na spletnih straneh (http://www.fitoinfo.si/pr/obv/), na telefonskih odzivnikih ali pa se je mogoe na posameznih centrih celo naroiti pisne informacije.
Obmoje Osrednja Slovenija in Gorenjska Severovzhodna Slovenija (tajerska in Pomurje) Celjska in Koroka Zahodna Slovenija (Primorska) Jugovzhodna Slovenija (Dolenjska,Posavje, Bela Krajina) Ustanova Kmetijski intitut Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Intitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Telefonski odzivnik 01/280-52-62 090/93-98-12 03/71-21-660 090/93-98-15 090/93-98-17 Pisne informacije Teletekst, asopisi, Fito-info Sadjarske informacije Fito-info Sadjarske informacije Fito-info Sadjarske informacije Fito-info Fito-info

10

9.2 INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 1

KODLJIVI ORGANIZEM Jablanov krlup Venturia inaequalis krlup napada vse zelene nadzemne organe in plodove od brstenja do konca rastne dobe. Listje z velikim tevilom rnih ametnih peg prine odpadati. Plodovi povrinsko razpokajo, prinejo gniti in odpadati. Okube vejic so dokaj redke in nepomembne. Gliva se ez zimo ohrani v obliki saprofitskega micelija v odpadlem listju. Spolna plodia, ki bruhajo askospore potrebne za primarne okube navadno dozorijo e v prvem tednu aprila. Takrat ob deevnih dnevih s temperaturami ve kot 10o C e lahko priakujemo prve okube listiev. OPIS UKREPI AKTIVNA SNOV - Cu-sulfat - Cu-hidroksid - Cu-oksiklorid - Cu-oksiklorid - Cu-sulfat - Cu-oksid - ciprodinil - flukvinkonazol + pirimetanil - pirimetanil - mankozeb - mankozeb - mankozeb - mankozeb - mankozeb - mankozeb - ditianon - ditianon + piraklostrobin - kaptan - kaptan - metiram - tiram - veplo - boskalid +piraklostrobin - propineb Agrotehnini ukrepi: izbira zranih, sonnih in prevetrenih leg vzgoja zrane kronje sajenje tolerantnih sort odstranjevanje listja iz nasada FITOFARM. SREDSTVO Bordojska brozga Cafaro Champion 50 WG Cuprablau Z Cuprablau Z ultra Kupro 190 SC Nordox 75 WG Chorus 50 WG Clarinet Mythos Dithane M-45 a Dithane DG neotec a Manfil 75 WG Manfil 80 WP Penncozeb 75 DG Pinozeb M-45 a Delan 700 WG**** Tercel **** Merpan 50 WP* Merpan 80 WDG* Polyram DF b Thiram 80 WG***** Thiovit Jet Kumulus DF c Bellis**** Antracol Antracol WG 70 ODMEREK 0,5 1,15 % 0,25 0,7 % 0,25 0,8 % 0,25 0,7 % 0,75 % 0,1 0,2 % 0,45 kg/ha 0,1% 0,1 % 2 kg/ha 2 Kg/ha max 2 kg/ha max 2 kg/ha max 2,5 kg/ha 2kg/ha max. 0,75 kg/ha 2,5 kg/ha 0,2 0,3% 0,125 0,2% 2 kg/ha 0,25 % 3 7 kg/ha 3 7 kg/ha 0,8 kg/ha 0,2 % 0,2 % KARENCA t. uporab letno U U U U U U 21 dni 3xL 56 dni 3xL 56 dni 28 dni 28 dni 28 dni 28 dni 28 dni 28 dni 21 dni 35 dni 21 dni 21 dni 28 dni 35 dni 7 dni 7 dni 7 dni 28 dni 28 dni 4xL 4xL 4xL 1xl 1xl 4xl 1xL 4xL 3xL 3xL 4xL 3xL 3xL 3xL 2xL OPOMBE

Tehnika varstva: Infekcijske valove je mono dobro slediti po napovedih prognostine slube ali z uporabo lastnih agrometeorolokih merilnih postaj. Pristop pri uporabi fungicidov je preventivnokurativni. Letno izvedemo od 7 do 15 kropljenj odvisno od pritiska glive. Za prvo kropljenje v asu nabrekanja brstov uporabimo bakrove pripravke. Presledki med kropljenji v aprilu naj znaajo 710 dni, v maju 8-12 dni in v juniju 1014 dni. Do zaetka cvetenja uporabimo dotikalne fungicide, nato med cvetenjem in do konca junija sistemine fungicide in strobilurine. Izbor pripravkov v aprilu in maju prilagodimo stanju okub s pepelovko. Uinek dotikalnih fungicidov oslabi, e po kropljenju pade ve kot 30 mm deja in je iznien, e pade ve kot 50 mm deja. Varovalna sposobnost sisteminih triazolskih fungiciodv proti krlupu na plodovih je v drugem delu rastne dobe manja, kot spomladi. Kontaktni fungicidi imajo dokaj dolgo preventivno delovanje in kratko kurativno delovanje (ciprodinil, dodin in pirimetanil 50-60 ur, ditianon do 48, kaptan in mankozeb do 36, metiram in tiram do 30 ur). Sistemini fungicidi imajo kraje preventivno delovanje in dalje kurativno delovanje (70 do 96 ur). Veliko tevilo kurativnih kropljenj pospei razvoj odpornosti glive. V praksi za zaetek kropljenja ne akamo do konca kurativenga obdobja, razen e nas v to prisili vreme. U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije

Pripravki na podlagi mankozeba, metirama in tirama imajo negativne uinke na plenilske price, zato pri njih omejujemo tevilo uporab letno na skupno najve 4 krat.
a

Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.
C

Upotevati 10 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 2. reda. **** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. ***** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *7.9.2013

** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

11

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN - list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Jablanov krlup nadaljevanje: OPIS UKREPI AKTIVNA SNOV - krezoksim-metil - fenbukonazol - difenkonazol - difenkonazol - difenkonazol - trifloksistrobin - trifloksistrobin + kaptan - dodin FITOFARM. SREDSTVO Stroby WG Indar 5 EW Score 250 EC Duaxo koncentrat Difo 25% ECb Zato 50 WG Zato plus Syllit 400 SC ODMEREK 0,015 % 0,06 % 0,013- 0,015 % max. 3.3L/ha 0,2 L/ha 0,01 0,015% max 1,9 kg/ha 0,10 0,16% KARENCA t. uporab letno 35 dni 3xL 21 dni 3xL 28 dni 4xL 14 dni 3XL 21 dni 4xL 21 dni 3xL 35 dni 3xL 60dni 3xL OPOMBE iste sistemine pripravke na podlagi triazolskih snovi in strobilurinske priprvake vedno meamo z dotikalnimi fungicidi. Pri tem lahko odmerek dotikalnega pripravka zmanjamo za 10 - 20%. Pri pripravkih na podlagi dodina je potrebno dosledno upotevati navodila glede meanja.
a Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Strobilurinski pripravki imajo glede doline obdobja preventivnega in kurativnega delovanja vmesne lastnosti. Neposredno kurativno delovanje traja do 48 ur, po tem obdobju pa se gliva e lahko razvija, vendar ne oblikuje veliko konidijev. Pri listih je to sprejemljivo, pri mladih plodovih pa ne. Delovanje triazolskih pripravkov, delno tudi strobilurinskih, je pri nijih temperaturah oslabljeno. Ciprodinil in pirimetanil dobro delujeta tudi pri nijih temperaturah.

Navadna sadna gniloba Monila fructigena

Gliva povzroa gnitje plodov v nasadu in pri skladienju. Ohranja se v obliki saprofitskega micilja in trosov v plodovnih mumijah. Osnovna dejavnika, ki vplivata na obseg okub sta vreme in povzroitelji pokodb plodov.

Agrotehnini ukrepi: odstranjevanje plodovnih mumij zrane in ne pregoste kronje ustrezno preredeni plodovi

- tiram - boskalid + piraklostrobin - trifloksistrobin + kaptan - aureobasidium pullulans

Thiram 80 WG**** Bellis***** Zato plus Boni protect

0,25 % 0,8 kg/ha max. 1,9 kg/ha 1kg/ha

35 dni 4xL 7 dni 3Xl 35 dni 3xL U

***** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda

Tehnika zatiranja: al sadne gnilobe z uporabo fitofarmacevtskih sredstev ne moremo popolnoma prepreiti. Nadejamo se lahko 50 do 75% uinkovitosti pripravkov. Predvsem moramo zmanjati monost pokodb plodov iz kakrnega koli vzroka (kodljivci, ptii, veter, ). Zmerne stranske uinke imajo pripravki na podlagi ciprodinila, mankozeba, miklobutanila. Na skladino gnilobo pomembno vplivajo pokodbe ob obiranju in transportu, ter postopki pred zaetkom skladienja (nihanje temperature plodov in nihanje vlanosti v embalai).

Gliva v deevnem vremenu okui cvetove, ki se Agrotehnini ukrepi: Intenzivno izrezovanje napadenih vej. kmalu posuijo. Iz cvetov preide v prevodni sitem vejic. Vejice ovenijo in se posuijo podobno, kot pri Tehnika zatiranja: V Sloveniji nimamo pripravkov registriranih za zatiranje te bolezni. Ker na glivo delujejo dotikalni in cvetni moniliji koiarjev in jablanovem raku. sistemini fungicidi, ki jih uporabljamo proti krlupu, so jablane posredno ustrezno zaitene. Gliva je postala nevarna v nekaterih nasadih, kjer so zelo omejili uporabo fungicidov. Obutljive so tudi sorte odporne na krlup (npr. Florina in Topaz), sicer pa sorte, ki dolgo cvetijo in pocvetajo. Zelo obutljiva je sorta Alkmene. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija Cvetna gniloba jablane Monilia laxa f. sp. mali

12

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Jablanova pepelovka Podosphaera leucotricha OPIS Bolezen se pojavlja na vseh zelenih nadzemnih delih in na plodovih od brstenja do konca rastne dobe. Gliva lahko prezimi v plodiih v povrinskem miceliju ali kot micelij v brstih. Primarne okube se prinejo e v asu brstenja, ko gliva lahko unii cvetove. Pri veini sort je napad na plodovih dokaj nepomemben. Glavno teavo predstavljajo unieni poganjki, ki so osnova za oblikovanje rodnega lesa in cvetov. UKREPI Agrotehnini ukrepi: izbira zranih leg vzgoja zrane kronje sajenje tolerantnih sort harmonino gnojenje z zmernimi odmerki duika, da nimamo terciarne rasti uporaba regulatorjev rasti vekratno izrezovanje okuenih poganjkov in seiganje AKTIVNA SNOV - veplo - veplo - veplo - veplo - veplo - flukvinkonazol + pirimetanil - difenkonazol - difenkonazol - krezoksim-metil - trifloksistrobin - trifloksistrobin + kaptan - boskalid + piraklostrobin - tetrakonazol - ditianon + piraklostrobin - penkonazol FITOFARM. SREDSTVO Cosan *** Kumulus DF Vindex 80 WG Moljivo veplo *** Pepelin *** Clarinet Score 250 EC Duaxo koncentrat Stroby WG Zato 50 WG Zato plus Bellis**** Domark 100 EC Tercel **** Topas 100 EC ODMEREK 0,3 0,5 % 3-7 kg/ha 3-7 kg/ha 0,3 0,5 % 0,3 0,5 % 0,1 % 0,013 % max. 3,3 L/ha 0,015 % 0,01 0,015 % max. 1,9 kg/ha 0,8 kg/ha 0,3 l/ha 2,5 kg/ha 0,025 % KARENCA t. uporab letno 7 dni 5xL 7 dni 5xL 7 dni 5xL 7 dni 4xL 7 dni 4xL 56 dni 3xL 28 dni 14 dni 35 dni 21 dni 35 dni 7 dni 14 dni 35 dni 21 dni 3xL 3xL 3xL 3xL 3xL 3xL 3xL 3xL 3xL OPOMBE Pripravki na podlagi vepla imajo stranski akaricidni uinek in delujejo tako na kodljive, kot na koristne price. *** vodni pasovi! Glej navodila za uporabo!

**** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Tehnika zatiranja: Pristop pri uporabi fungicidov je predvsem preventiven. Pepelovko skuamo ustaviti v aprilu in v zaetku maja, pozneje se lotimo predvsem izrezovanja poganjkov. Zgolj z uporabo fungicidov bolezni ne moremo popolnoma prepreiti. Izrezovanje poganjkov je potrebno opraviti vekrat. Uinkovitost dolgo uporabljanih triazolskih fungicidov se je precej zmanjala (penkanozol, difenkonazol, fenbukonazol) tako, da se kot najbolj uinkovita kaeta pripravka na podlagi trifloksistrobina in krezoksim-metila. e imamo pred cvetenjem dokaj toplo vreme (nad 12o C) je smiselno triazolske pripravke (tetrakonazol) ali strobilurine enkrat uporabiti e takrat, sicer pa ne. V tem obdobju lahko uporabimo tudi veplove pripravke (0,3- 0,7%, odvisno od registracije posameznega pripravka). Ciprodinil in pirimetanil, ki sta primerna za to obdobje al nimata visoke uinkovitosti. e vedno prevladuje mnenje, da za zatiranje pepelovke potrebujemo ve kot 500 l kropilne brozge na hektar. Kontaktni fungicidi za zatiranje krlupa na pepelovko nimajo upotevanja vrednega uinka. V zelo napadenih nasadih z bujno rastjo je strobilurinska pripravka smiselno uporabiti tudi pozneje poleti, da prepreimo vgenezdenje micelija v brste. Bakterija Erwinia amylovora spada med karantenske kodljive organizme za naslednje gostiteljske rastline: jablana, hruka, kutina, neplja, paneplja, ognjeni trn, japonska kutina, Hruev oig Erwinia amylovora marna hruica, japonska neplja, glog, jerebika in fotinija. Ve o hruevem oigu je v poglavju o integriranem varstvu hruk. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

13

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 4

KODLJIVI ORGANIZEM Jablanov rak Nectria galligena OPIS UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA t. uporab letno Zagotovljena s asom uporabe. OPOMBE

Agrotehnini ukrepi: Gliva se zaje pod lubje **** Upotevati 40 m Odmerki Pripravki na podlagi vej in debel in povzroi priporoeni za bakra. netretiran varnostni pas sajenje neokuenih sadik nastanek zgubanih in uporabo med do vodne povrine od meje intenzivno izrezovanje rakastih razpokanih rakastih ran. rastno dobo. brega voda 1. in 2. reda. vej in premazovanje ran Ko rana objame vejo ali vzgoja redkih kroenj, da veje deblo se ta posui. - ditianon Delan 700 WG**** Max. 0,75 kg/ha 35 dni 4XL ne morejo drgniti ena po drugi Infekcije z askopsorami Tehnika zatiranja: ali konidiji se dogajajo Jablanov rak je bolezen, ki povzroa najve teav v ojem predalpskem prostoru (vije vlane lege). S keminim varstvom na ugodnih legah bolezni ne skozi vse leto. moremo popolnoma prepreiti. Pri obutljivih sortah (npr. Gala, Braeburn, Jonagold, Zlati delies, Pinova in Fuji) se izogibamo rezi, ki povzroa nastanek Najpomembneji obdobji velikih ran. Veje rane nastale pri rezi ali drugih opravilih (mulenje, vez, ) premaemo s pasto za celjenje ran. Jeseni, takoj po obiranju lahko izvedemo okub sta as odpadanja kropljenje s pripravki na podlagi bakra. V izrazito deevnih in toplih jesenih izvedemo dve kropljenji. Spomladi izvedemo eno zgodnje kropljenje z listja in obdobje brstenja bakrovimi pripravki, nato pa zanemo uporabljati dotikalne fungicide namenjene za zatiranje krlupa e v zadnjem tednu marca. do sredine maja. Agrotehnini ukrepi: Gniloba koreninskega vratu Phytophthora cactorum Nasad napravimo na ustrezno zranih, prepustnih in strukturnih tleh. Uredimo odvodnjo meteornih vod in prepreujemo zastajanja vode v kolesnicah. Temeljito zatiramo plevele, da je koreninski vrat im manj asa moker. Izberemo sadike, ki so im vije cepljenje. Za bolj problematine lege ne izberemo Glavno mesto vdora glive so rane in obutljivih podlag (zelo obutljive so MM 106, M 26 in M7). V najveji moni meri zmanjamo pokodbe debla, ki nastanejo pri vzdrevanju negovane razpoke na koreninskem vratu. S staranjem ledine. Okuene plodove je potrebno odstraniti iz nasada. dreves se obutljivost povea. Po okubi se Tehnika zatiranja: lubje razmeha in dobi vijolinorjave lise. Kemino zatiranje glive, ki se je ugnezdila v deblo navadno ni uspeno, posebej ne s standardnimi kropilnimi prijemi. Okueno drevje je potrebno imprej Gnilo tkivo peg ima vonj po mandljevem izkriti. Pri dosajanju je potrebno temeljito prezraiti zemljo in dodati veliko organskih gnojil. olju. Ko gniloba objame veji del debla drevo propade. Gliva napade tudi korenine sadik in plodove (rjava gniloba plodov). Prvi dve glivi se v deevnih jesenih, v nasadih na - tiram Thiram 80 WG**** 0,25 % 35 dni 4xL **** Upotevati 40 m Muja pegavost neprevetrenih legah obdanih z gozdovi naselita na - trifloksistrobin Zato 50 WG 0,015 % 21 dni 3xL netretiran varnostni pas do jabolk - boskalid + Bellis**** 0,8 kg/ha 7 dni 3xL Schizothyrium pomi povrhnjico plodov in pokvarita njihov izgled. Prva vodne povrine od meje brega gliva naredi posamine drobne kupke micelija, piraklostrobin voda 1. in 2. reda. Sajavost jabolk Gloeodes pomigena druga pa oblikuje sajasto plast skoraj po vsej povrini plodov. Plodovi zaradi okube ne propadejo. *** Upotevati 30 m netretiran Grenka gniloba Grenka gniloba jabolk je veliko bolj nevarna saj - trifloksistrobin + Zato plus max. 1,9 kg/ha 35 dni 3xL jabolk varnostni pas do vodne Gloeosporium sp. lahko unii veliko plodov e v nasadu in tudi v kaptan povrine od meje brega voda skladiu. Iz neopazne lenticelne gnilobe se razvija Alternarijska 1. in 2. reda. globoka gniloba mesa, ki dobi izrazito grenak okus. pegavost Tehnika zatiranja: Vsi pripravki, ki jih uporabimo proti skladinim boleznim delujejo na S. pomi in G. pomigena. e Alternaria sp.+++ konec avgusta pade veliko deja je potrebno opraviti dve kropljenji (karenca !). Z agrotehninimi ukrepi napada ne moremo omiliti, lahko pa plodove operemo, e razpolagamo z ustrezno opremo. Delovanje pripravkov proti grenki gnilobi je pri preve zrelih plodovih in plodovih oganih od sonca slabo. Ti plodovi niso primerni za skladienje. Trosi glive, ki so na njih se aktivirajo v skladiu, ko fungicidi v oblogi na pokoici sasoma razpadejo. Alternarijsko pegavost lahko zatiramo s pripravkom Rovral Aquaflo. * - datum poteka registracije

14

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 5

KODLJIVI ORGANIZEM
Jabolni zavija Laspeyresia pomonella

OPIS
Do 20 mm velike gosenice zavijaa zarvivijo plodove. Zavija ima dve generaciji letno. Metulji letajo od zaetka maja do sredine septembra. Gosenice so aktivne od sredine maja do zaetka oktobra. Zavija prezimi kot gosenica v zapredku v razpokah lubja. Metulji najraje odlagajo jajeca na sorte z drobnimi plodovi, ki so v opih (npr. Elstar). Gosenica se zavrta v plod takoj, ko zapusti jajno lupino. Preden se poda v globino proti peiu naredi spiralen rov. Z vianjem nadmorske viine in s padanjem povprenih dnevnih temperatur se pogoji za razvoj zavijaa slabajo.

UKREPI
Agrotenini ukrepi: ustrezno redenje plodov odstranjevanje rvivih plodov ovijanje valovite lepenke okoli debel in unievanje zapredenih gosenic

AKTIVNA SNOV
- tiakloprid - tebufenozid - metoksifenozid - virus granuloze - kodlemon - kodlemon - klorpirifos - acetamiprid - indoksakarb - klorantraniliprol - amamektin

FITOFARM. SREDSTVO
Calypso SC 480**** Mimic Runner 240 SC Madex Rak 3 Exosex Pyrinex 25 CS***** Mospilan 20 SG*** Steward*** Coragen****** Affirm

ODMEREK
0,02 % 0,06% 0,03 % 0,05 0,1 l/ha 500 dis./ha 25 dis./ha 0,2 % 0,04 % 0,017 % 0,27 l/ha 4 kg/ha

KARENCA t. uporab letno

14 dni 2xL 14 dni 2xL 14 dni 2xL 6xL 30 dni 14 dni 7 dni 14 dni 7 dni 3 xL 3xL 3xL 2xL 2xL

OPOMBE
Pri analizi rvivosti plodov uspeha zatiranja je potrebno loiti pokodbe, ki jih povzroajo drugi kodljivci. Pokodbe so lahko podobne pri nekaterih zavijaih lupine sadja, pri breskovem zavijau, malem sadnem zavijau, koruzni vei in kisliini grizlici. Predvsem breskov zavija v zadnjih letih, v zadnji dekadi avgusta in v prvi dekadi septembra rad zarvivi plodove jablane. e se napad ponavlja ve let, je potrebno uporabiti insekticide e konec avgusta. Sredstva na podlagi virusa granuloze so pri zatiranju zavijaev dobro dopolnilo klasinim insekticidom. Enako velja za uporebo metode konfuzije. Z virusi in z uporabo konfuzije lahko nekoliko razbremenimo selekcijski pritisk na zavijae. Z uporabo virusov granuloze nekoliko poveamo uinkovitost slabe delujoih insekticidov, ker imajo interaktivni uinek (fizioloka oslabitev gosenic). Pripravki na podlagi virusa granuloze so najbolj uinkoviti v razmerah z visoko zrano vlago in z zmanjanim sonnim sevanjem. Ta dva dejavnika najbolj odloata o presledkih med kropljenji.

*** Vodni in drugi varnostni pasovi! **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *****Kjer ni mogoe zagotavljati 100 m varovalnega pasu do nadzemnih voda, je uporaba tega sredstva strogo prepovedana. ******Kjer ni mogoe zagotavljati 40 m varovalnega pasu do nadzemnih voda, je uporaba tega sredstva strogo prepovedana.

Tehnika zatiranja: Cilj pri zatiranju je izvesti najve tiri neposredne uporabe insekticidov proti zavijau. V zadnjem obdobju v tevilnih nasadih z zelo velikimi populacijami metuljev in z delno odpornostjo na nekatere insekticide taken pristop ne zagotavlja popolnega varstva, kljub temu pa ne smemo preve lahkomiselno poveevati tevila kropljenj. Pri vsakem zatiranju je potrebno uporabiti insekticid iz druge kemine skupine,izjema je pripravek Coragen, ki ga je smiselno uporabiti dva krat zaporedoma, za prvo in drugo kropljenje proti prvemu rodu jabolnega zavijaa. al se je izbor dostopnih pripravkov nekoliko skril, kar ob poveani potrebi po zatiranju slaba monosti za optimalno kolobarjenje s pripravki. Insekticide uporabimo na podlagi napovedi prognostine slube, na podlagi ulova na feromonske vabe, analize toplotnih vsot, analize povprenih temperatur v popoldanskem asu in na podlagi dejanske stopnje zarvivljenosti plodov. Kot prag kodljivosti pri prvi generaciji upotevamo 2% rvivih plodov, pri drugi pa 1% rvivih plodov. V zadnjih letih se let metuljev prine e v zadnjih dneh aprila, traja pa e v septembru. Zaradi tega se je dolina obdobja, ko je potrebno zatiranje zelo podaljala. Teje je tudi doloanje terminov za uporabo insekticidov na podlagi ulova metuljev. Pri prvi generaciji se glede ulova na vabe orientiramo tako, da kot prag, v pogojih, ki so dobri za let metuljev, jemljemo ve kot 7 do 10 metuljev na vabo tedensko, pri drugem rodu pa ve kot 5 do 7 metuljev na vabo tedensko. Pripravek Coragen uporabljamo v asu odlaganja jajec, ki se prine ko so veerne temperature (med 20 in 22 uro) vije od 15C. Glede na toplotno vsoto (prag 10o C) prinemo priravek Coragen proti prvi generaciji uporabljati pri vsoti 200, pri 250oC insekticide MAC skupine (tebufenozid, metoksifenozid) in kloronikotinile (tiakloprid, acetamprid) pri 260o C in ostale dotikalne insekticide pri vsoti 300o C. Prva generacija zakljui razvoj pri vsoti 650o C. V nasadih, kjer je v preteklih letih jabolni zavija povzroal veliko kodo, priporoamo redno dodajanje polovinega odmerka virusnega pripravka Madex (1,0 dcl/ha prvi, nato 0,5 dcl/ha), ki povzroa fizioloko oslabitev populacije jabolnega zavijaa. Proti drugi generaciji uporabimo v prvi dekadi julija Affirm ali pripravke iz skupine MAC ali kloronikotinilne pripravke , dotikalne insekticide pa ob koncu meseca julija ali v zaetku meseca avgusta. kropljenja proti zavijau je potrebno izvajati vsaj s 400 l brozge na hektar, po monosti ob visoki zrani vlagi, pri temperaturah pod 200 C. Za zakljuna kropljenja uporabimo Affirm ali Runner. V razmerah monega napada zavijaa in sumu na dobro razvito odpornost na insekticide je smiselno kemino zatiranje kombinirati z obasno uporabo metode zbeganja. Glede na sedanje izkunje je v nasadih z velikimi populacijami metuljev ob metodi zbeganja (uporaba dispenzorejv RAK 3, Exosex) e vedno potrebno izvesti 2 do 3 aplikacije insekticidov. Aplikacije izvedemo ob obiajnih terminih ali na podlagi analize odstotka zarvivljenih plodov.

15

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 6

KODLJIVI ORGANIZEM OPIS UKREPI Agrotehnini ukrepi: plitvo obdelovanje tal pod drevesi unii del bub, ki se nahajajo v tleh masovni ulov osic na veliko tevilo belih lepljivih plo lahko znailno zmanja populacijo osic AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA t. uporab letno OPOMBE

Jabolna grizlica Hoplocampa testudinea

Pagosenica grizlice zarvivi plodie v maju. kodljivec ima eno generacijo letno. Osice prinejo letati malo pred zaetkom cvetenja. Jajeca odlagajo na ane liste v asu odcvetanja. Bolj so prizadete sorte, ki cvetijo zgodaj. Pagosenice preivijo zimo v tleh, zabubijo se ele konec zime.

- tiametoksam - tiakloprid - acetamprid

Actara 25 WG*** Calypso SC 480**** Mospilan 20 SG***

0,02 % 0,02 % 0,04 %

21 dni 2xL 14 dni 2xL 14 dni 2xL

Pomemben stranski uinek imajo pripravki na podlagi imidakloprida, ki jih prav v asu zatiranja grizlice obiajno uporabljamo proti drugim kodljivcem, npr. proti uem. *** Vodni in drugi varnostni pasovi! **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Tehnika zatiranja: Pred zakljukom cvetenja lahko uporabimo le pripravke, ki so selektivni za ebele. V asu odcvetanja in tik po koncu upotevamo stranski uinek pripravkov, ki jih uporabimo proti uem in listnim zavrtaem. Zelo pazimo, da ne zastrupimo ebel. Potrebo po zatiranju ugotovimo na podlagi ulova osic na bele lepljive ploe, ki jih izobesimo ob zaetku cvetenja (priblino 1 ploo dimenzije 0,2 x 0,3 m na ha). Prag je preseen, e v asu od izobeanja ulovimo ve kot 30 osic na posamezno ploo. Ploe obesimo im vije, da so dobro vidne. Pri analizi ulova moramo upotevati, da je napad osic po nasadu izrazito neenakomeren in da se vasih jakost napada ne ujema z ulovom na vabe. Zato je dobro izvajati preglede odloenih jajec in se za zatiranje odloiti, ko odloena jajeca ali pokodbe najdemo na ve kot 3% plodiev.

Jablanov cvetoer Anthonomus pomorum

Hroki, ki prezimijo pod rastlinskim drobirjem in v gozdovih se preselijo v nasade ob odganjanju brstov. Samice nabadajo brste, se dopolnilno hranijo in odlagajo jajeca. Liinka pore notranje cvetne organe, preden se cvetovi odprejo. Pri napadenih cvetovih opazimo porjavele na pol odprte venne listie.

Agrotehnini ukrepi: - mineralna in rastlinska olja izrezovanje in - fosmet Spada 200 EC*** 0,25-0,3% 14 dni unienje vejic z napadenimi cvetovi, preden bube zakljuijo razvoj Tehnika zatiranja: Napadu cvetoerja so izpostavljeni nasadi obdani z gozdovi. Sorte, ki bolj zgodaj cvetijo so bolj napadene. Napad je odvisen tudi od vremenskih razmer. Dlje, kot traja razcvetanje, veji je obseg napada. Pri drevesih oddaljenih ve kot 50 do 80 metrov od gozda se stopnja napada znailno zmanja, zato je zatiranje smiselno le v omenjenem obmoju. Prag kodljivosti ugotovimo z ulovom hrokov, tetjem vbodov v brste in tetjem odloenih jajec. Prag je vezan na sorto in oceno obilnosti cvetnega nastavka. e pri stresanju vej (klopf metoda) na 100 vej ulovimo ve kot 20 do 30 hrokov lahko priakujemo vejo kodo. Nato pregledujemo vbode na brstih. V nasadu z manjim cvetnim nastavkom ukrepamo, e odkrijemo ve kot 20% brstov z vbodi ali ve kot 15% brstov z odloenimi jajeci. V nasadih z obilnim cvetnim nastavkom je prag v obeh primerih viji za 10%.

* - datum poteka registracije

16

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 7

KODLJIVI ORGANIZEM Brstni in listni sukai Archips rosana, Spilonota ocellana, Hedya nubiferana Zavijai lupine sadja Adoxophyes reticulana, Archips podana, Pandemis heparana Ameriki kapar Quadriaspidiotus perniciosus Vejiasti kapar Lepidosaphes ulmi OPIS Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodie, gosenice druge pa v vejem obsegu tudi plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajevine. Liinke in odrasle uelke amerikega kaparja izsesavajo vejice jablane vse leto. Naselijo se tudi na plodove, kjer na mestu sesanja okrog ploatega telesa nastane rdekast obroek. Vejice se prinejo suiti, kambijska plast pod lubjem se obarva rdee do vijolino. Ameriki kapar prezimi kot liinka, vejiasti kapar pa v obliki jajec, ki so skrita pod itkom odmrle samice. FITOFARM. ODMEREK KARENCA OPOMBE SREDSTVO t. uporab letno Agrotehnini ukrepi: - metoksifenozid Runner 240 SC 0,03 % 14 dni 2xL - tebufenozi Mimic 0,06 % 14 dni 2xL **** Upotevati 50 m - tiakloprid Calypso SC 480**** 0,02% 14 dni 2xL netretiran varnostni pas do - virus granuloze Capex 0,1 l/ha 21 dni 4xL vodne povrine od meje brega - indoksakarb Steward 0,017 % 7 dni 3xL voda 1. in 2. reda. Tehnika zatiranja: V veini nasadov loene aplikacije insekticidov za zatiranje zavijaev lupine niso potrebne, posebej pa ne v razmerah ko moramo insekticide proti jabolnem zavijau uporabiti 5 ali celo 6 krat. Mono je spremljanje s feromonskimi vabami. Vejo pozornost jim namenjamo, kjer so male populacije jabolnega zavijaa in tam, kjer izvajajmo metodo zbeganja. Takrat moramo korekcijsko uporabo insekticidov prilagoditi zavijaem lupine sadja, predvsem sadnemu zavijau (A. reticulana), ki je najpomembneji kodljivec iz te skupine metuljev. V nekaterih nasadih se poleg gosenic sadnega zavijaa tik pred obiranjem pojavijo tudi goseniice vrst S. ocellana in H. nubiferana. Takrat zatiranje ni mono zaradi karenc. Pokodb skoraj ne opazimo, vendar prispevajo k propadanju plodov v skladiu. Na taknih lokacijah je smiselno zatiranje prezimelih gosenic zgodaj spomladi pred cvetenjem (prag ve kot 56% zapredenih brstov ali poganjkov). Podoben prag velja za prvo generacijo sadnega zavijaa dokler se gosenice e hranijo na poganjkih (konec junija). Proti drugi generaciji ukrepamo v zadnji dekadi avgusta, ko najdemo ve kot 3-5% zapredenih poganjkov ali zaetne pokodbe na 0,5% plodov. Agrotehnini ukrepi: Poleg obeh navedenih kaparjev - mineralno olje Belo olje Frutapon 4% U (21 dni) se na jablani lahko pojavijo e sajenje sadik, ki so proste - olje navadne Ogriol 4% drugi kaparji, ki pa jih navadno kaparja ogrice ni potrebno zatirati. izrezovanje napadenih vejic naseljevanje parazitskih osic vzgoja kroenj, da se ne stikajo med seboj strganje debel na katerih prezimujejo linike Tehnika zatiranja: Kaparje zatiramo v treh obdobjih. V asu mirovanja in brstenja in v obdobju izleganje liink prve in druge generacije. Pri kropljenjih v asu brstenja uporabimo oljne pripravke ali kombinacije olj z drugimi insekticidi. Prag kodljivosti ni natanno doloen. Pri manjem napadu obdelamo samo posamezna drevesa, drugae pa ves nasad. Ukrepati je treba, e kaparje najdemo na ve kot 2 do 3% vejic. Uspeh pri zatiranju vejiastega kaparja v asu brstenja je slab, ker so jajeca zelo dobro zaitena pod itkom samic. Zanj je bolj primeren termin konec prve ali druge dekada maja, ko je razvitih veliko liink. Liinke prvega rodu amerikega kaparja se v zadnjih letih pojavijo bolj zgodaj, tako da jih lahko zatiramo e v zadnji dekadi maja in prvi dekadi junija. Tudi v tem obdobju uporabljamo kombinacije olja in drugih insekticidov pri tem pa moramo paziti na koncentracijo oljnih pripravkov. Delen stranski uinek na kaparje imajo tudi kloronikotinilni pripravki . Liinke druge generacije se v zadnjih letih pojavijo e v zaetku avgusta. Tudi takrat lahko zatiranje kaparja zdruimo z zatiranjem zavijaa. Za uspeno zatiranje kaparjev potrebujemo vsaj 800 l kropilne brozge na ha (uinek zaduitve). UKREPI AKTIVNA SNOV

U - zagotovljena s asom uporabe

17

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 8

KODLJIVI ORGANIZEM Sadni listni duplinar Leucoptera scitella OPIS UKREPI Agrotehnini ukrepi: unievaje odpadlega listja strganje debel na katerih prezimujejo bubne zibelke AKTIVNA SNOV - acetamprid - imidakloprid - imidakloprid - tiakloprid - metoksifenozid - klorantraniliprol FITOFARM. SREDSTVO Mospilan 20 SG*** Confidor SL 200 Kohinor SL 200 Calypso SC 480 ***** Runner 240 SC Coragen**** ODMEREK 0,04 % 0,0375-0,05 % 0,0375 - 0,05 % 0,02 % 0,03 % 0,27 l/ha KARENCA t. uporab letno 14 dni 3xL 14 dni 2xL 14 dni 2xL 14 dni 2xL 14 dni 2xL 14 dni 2xL OPOMBE Stranski uinek ima tudi tiametoksam. *** Vodni in drugi varnoastni pasovi!
****Kjer ni mogoe zagotavljati 40 m varovalnega pasu do nadzemnih voda, je uporaba tega sredstva strogo prepovedana. *****Kjer ni mogoe zagotavljati 50 m varovalnega pasu do nadzemnih voda, je uporaba tega sredstva strogo prepovedana.

Tehnika zatiranja: Duplinar je obasni kodljivec, ki se prerazmnoi v 3 do 5 letnih ciklih. Pomembno je, da temeljito zatremo prvo generacijo v maju. Del prezimujoih bub zatremo ob predspomladanskih kropljenjih. Kot kritino tevilo za vse rodove jemljemo 1 jajece na list. Najve jajec najdemo na spodnji strani vrnih listov bujno rastoih poganjkov. Doloanje velikosti populacije je mono tudi na podlagi ulova na rumene ploe (tiste za enjevo muho) ali na feromonske vabe. Duplinarja skuamo zatreti hkrati z umi, grizlico in jabolnim zavijaem. Vasih je termine mo poenotiti, vasih pa ne. Cilj zatiranja so jajeca in prvi stadij gosenice, ki se nahaja v 2 do 3 mm velikih izvrtinah (prag 1 do 2 izvrtini na list). Pozneje je uspeh zatiranja znailno slabi. Za zatiranje lahko uporabimo kloronikotinile ali pripravek Coragen ali Runner. Pri velikih populacijah moramo proti prvemu rodu ukrepati dvakrat. Prvo kropljenje opravimo tako po cvetenju jablan s kloronikotinilnimi insekticidi, za drugo 14 do 18 dni kasneje pa s pripravkom Coragen ali Runner. Metulji drugega roda letajo konec junija in ves julij, metulji tretjega pa drugi del avgusta in v septembru. Organofosforni insekticidi, ki jih uporabimo jabolnem zavijau imajo slab stranski uinek na duplinarja. Nae populacije tega kodljivca so dokaj odporne na to skupino insekticidov. Goseniice vrtajo Agrotehnini ukrepi: Tehnika zatiranja: Listni zavrtai kaaste, sitaste ali tevilni zavrtai se redno pojavljajo v nasadih jablan, vendar zatiranje v veini primerov ni potrebno. Obasno se Stigmella malella unievaje odpadlega listja vreaste rove po prerazmnoi jablanov listni zavrta (S. malella), pri katerem kot prag za zatiranje jemljemo 2 do 3 rove na list (zaetki strganje debel na katerih Phyllonorycter listno sredici. rovov). Termini zatiranj in pripravki omenjeni pri zatiranju sadnega listnega duplinarja so ustrezni tudi za zatiranje prezimujejo bubne zibelke blancardela Metulji imajo jablanovega listnega zavrtaa. plitvo obdelovanje tal pod 2 3 rodove letno. drevesi unii del bub, ki Lyonetia clerkella prezimujejo v tleh Bolice s sesanjem ne povzroajo neposredne kode. Tehnika zatiranja: Glogova bolica Ker so prenaalke karantenske fitoplazme, ki Sistematino zatiranje teh dveh bolic je smiselno v nasadih, kjer opaajo poveano pojavljanje dreves, okuenih z Cacopsylla melanoneura povzroa metliavost jablan, jim je potrebno posvetiti metliavostjo. Posebna zatiranja med rastno dobo niso potrebna, le v zaetku maja je dobro uporabiti kloronikotinilne pozornost. Odrasle glogove bolice prezimijo v pripravke in izvajati klasino predspomladansko kropljenje z oljnimi pripravki. V okuenih nasadih bi bilo smiselno gozdovih. V nasade se preselijo konec marca, zatiranje glogove bolice v asu pred brstenjem, e bi pri stresanju vej konec marca nalovili ve kot dve bolici na vejo. O Jablanova bolica zapustijo jih sredi junija. Jablanova bolica prezimi v Cacopsylla mali zatiranju se je potrebno posvetovati s strokovnjaki javne slube zdravstvenega varstva rastlin. obliki jajec. Liinke se razvijajo v maju. V Juniju in V nasadih, kjer je ve kot 3 % dreves okuenih s fitoplazmo Apple proliferation, je v asu pred zaetkom brstenja juliju bolice ni v nasadih, jajeca pride odlagat ele dovoljeno uporabiti insekticide, ki imajo delovanje na bolice in se smejo uporabiti na jablanah, vendar za namen zatiranja avgusta. teh bolic ni pri nas registrirano nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

Goseniice sadnega listnega duplinarja delajo krone rove po sredici lista. Za seboj puajo spiralno sled iztrebkov, ki zapolnijo okroglo izvrtino premera 10 do 12 mm. V zadnjem obdobju ima ta metulj tri generacije. Duplinar prezimi kot buba v beli vatasti bubni zibelki, ki je pripeta v razpokah lubja, na stebrih in na kolju. Vse ve je poroil o tem, da duplinar predstavlja tudi sanitrani problem. Bube se pojavljajo na plodovih ob muhi in peclju, kar zelo moti kupce.

18

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 9

KODLJIVI OPIS ORGANIZEM Rdea sadna prica Panonychus ulmi Priblino 0,4 mm velike price s tirimi pari nog sesajo na listih s emer povzroijo, da listi dobijo bronasto rjavo barvo in se liasto zvijejo. Price se hranijo tudi na plodovih. Posledice njihovega delovanja so nekoliko drobneji, manj sladki in manj obarvani plodovi. kodljivec ima 4 do 7 rodov letno. Prezimijo rdea 0,1 mm velika jajeca na vejicah. Najve jajec samice odloijo okrog brstov na dvoletnem lesu. UKREPI Agrotehnini ukrepi: 4% 0,04 % - 0,06% vzdrevanje umirjene rasti 0,1 % vzdrevane ekolokih ni za plenilske 0,075% price 0,5 l/ha prenaanje plenilskih pric iz sosednjih 0,625 l/ha nasadov 0,6 l/ha premiljena izbira fungicidov in 0,75 kg/ha insekticidov, ki ne prizadenejo naravnih sovranikov price *** Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. ***** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. ****** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. AKTIVNA SNOV - mineralno olje - klofentezin - fenpiroksimat - abamectin - etoksazol - milbemektin - spirodiklofen - tebufenpirad FITOFARM. SREDSTVO Belo olje Apollo 50 SC**** Ortus 5 SC * Vertimec 1,8 EC****** Zoom 11 SC*** Milbeknock**** Envidor SC 240 * Masai***** ODMEREK KARENCA t. uporab letno U 42 dni 1xL 35 dni 1xL 28 dni 1xL 28 dni 1xL 14 dni 2xL 14 dni 7 dni 1xL OPOMBE * 30.4.2013 * 18.12.2013

Jablanova rjasta prica Acolus schlechtendali

Jablanova listna hrica Dasineura mali

Tehnika zatiranja: Osnovni pristop pri zatiranju pric pri integriranem pridelovanju je vzdrevanje naravnega ravnoteja med njimi in plenilskimi pricami. Uporaba akaricidov naj bo le pomo v izrednih razmerah (najve enkrat letno). Plenilske price lahko naselimo, drugae pa skrbimo, da jih ne prizadenemo z ostrimi insekticidi. Ugodno ravnoteje je vzpostavljeno, e imamo vsaj 1 plenilsko prico na 10 do 20 rdeih sadnih pric. Umno je prepreiti razvoj prve generacije. e na vejicah v asu brstenja opazimo ve kot 1000 jajec na dolinski meter vejic je zatiranje jajec smiselno. Uporabimo lahko oljne pripravke ali malo pozneje v asu izleganja liink (konec prve dekade aprila) klofentezin. Smiselno je ukrepanje z pripravkom Zoom 11 SC, ko je izleenih 35 do 50% liink prve generacije (obiajno sredi cvetenja jablane) kropljenje s pripravki Ortus 5 SC, Vertimec 1,8 EC, Milbeknock, Envidor SC 240 in Masai opravimo po cvetenju v odbobju polnega izleganja prvega poletnega rodu rdee sadne price (obiajno druga dekada maja). Med rastno dobo prag kodljivosti izraamo v obliki tevila pric na list. Kot praktien prag se je izkazalo pravilo produkt 500. Po tem pravilu je prag preseen, ko zmnoek med tevilom pric na list in tevilom dni do obiranja presee vrednot 500. Tako znaa prag sredi maja 5 pric na list, ker je takrat do obiranja e priblino 110 dni in produkt znese 550, kar je ve od 500. Price ikarice velike priblino 0,15 mm sesajo na obeh straneh Agrotehnini ukrepi: Agrotehnini ukrepi so enaki, kot pri rdei sadni prici. listov mladih bujno rastoih poganjkov. Tehnika zatiranja: Listi se liasto zavihajo navzgor, porjavijo in postanejo togi. Ta V starejih nasadih te price ni potrebno zatirati. Njena prisotnost je celo dobrodola, ker v obdobjih, ko so prica je nevarna predvsem v mladih nasadih, ker povzroa zastoj populacije rdee sadne price majhne, predstavlja alternativno hrano za plenilske price. Zatiranje pri rasti in ohromi nastanek rodnega lesa. V mladih nasadih ima velik mladih drevesih opravimo, e je napadenih ve kot 25% poganjkov. Zadnji termin za izvedbo zatiranja je vpliv na barvo plodov. Navadno se prerazmnoi ele v drugem delu sredina julija. Pripravek na podlagi fenpiroksimata je le delno uinkovit. Spomladi populacijo zredijo oljni poletja. Obutljivi sta sorti Elstar in Jonagold, kjer se price naselijo in veplovi pripravki. tudi na plodove in povzroijo mreavost. Liinke jablanove listne hrice povzroajo z izsesavanjem listja in Tehnika zatiranja: vrikov poganjkov zastoj rasti ali celo popolno zakrnitev Listna hrica je najbolj kodljiva pri mladih drevesih, ker zastoj rasti poganjkov oteuje oblikovanje kronje poganjkov. kodljivka se je neko pojavljala zgolj sporadino, v dreves. zadnjih letih pa oblikuje velike populacije. Ugajajo ji sezone, ko se Posebej je ne zatiramo. Stranski uinke imajo pripravki, ki jih uporabimo proti grizlici, zavijau in uem. V jabolni zavija in ui slabe razvijajo in v nasadih uporabimo nekaj asu poletne razi lahko izreemo napadene poganjke, preden oranne erke druge in tretje generacije, ki manj insekticidov. sesajo predvsem ob glavni listni ili, zakljuijo razvoj in se gredo zabubit v tla.

U - zagotovljena s asom uporabe

19

INTEGRIRANO VARSTVO JABLAN list 10

KODLJIVI ORGANIZEM Zelena jablanova u Aphis pomi Mokasta jablanova u Dysaphis plantaginea Jablanova u ikarica Dysaphis devecta OPIS Ui s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzroijo zastoj rasti, izmalienje poganjkov ter plodov. Z izloanjem medne rose plodove dodatno onesnaijo. Ui prezimijo v obliki rnih 0,5 mm velikih jajec odloenih na vejice. Najnevarneja je mokasta u, ki z njenimi izloki povzroi izrazite deformacije plodov, ki postanejo popolnoma neuitni. UKREPI Agrotehnini ukrepi: umirjena rast in harmonino gnojenje vzdrevanje ekolokih ni za sovranike ui zatiranje plevelov, ki so poletni gostitelji naseljevanje naravnih sovranikov AKTIVNA SNOV FITOFARM. ODMEREK KARENCA OPOMBE SREDSTVO t. uporab letno - acetamprid Mospilan 20 SG*** 0,025 0,04 % 14 dni 2xL *** Vodni in drugi varnostni pasovi! - tiametoksam Actara 25 WG*** 0,012 - 0,016 % 21 dni 2xL - tiakloprid Calypso SC 480**** 0,02 % 14 dni 3xL - imidakloprid Confidor SL 200 0,025 % 14 dni 2xL - imidakloprid Kohinor SL 200 0,025 % 14 dni 2xL - pirimikarb Pirimor 50 WG***** max 0,75kg/ha 14 dni 2xL - flonikamid Teppeki 0,14 kg/ha 21 dni 3xL - azadiraktin A Neemazal T/S 0,15 % / 1xL ***** Upotevati 60 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Krvava u Eriosoma lanigerum Krvava u je nekoliko drugana od drugih ui, saj nima menjavanja generacij. Prezimijo samice na vejicah, koreninskem vratu ali na plitvih koreninah. Telo modrikasto rjave ui, ki ima rdekasto limfno tekoino je poraslo z dolgimi voenimi nitkami. Te jo varujejo pred negativnimi vplivi okolja in tudi pred kontaktno delujoimi insekticidi.

Tehnika zatiranja: Ui skuamo zatreti e ob predspomladnskih kropljenjih. e na vejicah najdemo ve kot 25 jajec na dolinski meter opravimo aplikacijo oljnih pripravkov. Pozneje pred cvetenjem in kmalu po njem ugotavljamo velikost populacij in se odloimo za zatiranje glede na prag kodljivosti. Neposredno zatiranje izvedemo najve dvakrat letno, drugae pa regulacijo populacije prepustimo naravnim sovranikom (muhe trepetalke, najedzne osice, taniarice, plenilske stenice, ). Prag navadno izrazimo z odstotkom napadenih poganjkov ali tevilom kolonij na 100 poganjkov. Velikost praga se prilagaja obdobju rastne dobe in bujnosti dreves. Pri bujnem drevju toleriramo viji prag. Takoj po cvetenju znaa prag kodljivosti pri zeleni ui 8 do 10 kolonij na 100 poganjkov, pri mokasti 1 do 2 koloniji, pri ikarici pa ve kot 5 napadenih listov na 100 listov. Pozneje v juniju lahko prag poveamo za eno do dve koloniji. Prednost pri uporabi dajemo pirimikarbu, ki je specifini aficid in nima negativnih uinkov na naravne sovranike. Vse veje teave povzroa jablanova mokasta u, katere izloki povzroajo deformacije plodov. Do prerazmnoitve mokaste ui pogosto prihaja e pred cvetenjem. Pri zgodnjih prerazmnoitvah je kodo mono uspeno prepreiti le z uporabo insekticidov e v stadiju mijega uesca. Za zgodnja kropljenja je mono uporabiti pripravke iz skupine neonikotinidov kot so Confidor, Kohinor, Mospilan, Teppeki in Calypso. Omenjeni pripravki kaejo tudi dober stranski uinek na jablanovega cvetoera. Omenjeni insekticidi so razen insekticida Calypso strupeni za ebele, zato je potrebno cvetoo podrast pred kropljenjem odstraniti. Agrotehnini ukrepi: Oljni pripravki 3-4% U - pirimikarb Pirimor 50 WG 0,75 kg/ha 14 dni izrezovaje mono napadenih vej in premazovanje ran Tehnika zatiranja: Krvavo u posredno zatiramo ob zatiranju drugih ui, zavijaa in drugih kodljivcev. Navadno uporabimo meanice olj in drugih insekticidov in moil. Lahko dodamo tudi NU-FILM. Kloronikotinilni insekticidi samostojno proti tej ui niso dovolj uinkoviti. V primeru prerazmnoitve krvave ui, dajemo pri insekticidih za zatiranje ui prednost pripravku Pirimor 50 WG, ki uinkovito zatira vse kodljive ui. Optimalni termin za uporabo pripravka Pirimor 50 WG je e pred cvetenjem, e so temperature zraka nad 15 C ali takoj po cvetenju. Za kropljenje potrebujemo vsaj 800 l kropilne brozge na hektar. Kot prag za zatiranje jemljemo 5-8% napadenih vej, lahko tudi manj, e gre za mlaji nasad in so ui na deblu in povzroajo velike rakaste rane. Koreninski izrastki in rane na koreninskem vratu so mesta, kjer se te ui najuspeneje mnoijo, zato je potrebno kropilne curke prilnika usmeriti tudi na ta mesta. Osnovni naravni sovranik, najezdna osica Aphelinus mali, lahko v nasadih, kjer ne uporabijo veliko insekticidov zatre tudi do 90% populacije te ui. Krvavkinega najezdnika najbolj prizadenejo insekticidi z dobrim dotikalnim delovanjem.

Mali zimski pedic Operophtera brumata Za zatiranje uporabljamo mineralna ali rastlinska olja v 3 4% koncentraciji (stadij C3 ali malo prej). Oljem lahko dodamo pripravek NeemAzal T/S. Gosenice metuljev, ki se hranijo z brsti in cvetovi. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

20

9.3 INTEGRIRANO VARSTVO HRUK list 1

KODLJIVI ORGANIZEM Hruev krlup Venturia pyrina OPIS Bolezen napada vse zelene nadzemne organe in plodove, od brstenja do konca rastne dobe. Za razliko od jablanovega krlupa je napad na vejicah pri hrukah moneji. Micelij na vejicah je pomemben vir kuila za primarne okube listiev spomladi. Napadeno listje hruk hitreje pridobiva starostno odpornost in z dreves ne odpada tako hitro, kot pri jablani. Ve micelijskih oblog je na spodnji strani listov. Plodovi povrinsko razpokajo, prinejo gniti in odpadati. UKREPI Agrotehnini ukrepi: izbira zranih, sonnih in prevetrenih leg vzgoja zrane kronje sajenje tolerantnih sort izrezovanje krastavih vejic Tehnika varstva: Pristop pri uporabi fungicidov je preventivno-kurativni. Jakost okub v zgodnjih fazah pred cvetenjem je pri hruki pogosto veja kot pri jablani. Uvodna kropljenja prinemo v zaetku brstenja z bakrovimi pripravki. Na splono je uporaba triazolskih fungicidov pri hrukah manj pogosta, kot pri jablani. Navadno jih uporabljamo do konca maja. Za dober uinek proti krlupu je triazolske pripravke s sisteminim uinkom priporoljivo meati s pripravki na podlagi kapatna, metirama ali mankozeba. Presledki med kropljenji v aprilu naj znaajo 7 do 10 dni, v maju 10 do 12, pozneje pa 12 do 16 dni, odvisno od deja in stanja okub. AKTIVNA SNOV - Cu-sulfat - Cu-hidroksid - Cu-oksiklorid - Cu-oksiklorid - Cu-oksisulfat - Cu-oksid - flukvinkonazol + pirimetanil - pirimetanil - mankozeb - mankozeb - ditianon - kaptan - kaptan - metiram - difenkonazol difenkonazol - ciram - dodin - tiram - boskalid +piraklostrobin - ditianon + piraklostrobin - ciprodinil FITOFARM. SREDSTVO Bordojska brozga Caffaro Champion 50 WG Cuprablau Z Cuprablau Z ultra Kupro 190 SC Nordox 75 WG Clarinet Mythos Dithane M-45 a Dithane DG Neotec a Delan 700 WG**** Merpan 50 WP* Merpan 80 WDG* Polyram DF b Score 250 EC Duaxo koncentrat Ziram 76 WG* Syllit 400 SC Thiram 80 WG***** Bellis**** Tercel **** Chorus 50 WG ODMEREK 0,95 1,15 % 0,25 0,7 % 0,25 0,8 % 0,25 0,7 % 0,5 0,75 % 0,1 0,2 % 0,1 % 0,1 % 2 kg/ha 2 kg/ha Max. 0,75 kg/ha 0,2 - 0,3 % 0,125 0,2 % 2 kg/ha 0,013 0,015 % max. 3.3L/ha 0,2 0,3 % 0,1 - 0,16% 0,25% 0,8 kg/ha 2,5 kg/ha 0,45 kg/ha KARENCA U U U U U U 56 dni 3xL 56 dni 28 dni 28 dni 21 dni 21 dni 21 dni 28 dni 28 dni 14 dni 60 dni 60 dni 35 dni 7 dni 3xL 4xL 4xL 3xL 3xL 3xL 3xL 4xL 4xL 4xL 3xL OPOMBE Za uporabo bakrovih pripravkov med rastno dobo ni potrebe, zato so ti registrirani predvsem za uporabo v dobi mirovanja in brstenja. Pri pripravkih na podlagi dodina je potrebno dosledno upotevati navodila glede meanja.
a

Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *7.9.2013
b

Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *31.12.2013 **** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *****Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

35 dni 3xL 21 dni 3xL

U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

21

INTEGRIRANO VARSTVO HRUK - list 2

KODLJIVI OPIS UKREPI ORGANIZEM Glivica povzroa Ukrepanje je enako, kot pri Navadna sadna gnitje plodov. jablani. Za gnitje so hruke gniloba Monila fructigena bolj obutljive od jabolk. Gliva povzroa suenje vej in debel enako, kot pri Jablanov rak Nectria galligena jablani. Gniloba koreninskega vratu Phytophthora cacatorum Gliva povzroa gnitje koreninskega vratu in korenin, delno lahko napade tudi plodove. Gliva povzroa gnilobo plodov. Znailno je, da se Rjava gniloba razvije predvsem v notranjosti plodov, na (stempilijska) povrju opazimo le drobne okrogle rjave pege. Pege gniloba plodov niso vdrte in so podobne pegam nastalim od sonne hruk Stemphylium sp. pripeke. Pleospora sp. Hrueva rja Gymnosporangium sabinae Hruev oig Erwinia amylovora Bakterija spada med karantenske kodljive organizme za naslednje gostiteljske rastline: jablana, hruka, kutina, neplja, paneplja, ognjeni trn, japonska kutina, marna hruica, japonska neplja, glog, jerebika in fotinija. AKTIVNA SNOV Enake aktivne snovi, kot pri jablani. FITOFARM. SREDSTVO Enaki pripravki, kot pri jablani. ODMEREK Enaki odmerki, kot pri jablani. KARENCA t. uporab letno Enake karence, kot pri jablani. OPOMBE

Ukrepanje je enako, kot pri jablani. Ukrepanje je enako, kot pri jablani. - boskalid-piraklostrobin - tiram **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Tehnika zatiranja: ***** Upotevati 40 m Proti glivi delno delujejo uinkovine, ki jih uporabljamo proti sadni gnilobi. Velik netretiran varnostni pas do vpliv ima vroe in deevno vreme in vsi dejavniki, ki povzroajo pokodbe plodov. vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Osnovni dejavnik, ki odloa o obsegu okub je bliina nekaterih vrst okrasnih brinov (npr. Juniperus sabinae), ki so osnovni gostitelji te rje. V intenzivnih nasadih v asu okub navadno proti krlupu uporabimo fungicide, ki so uinkoviti proti tej glivi, zato loeno zatiranje ni potrebno. Registriran je pripravek Duoaxo. Bellis***** Thiram 80 WG**** 0,8 kg/ha 0,25 % 7 dni 3xL 35 dni 3xL

Po okubi v maju se na spodnji strani listov konec junija in v juliju razvijejo rjavo orane koaraste izbokline. V juliju se lahko prine mnoino odpadanje listja. Mone so tudi okube plodov. Bakterija, Hruev oig se je v delu Slovenije al naselil tudi v nae nasade jablan in hruk. Sadjarji so dolni ukrepati v skladu s pravilnikom o ukrepih za povzroiteljica prepreevanje irjenja in zatiranje hruevega oiga (UL RS 19/09). Na nekaterih obmojih ima Slovenija e vedno status varovanega obmoja za hruev hruevega oiga, po oig, tam morajo biti sadjarji zelo pozorni skozi vso rastno dobo in ob pojavu sumljivih simptomov na gostiteljskih rastlinah takoj obvestiti fitosanitarnega okubi skozi cvetove inpektorja, javno slubo za varstvo rastlin ali UVHVVR. Smiselno je, da intenzivno pregledujejo tudi okolico sadovnjakov (ekstenzivni nasadi, posamina in rane prodre v zapuena drevesa, okrasne rastline, ki so pomembni gostitelji in potencialni viri okub). V intenzivnih in ekstenzivnih nasadih na obmojih, kjer se je vejice in povzroi hruev oig e pojavil (posamina aria in okueno obmoje, ki obsega obmoje Gorenjske, Koroke, Maribora in Notranjske), je potrebno dosledno hitro venenje upotevati ustrezne ukrepe za prepreevanje nadaljnjega irjenja in s tem nastanka gospodarske kode. Prilagoditi je potrebno reim gibanja po nasadih, napadenih organov. nain in as rezi, izvajanja zelenih del, as in nain redenja plodov in regulacijo cvetenja ter pocvetanja. Za prepreevanje primarnih okub v cvet uporabimo bakrove pripravke ali ALIETTE FLASH (fosetil-Al). Bakrove pripravke lahko sicer uporabljamo v Cvetovi se posuijo, zmehani poganjki se skladu z navodili za uporabo ob brstenju, v asu cvetenja in kasneje, ko so plodii debeleji od 20 mm, v primeru neurja s too ter v jesenskem asu. V asu cvetenja in kasneje v rastni dobi je dovoljen le pripravek Cuprablau Z. Ve informacij o dovoljenih sredstvih ter o ukrepih za obvladovanje hruevega oiga ukrivijo navzdol (v najdemo na spletni strani UVHVVR (zgoraj). V zares ugodnih razmerah za razvoj bakterije v nasadih, kjer se hruev oig redno pojavlja, je uporaba znailni obliki bakrovih pripravkov v asu cvetenja smiselna, sicer pa ne. Od intenzivne uporabe bakrovih pripravkov lahko priakujemo priblino 30 % uinkovitost v pastirske palice), iz pogledu zmanjanja delea okuenih socvetij. V letu 2013 je za zmanjevanje nevarnosti sekundarnih okub mono uporabljati tudi pripravek REGALIS plodov in razpok na (proheksadion). Vsa biotina sredstva, ki so pridobila registracijo za ta namen, se smejo uporabljati (Blossom protect, SERENADE WP**19.8.2012) tudi v vejah pa se prine IPS. Natanna navodila o terminih uporabe in odmerkih posameznih sredstev bo posredovala napovedovalna sluba na podlagi analize napovedi modela cediti sluzast Maryblyt. Pri napravi novih nasadov na najbolj ogroenih obmojih bi bilo smiselno prilagoditi izbor sort, vendar pa povsem odpornih sort na hruev oig bakterijski izcedek. zaenkrat ne poznamo. Prezimi v latentni Sadjarji se naj posluujejo strokovnih navodil za ukrepanje, ki so na spletni strani UVHVVR. obliki v rakastih http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/storitve_za_fizicne_in_pravne_osebe/varstvo_rastlin/nacrti_ukrepov/ ter na FITO INFO spletni strani, kjer so tvorbah. objavljene napovedi nevarnosti okub javne slube za varstvo rastlin. V asu po cvetenju je treba v skladu z napovedmi nevarnosti okub redno pregledovati sadovnjake.

22

INTEGRIRANO VARSTVO HRUK - list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Hruev zavija Laspeyresia pyrivora Jabolni zavija Laspeyresia pomonella OPIS Gosenica zarvivi plodove, ki odpadejo in zagnijejo. Hruev zavija ima samo eno generacijo letno. Metulji odlagajo jajeca od polovice junija do konca julija. Najbolj rvive so zgodnje sorte hruk, pozneje pa nekaj manj. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Plitvo obdelovanje tal pod drevesi unii del bub, ki prezimujejo v tleh AKTIVNA SNOV - tiakloprid - virus granuloze - acetamiprid - indoksakarb - klorantraniliprol FITOFARM. SREDSTVO Calypso SC 480**** Madex Mospilan 20 SG*** Steward*** Coragen ***** ODMEREK 0,02 % 0,05 0,1 l/ha 0,04 % 0,017 % Max. 0,27 L/ha KARENCA t. uporab letno 14 dni 2xL 6xL 14 dni 3xL 7 dni 3xL 14 dni 2xL OPOMBE Veina pripravkov, ki so registrirani za jabolnega zavijaa soasno deluje tudi na hruevega zavijaa. *****Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Vodni in drugi varnoastni pasovi! Enako, kot pri zatiranju jabolne grizlice.

Tehnika zatiranja: Navadno pri zatiranju skuamo zatreti oba zavijaa hkrati. To upotevamo pri doloitvi terminov kropljenj. tevilo kropljenj je odvisno od ocene jakosti napada jabolnega zvijaa. Zgolj za hruevega zavijaa bi potrebovali le dve kropljenji. Prag kode s katerim se sprijaznimo (1,5 do 3,5% rvivih plodov) je odvisen tudi od namena pridelovanja. Skupno za zatiranje zavijaev izvedemo od 2 do 4 aplikacije insekticidov letno (1 do 2 krat v juniju in 1 do 2 krat v juliju). Loenih kropljenj za zatiranje zavijaev lupine sadja pri hrukah ne izvajamo.

Hrueva grizlica Hoplocampa brevis

Pagosenice zarvivijo plodie, ki odpadejo v zaetku junija. Razvoj je enak, kot pri jabolni grizlici.

Agrotehnini ukrepi: Enaki, kot pri zatiranju jabolne grizlice.

- tiakloprid - acetamiprid

Calypso SC 480**** Mospilan 20 SG***

0,02 % 0,04 %

14 dni 2xL 14 dni 3xL

**** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Vodni in drugi varnoastni pasovi! Tehnika zatiranja: Tehnika zatiranja je enaka, kot pri zatiranju jabolne grizlice.

Hrueva mokasta u Dysaphis piri Rjava hrueva u Melanaphis pyrarius Hrueva u ikarica Anuraphis farfare

Ui s sesanjem na poganjkih in na plodovih povzroijo suenje vejic, zastoj rasti in deformacije plodov. Prezimijo zimska jajeca na deblih in vejicah. Zatiranje ui je potrebno tudi zaradi omejevanja prenosa virusov.

Agrotehnini ukrepi:

- tiametoksam - tiakloprid - imidakloprid - imidakloprid - flonikamid

Actara 25 WG*** Calypso SC 480**** Confidor SL 200 Kohinor SL 200 Teppeki

0,012 0,016 % 0,02 % 0,025 % 0,025 % 0,14 kg/ha

21 dni 14 dni 14 dni 14 dni 21 dni

2xL 2xL 1xL 1xL 3xL

Prag za zatiranje zimskih jajec je enak, kot pri ueh na jablani.

Tehnika zatiranja: Ui v nasadih hruk predstavljajo stalne, vendar ne posebej problematine kodljivce. Njihove populacije se poveajo, kadar za zatiranje zavijaev in bolic uporabljamo le inhibitorje razvoja. Najbolje rezultate doseemo z uporabo kloronikotinilnih pripravkov na podlagi imidakloprida, tiakloprida in tiametoksama. Ui zatiramo le enkrat letno, najpozneje sredi maja, e je preseen prag kodljivosti. Prag pri napadu mokasate ui znaa ve kot 3 kolonije na 100 poganjkov, pri rjavi ui 4 do 8 kolonij na 100 poganjkov in pri ikarici ve kot 20 napadenih listov na 100 nakljuno izbranih listov. Zimska jajeca in prve izlegle ui zatremo z uporabo oljnih pripravkov ob odganjanju.

Zelena jablanova u Aphis pomi * - datum poteka registracije

23

INTEGRIRANO VARSTVO HRUK - list 4

KODLJIVI ORGANIZEM Navadna hrueva bolica Cacopsylla pyri OPIS UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA t. uporab letno OPOMBE

Odrasle bolice in njihove liinke (nimfe) sesajo na vejicah, listih in plodovih. Zaradi sesanja poganjki zakrnijo in se suijo. Bolice izloajo veliko medene rose (slabo prebavljen rastlinski sok), ki onesnai plodove in tako dodatno zmanjajo njihovo trno vrednost. Navadna bolica razvije tiri rodove letno. Pomen te bolice se je dodatno poveal zaradi spoznanj o monosti prenosa fitoplazme, ki povzroa odmiranje hruk (karantenska fitoplazma Pear decline). V nasadih, kjer je ve kot 3 % dreves okuenih s pear decline fitolazmo je v asu pred brstenjem dovoljeno uporabiti insekticide, ki imajo delovaje na bolice in se smejo uporabiti na hrukah. Za ta nem je dovoljena tudi uporaba piretroidov; najpozneje do 20. marca. Smiselno je uporabiti meanice olj in pripravkov na podlagi, abamektina ali piretroidov.
Velika hrueva bolica Cacopsylla pyrisuga

Agrotehnini ukrepi: - tiametoksam Actara 25 WG*** 0,02 % 21 dni 2xL Confidor Sl 200 0,05 0,125 % 14 dni 2xL vsi ukrepi, ki umirjajo rast - imidakloprid Kohinor SL 200 0,05 0,125 % 14 dni 2xL hruk (ustrezno gnojenje in - imidakloprid - abamectin * Vertimec 1,8% EC**** 14 dni 1xL 0,075-0,125 % rez) pomembno zmanjajo - acetamprid Mospilan 20 SG*** 14 dni 2xL 0,05 % monosti za razvoj bolic - lambdaKarate zeon 5 CS**** 0,018% 14 dni ustrezen izbor in kolobarjenje s pripravki, ki cihalotrin Ogriol U jih uporabimo proti bolici - olje navadne ogrice ali proti drugim kodljivcem Tehnika zatiranja: Pomembno je, da uspeno ustavimo razvoj prve generacije, proti kateri ukrepamo ob preseenem pragu kodljivosti. Pozneje regulacijo prepustimo plenilskim stenicam (npr. stenice rodu Anthocoris) in drugim naravnim sovranikom. Kadar v asu pred brstenjem pri stresanju 100 vejic ulovimo ve kot 100 prezimelih samic je kemino ukrepanje proti njim smiselno. Nevarnost da prizadenemo naravne sovranike je takrat majhna. Izbor pripravkov za zatiranje drugih kodljivcev mora biti prilagojen bolici in njenim naravnim sovranikom, sicer se bolica prerazmnoi. Cilj pri zatiranju je, da bi insekticide proti bolici namensko uporabili najve enkrat letno. Ob zatiranju zavijaev in ui jo zatiramo posredno. Prednost dajemo uporabi inhibitorjev razvoja. e populacija uide nadzoru proti vijim stadijem uporabimo abamektin. V obdobju pred in takoj po cvetenju znaa prag 10% napadenih cvetnih opov. Pozneje v maju je prag preseen, e je ve kot 15 poganjkov od 100 preglednih, napadenih z nimfami prvega in drugega stadija.

Pripravke kombiniramo z oljnimi pripravki. Med rastno dobo naj koncentracija oljnih pripravkov ne presee 0,25 0,35%. Dodajamo lahko tudi NU-FILM: V nasadih, kjer so opazili pojav karantenske fitoplazme Pear decline (odmiranje hruk obvestiti UVHVVR), je za zatiranje bolice smiselno oblikovati posebno strategijo v sodelovanju s strokovnjaki svetovalne slube. Dovoljena je uporaba piretroidnih insekticidov pred brstenjem. . **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Vodni in drugi varnostni pasovi!

* 30.4.2013
Agrotehnini ukrepi: Ukrepamo enako, kot pri navadni bolici. Enako, kot pri zatiranju navadne bolice. Tehnika zatiranja: Nartno zatiranje je potrebno zgolj v mladih nasadih. Lahko se pojavi nekoliko pozneje od navadne bolice, zato je pri zgodnjih kropljenjih ne zatremo popolnoma. e je potrebno lahko proti njej v maju uporabimo enake pripravke, kot proti navadni bolici. Kot prag kodljivosti v mladem nasadu jemljemo ve kot 15% napadenih poganjkov. Agrotehnini ukrepi: Izrezovanje in seiganje vejic z napadenimi brsti preden liinka zakljui razvoj. Tehnika zatiranja: V veini primerov zatiranje tega kodljivca ni potrebno. Zatiramo ga le izjemoma, e se moan napad pojavi ve let zapored. Prag kodljivosti je preseen, e jeseni konec septembra, po obiranju hruk opazimo vbode samic na ve kot 30% brstov. Uporabimo lahko sredstva, ki so primerna za zatiranje jablanovega cvetoera. Aplikacija insekticidov je potrebna le v vrstah, ki so oddaljene 30 do 50 od gozda.

Povzroa podobno kodo, kot navadna hrueva bolica. Obseg kode je veliko manji, ker ima samo en rod letno. kodljiva je predvsem v mladih nasadih, kjer zavre oblikovanje poganjkov in s tem rodnega lesa. Izloanje meden rose ni tako obilno, kot pri navadni bolici. Za razliko od jablanovega cvetoerja, liinke tega hroka izjejo vsebino oes e ez zimo ali zgodaj spomladi in ne v asu razcvetanja. Moneji napadi, ko je unieno veliko brstov se obasno zgodijo v nasadih, ki so blizu gozda. Vasih propadli brsti na zunaj izgledajo, kot brsti napadeni od bakterij.

Hruev brstoer Anthonomus piri

* - datum poteka registracije

** - datum odprodaje in uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

24

INTEGRIRANO VARSTVO HRUK- list 5

KODLJIVI ORGANIZEM Hrueva hrica Contarinia pyrivora OPIS UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA t. uporab letno OPOMBE

Hrueva listna hrica Dasineura pyri

Rdea sadna prica Panonychus ulmi

Hrice v asu cvetenja odloijo jajeca v cvetove. Iz njih se razvijejo erke, ki ivijo v notranjosti plodiev. Plodii dobijo bulaste izbokline, nekoliko nabreknejo, nakar odpadejo. kodljivec ima eno generacijo letno in se obasno pojavi v velikem obsegu. Hrica ima 3 do 5 rodov letno. erke sesajo ob glavni listni ili v spiralasto in cigarsto zavitih najmlajih listih, ki imajo najprej bledo rdekaste odtenke, nato pa se posuijo. Ta hrica je ob monem napadu nevarna predvsem v mladem nasadu, ker mono zavre rast poganjkov in oblikovanje rodnega lesa. V starejih nasadih zmeren napad toleriramo, ker pripomore k ustavljanju prebujne rasti. Price izsesavajo Agrotehnini ukrepi: listje in plodove in Enaki ukrepi, kot pri jablani. povzroijo zastoj rasti in mreavost plodov.

Agrotehnini ukrepi: S plitvim obdelovanjem tal pod drevesi spomladi delno prizadenemo bube, ki prezimijo v tleh. Tehnika zatiranja: V Sloveniji za zatiranje tega kodljivca ni registriran noben pripravek, zato neposredno kemino zatiranje ni mono. e v asu odcvetanja proti drugim kodljivcem (npr. proti grizlici) uporabimo pripravke na podlagi tiakloprida doseemo stranski uinek na tega kodljivca. Agrotehnini ukrepi: S plitvim obdelovanjem tal pod drevesi spomladi delno prizadenemo bube, ki prezimijo v tleh. Med rastno dobo lahko izrezujemo mono napadene poganjke in jih segemo. Tehnika zatiranja: V Sloveniji za zatiranje tega kodljivca ni registriran noben pripravek, zato neposredno kemino zatiranje ni mono. e v asu po cvetenju zatiramo druge kodljivcev (npr. proti bolice) doseemo stranski uinek na tega kodljivca. - klofentezin - etoksazol - milbemektin - parafinsko olje - spirodiklofen - tebufenpirad Apollo 50 SC**** Zoom 11 SC*** Milbeknock**** Belo olje Envidor SC 240* Masai ***** 0,04 % - 0,06% 0,5 l/ha 0,625 l/ha 4% 0,6 l/ha 0,75 kg/ha 42 dni 1xL 28 dni 14 dni 2xL U 14 7 ****Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *****Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda

Tehnika zatiranja: Moan napad rdee sadne priice pri hrukah ni pogost pojav, zato je zatiranje le redko potrebno. Pristop k zatiranju je enak, kot pri jablani. Obasno zatiramo zimska jajeca, regulacijo populacije med rastno dobo pa prepustimo plenilskim pricam. Pragovi kodljivosti so enaki, kot pri jablani.

Hrueva rjasta prica Epitrimerus pyri Hrueva prica ikarica Eriophyes pyri Ameriki kapar Vejiasti kapar Hruev kapar Ostrigasti kapar

*18.12.2013 Rjasta prica povzroa rjavenje listov in mreavost Agrotehnini ukrepi: plodov. Pri hujem napadu poganjki zakrnijo, plodovi pa postanejo krastavi in prinejo pokati. kode od te Tehnika zatiranja: price so vse bolj pogoste. Teh dveh pric posebej ne zatiramo, posredno nanje vplivamo ob zatiranju drugih vrst. Prica ikarica povzroi nastanek ploatih mehurjastih ik zaradi katerih listje predasno odpade. Plodov navadno ne napada. Nastane enaka koda, Tehnika zatiranja: kot pri jablani. Za zatiranje kaparjev na hrukah lahko uporabimo enake pripravke, kot pri jablani, vendar se moramo pri tem ozirati na bolico. Najprej skuamo kaparje omejiti z zimskimi in predspomladanskimi kropljenji z olji. e to ni dovolj pa konec maja proti prvi generaciji amerikega kaparja ponovno uporabimo olje (lahko tudi NU-FILM). Optimalno zatiranje druge generacije je pri nekaterih sortah neizvedljivo zaradi ujemanja termina dozorevanja hruk s terminom razvoja liink (najve liink se pojavi v prvi tretjini avgusta).

25

9.4 INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN list 1

Pojav bolezni e ni mogoe zanesljivo - bakrov hidroksid 0,5% Champion 50 WG Kocide 2000 napovedovati, zato proti njej kropimo 0,25% Kocide DF preventivno. Prvi lahko kropimo e jeseni, 0,5-0,7% takoj po odpadanju listja, drugi pa proti - bakrov oksiklorid Cuprablau-Z 0,8% Cuprablau-Z ultra koncu februarja ali v zaetku marca, ko se 0,25-0,7% Kupro 190 SC brsti e napnejo. Obdobje obutljivosti - bakrov oksisulfat 1,0% Bordojska brozga Caffaro breskev in nektarin na breskovo kodravost - bakrov sulfat 0,95-1,15% Nordox 75 WG 0,15% lahko traja tudi do 6 tednov po zaetku - bakrov oksid brstenja. Ta as je odvisen predvsem od Ziram 76 WG *1 0,2-0,3% temperature in s tem hitrosti odganjanja - ciram*** U * 1 32.12..2013 Syllit 400 SC 0,16% breskev. - dodin 75 *** ditiokarbamat (najve e je v asu brstenja vreme deevno, je dvakratna uporaba letno) priporoljivo kropiti e tretji v fazi tik pred cvetenjem. V tej fazi lahko uporabljamo samo e organske fungicide. Breskova kodravost spada e vedno med najbolj kodljive bolezni breskev in nektarin. Biologija glive, ki povzroa to bolezen e vedno ni do kraja raziskana. Vemo, da prezimi v obliki trosov in brstiev na hrapavi skorji in na luskolistih brstov. Za uspeno okubo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: da je prisotna gliva povzroiteljica; da so listi (deloma tudi plodovi) v obutljivi razvojni fazi, ko so e isto mladi in e brez klorofila; da je temperatura zraka vija od 6oC in nija kot 28oC; da je v obutljivi fazi breskev (od brstenja do cvetenja) dovolj padavin. Optimalna temperatura za razvoj breskove kodravosti je okoli 15oC, zato so vsi pogoji za okubo navadno izpolnjeni proti koncu zime, na Primorskem od konca februarja do sredine marca, drugje od zaetka do konca marca. Redkeje so okube po cvetenju, ko lahko glivica napade tudi posamezne plodie. Z jesenskim oziroma predspomladanskimi - bakrov hidroksid Champion 50 WG 0,5-1,0% U Listna luknjiavost kropljenji proti breskovi kodravosti obiajno - bakrov oksiklorid Cuprablau-Z 0,8% U koiarjev zatiramo tudi listno luknjiavost koiarjev, Cuprablau-Z ultra 0,25-0,7% U Stigmina carpophila saj so proti njej namenjena bolj ali manj ista - bakrov oksisulfat Kupro 190 SC 1,0% U 0,95-1,15% U sredstva. Na nekaterih legah in v mokrih letih - bakrov sulfat Bordojska brozga Caffaro je potrebno kropiti breskve e enkrat ali dvakrat v drugi polovici aprila in v maju. KODLJIVI ORGANIZEM Breskova kodravost Taphrina deformans UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA (dni) t. uporab letno U U U U U U U U OPOMBE

U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

26

INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Breskov krlup Venturia carpophila UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK 0,16% 0,3-0,5% 0,3-0,5% KARENCA (dni) t. uporab letno 75 21 21 OPOMBE

- dodin Syllit 400 SC Breskov krlup je predvsem bolezen breskev na vlanejih legah v dolinah. Mono okueni - moljivo veplo Thiovit jet plodovi so neprimerni za sveo prodajo, kakor Kumulus DF tudi za predelavo. kodo povzroa pri srednje poznih in predvsem poznih sortah breskev. Na zranih in dvignjenih legah se bolezen obiajno ne pojavlja in jo zato ni potrebno zatirati. Take lege so manj primerne za pozne sorte breskev, ker poleti primanjkuje vlage. Tehnoloki ukrepi: Poskrbeti je treba za zranost kronje, zato je odstranjevanje odvenih bohotivk bistvenega pomena za manji pojav bolezni. - moljivo veplo Cosan Tehnoloki ukrepi: Breskova Poskrbeti je treba za zranost kronje, zato je Kumulus DF pepelovka odstranjevanje odvenih bohotivk bistvenega Moljivo veplo Sphaerotheca Pepelin pomena za manji pojav bolezni in tudi za pannosa var. kakovost varstva s fungicidi. Poskrbeti je treba Thiovit jet persicae Vindex 80 WG za uravnoteeno gnojenje z duikom. Topas 100 EC Kemino zatiranje: - penkonazol H keminemu zatiranju se zateemo ele, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Preventivno kropimo le zelo obutljive sorte breskev in predvsem nektarink in sicer prvi, ko se breskve slaijo in ga ponavljamo v 12-14 dnevnih presledkih. Agrotehnini ukrepi: - ciprodinil Chorus 50 WG Cvetna monilija Monilinia laxa - iprodion Rovral aquaflo *** Obutljive sorte breskev in posebej nektarink ne sadimo na vlane in zaprte lege. Poskrbeti je - penkonazol Topas 100 EC - tiofanat-metil Topsin-M *** treba za usklajeno gnojenje z duikom. Odstranjujemo okuene poganjke in jih odstranimo iz nasada. Pri zimski rezi odstranimo vse mumije plodov iz prejnje sezone. Kemino zatiranje: Breskve in nektarinke prvi tretiramo z enim od navedenih pripravkov v zaetku cvetenja, ko je odprtih do 10 % cvetov. Drugi jih tretiramo, ko zanejo odpadati prvi venni listi. U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

0,3-0,5% 0,3-0,5% 0,3-0,6% 0,3-0,5% 0,3-0,5% 0,3-0,5% 0,04-0,05%

21 21 14 21 21 21 14

0,5 kg/ha 1,5-2,25 l/ha 0,05% 1 kg/ha

7 3 14 14

*** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

27

INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Sadna gniloba Monilinia fructigena UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO Chorus 50 WG Teldor SC 500 **** ODMEREK KARENCA (dni) t. uporab letno 7 3 OPOMBE

Plodova monilija Monilinia fructicola Spada med karantenske kodljive organizme. Napada vse koiarje, najpogosteja je na breskvah in nektarinah.

0,6 kg/ha **** Upotevati 20 m - ciprodinil Agrotehnini ukrepi: 1,5 l/ha - fenheksamid Poleg ukrepov, ki so navedeni pri cvetni netretiran varnostni pas do moniliji, poskrbimo za zranost drevesne vodne povrine od meje brega kronje, tako da odstranjujemo odvene voda 1. in 2. reda. poganjke in bohotivke. Kolikor je mogoe je *** Upotevati 40 m netretiran treba prepreevati nastanek pokodb na Rovral aquaflo *** 1,5-2,25 l/ha 3 - iprodion plodovih. varnostni pas do vodne Topas 100 EC 0,05% 14 Kemino zatiranje: - penkonazol povrine od meje brega voda 1. Topsin-M *** 1 kg/ha 14 Sorte breskev in nektarin lahko kropimo od 3 - tiofanat-metil in 2. reda. do 4 tedne pred obiranjem in 1 teden pred obiranjem s pripravkom Chorus 50 WG, ob obarvanju plodov oz. 3 dni pred obiranjem s pripravkom Teldor SC 500 ali dvakrat (zaetek barvanja plodov) v razmaku 14 dni s pripravkoma Rovral aquaflo ali Topas 100 EC. Plodova monilija povzroa propadanje cvetov, listov in poganjkov ter gnitje plodov. Cvetovi in listi porjavijo in ne odpadejo takoj, na okuenih poganjkih se pojavijo rjave uleknjene nekroze in razjede, iz katerih se pri koiarjih izloa smolika. Vrhovi poganjkov se suijo, propadejo lahko tudi veje veje. Gnili plodovi se jasneje posuijo in zgubajo, nastanejo mumije. Bolezen lahko povzroi zelo veliko gospodarsko kodo zaradi gnitja plodov v nasadu pred obiranjem ter kasneje v skladiu. Simptomi in prav tako koda so enaki kot pri navadni sadni gnilobi ali cvetni moniliji, za doloitev plodove monilije je zato potrebna laboratorijska analiza, zato ob vejem pojavu v nasadu obvestite najbliji zavod, ki ima slubo za varstvo rastlin, da odvzame uradni vzorec (brez strokov za imetnika). Izvajanje fitosanitarnih ukrepov (kombinacija agrotehninih, keminih, higienskih in drugih ukrepov) je za prepreevanje velike gospodarske kode kljunega pomena. Higienski ukrepi so zlasti: odstranjevanje mumij ter okuenih poganjkov in vej, ki jih je potrebno odstraniti iz nasada ter zagati ali globoko zakopati; vzdrevanje zrane kronje, higiena in razkuevanje skladi za plodove ter embalae, orodja in naprav predvsem v asu obiranja ter pred naslednjo sezono. Pomembna je tudi optimalna preskrbljenost rastlin s hranili in vodo, izogibamo se premonemu gnojenju z duikom. Sadimo le neokuen sadilni material, opremljen z rastlinskim potnim listom. Uporaba keminih sredstev je nujno potrebna. Pri tem je potrebno upotevati, da je bolje uinkovito tretiranje z veliko porabo vode ob koncu in zaetku rastne dobe. Velika poraba vode je potrebna tudi kasneje pri varstvu plodov (1000-2000 l/ha). Izvajanje ukrepov, opisanih pri cvetni moniliji in sadni gnilobi pomaga obvladovati tudi to novo vrsto monilije, ki je bila v letu 2009 odkrita na Primorskem, vendar bo po izkunjah okuenih drav brez dodatnih ukrepov prilo do kode v pridelavi. V razmejenem obmoju je obvezno izvajanje ukrepov, ki jih je FURS doloila z odlobo in z navodili, ki so objavljena na spletni strani UVHVVR: http://www.fu.gov.si/. Podobno kot pri breskovi kodravosti so uinkoviti samo preventivni ukrepi. Za prepreevanje okub so nujna preventivna tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi, in sicer s porabo vode, ki omogoi dobro omoenost kronje. Zatiranje breskove kodravosti v asu brstenja ter po odpadanju listja z bakrovimi pripravki zavira tudi razvoj plodove monilije. Tretiranja opravljamo tudi med cvetenjem ter po cvetenju do obiranja.

28

INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN list 4

KODLJIVI ORGANIZEM Plodova monilija Monilinia fructicola Spada med karantenske kodljive organizme. Napada vse koiarje, najpogosteja je na breskvah in nektarinah. UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO Chorus 50 WG Rovral aquaflo*** ODMEREK KARENCA (dni) t. uporab letno 7 3 OPOMBE

Bolezni lesa Oig breskove skorje Fusicoccum amygdali, Breskov rak Cytospora sp.

- ciprodinil 0,5-0,6 kg/ha *** Upotevati 30 m netretiran Kljuna kropljenja za prepreevanje okub - iprodion 1,5-2,25 l/ha so v asu brstenja, cvetenja, v asu rasti varnostni pas do vodne plodiev in v jesenskem asu. Pomembno je povrine od meje brega voda 1. prepreevati pokodbe plodov zaradi uelk in 2. reda. ali mehanskih dejavnikov in ukrepati v roku 12 ur po eventualnem viharju ali toi. Pripravka je treba menjavati zaradi nevarnosti nastanka odpornosti. Chorus 50 WG: 2 krat med cvetenjem (0,5 kg/ha) ter 2 krat ob zorenju (3 do 4 tedne pred obiranjem in 1 teden pred obiranjem; 0,6 kg/ha). Rovral aquaflo: do 2 tretiranji od vidnih cvetnih popkov do konca cvetenja ter do 2 tretiranji v zaetku barvanja plodov v presledkih 14 dni. Agrotehnini ukrepi: Sprotno odstranjevanje in seiganje vseh okuenih vejic ali debelejih vej. Iz okuenih nasadov tudi sicer odstranimo ves les in ga zagemo. Obutljive sorte ne sadimo na zelo vlane lege. S primerno poletno rezjo je treba poveati zranost kronje. Poskrbeti za skladno gnojenje z duikom, da prepreimo prekomerno rast in obutljivost za te bolezni. e so nastale pokodbe lesa zaradi naravnih (toa, veter, kodljivci) ali drugih dejavnikov (obrezovanje) je treba tak nasad im prej pokropiti z ustreznim fungicidom, z namenom razkuevanja ran, e to dovoljuje karenca. Kemino zatiranje: - tiofanat-metil Topsin M*** 1,7 kg/ha U *** Upotevati 30 m netretiran Tretiramo jeseni v asu odpadanja listja. varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Uporaba 1x letno Agrotehnini ukrepi: Na obmojih, kjer je bolezen ugotovljena je priporoljivo saditi le sorte, ki so na bolezen odporne ali malo obutljive. V novih nasadih sadimo le sadilni material, ki je preverjeno zdrav. Iz okuenih nasadov odstranimo ves les in ga zagemo. Kemino zatiranje: V Republiki Sloveniji NI registriranega sredstva za zatiranje omenjene bakterioze. Stransko delovanje na bakterijske bolezni pa imajo bakrovi pripravki, s katerimi zatiramo druge glivine bolezni na breskvah in nektarinah.

BAKTERIOZE Breskova bakterijska pegavost Xanthomonas arboricola pv. pruni

29

INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN list 5

KODLJIVI ORGANIZEM Siva breskova u Myzus persicae Zelena breskova u Myzus varians rna breskova u Brachycaudus persicae Rjava breskova u Brachycaudus schwartzi Medena breskova u Hyalopterus amygdali Breskov zavija Cydia molesta UKREPI Zatiranje je upravieno samo, e je preseen prag kodljivosti. Najprimerneji as za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju. AKTIVNA SNOV - pimetrozin - imidakloprid*** FITOFARM. SREDSTVO Chess 50 WG Confidor SL 200 Kohinor SL 200 Teppeki Mospilan 20 SG Calypso SC 480 Actara 25 WG Pirimor 50 WG**** ODMEREK 0,02% 0,025% 0,025% 0,14 kg/ha 0,025-0,04% 0,3 l/ha 0,1-0,125 kg/ha max 0,75 kg/ha KARENCA (dni) t. uporab letno 28 U U 14 14 14 21 14 OPOMBE ***uporaba dovoljena v asu od konanega cvetenja do debeline plodiev najve 20 mm oz. fenofaze 73 po BBCH **** Upotevati 60 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Breskov molj Anarsia lineatella

Prag kodljivosti: Breskov zavija - od 2. generacije naprej ve kot 10 ulovljenih metuljkov na feromonsko vabo na teden. Priporoljiva je metoda zbeganja (konfuzije), ki pa je uspena le, e populacija breskovega zavijaa ni premona in, e je nasad dovolj izoliran ali pa je bil postopek izveden na irem obmoju. Breskov molj - od 2. generacije naprej ve kot 7 ulovljenih metuljkov na feromonsko vabo na teden.

- flonikamid - acetamiprid - tiakloprid - tiametoksam - pirimikarb Prag kodljivosti: Siva breskova u - 3 % naseljenih brstov pred cvetenjem, oziroma 7 % napadenih poganjkov po cvetenju. Za nektarine je tudi po cvetenju prag kodljivosti 3 %. Zelena breskova u 10% napadenih poganjkov. rna breskova u, Rjava breskova u 7% napadenih poganjkov Medena breskova u navzonost *** 2000 - 2500 kom. (tevilo - dodecenol, Z8Ecodian CM (ne deluje na zagotovljena z dispenzorjev na ha). Metoda dodecil acetat breskovega molja) nainom uporabe zavajanja breskovega zavijaa z (feromon)*** dispenzorji ECODIAN CM je zelo uinkovita, e zagotovimo - emamektin Affirm**** 3-4 kg/ha 7 naslednje pogoje: dovolj izoliran - klorantraniliprol Coragen***** 18-20 ml/hl 14 nasad in postopek izveden na (breskov zavija) irem obmoju (ne deluje na 16 ml/hl (breskov breskovega molja)! molj) max 0.3L/ha - indoksakarb Steward 0,17 -0,34 kg/ha 7

**** najve dvakratna uporaba letno; Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. ***** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Glede zatiranja breskovega zavijaa je treba slediti napovedim opazovalno napovedovalne slube. Proti 2. rodu kropimo 7-8 dni po tem, ko je bil preseen prag kodljivosti, pri naslednjih rodovih pa 4-6 dni po prekoraitvi praga kodljivosti. Najprimerneji as za zatiranje 2. rodu lahko doloimo tudi iz vsote efektivnih temperatur. Ta znaa 200 0C tevi od zaetka leta ulova metuljkov na feromonske vabe, oziroma 75 0C tevi od dneva, ko je bil preseen prag kodljivosti. Efektivna dnevna temperatura je v prvem primeru * - datum poteka registracije

** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

Tmax + Tmin 7,5; 2

v drugem pa

Tmax + Tmin 10 2

30

INTEGRIRANO VARSTVO BRESKEV IN NEKTARIN list 6

KODLJIVI ORGANIZEM Resarji Thrips spp. UKREPI Resarji redno povzroajo kodo samo na nektarinah. Med cvetenjem spremljamo tevilnost populacije in sicer, ko je vreme sonno. e je ugotovljena veja navzonost resarjev v cvetovih, tretiramo nektarine takoj po cvetenju. Istoasno lahko v tej fazi zatremo tudi ui. V primeru monejega napada kaparjev kropimo v asu brstenja z oljnim pripravkom v 3,0% koncentraciji. e dosledno upotevamo naela integriranega varstva se rdea sadna prica redkeje prerazmnoi. V maju in v juniju moramo vsakih 14 dni pregledati stanje kodljivca, da nas ta ne preseneti. AKTIVNA SNOV - imidakloprid *** FITOFARM. SREDSTVO Confidor 200 SL Kohinor 200 SL ODMEREK 0,025% 0,025% KARENCA (dni) t. uporab letno U U OPOMBE ***uporaba dovoljena v asu od konanega cvetenja do debeline plodiev najve 20 mm oz. fenofaze 73 po BBCH

Murvov kapar Pseudaulacaspis pentagona Rdea sadna prica Panonychus ulmi

- parafinsko olje

Belo olje - Frutapon

3,0%

- spirodiklofen - etoksazol

Envidor SC 240 *1 Zoom 11 SC****

0,6 l/ha 0,05%

14 14

Uporaba 1x letno *1 18.12.2013 Uporaba 1x letno **** Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Breskov krat Asymmetrasca decedens in drugi obasni kodljivci

V primeru monejega pojava breskovega krata se posvetujemo s strokovno slubo za varstvo rastlin. Kemino zatiranje: V Republiki Sloveniji NI registriranih sredstev za zatiranje omenjenih kodljivcev. V nasadih v bliini gozdov obasno povzroajo vejo kodo stenice. V takih nasadih se moramo v kritinih obdobjih (v asu slaenja breskev do debeline oreha in v juliju) izogibati hkratni konji podrasti in vegetacije v neposredni bliini nasadov (kanali, breine), ker se sicer stenice preselijo s trave in zeli na breskve. Zato je priporoljivo izmenino mulenje ali konja vsake druge vrste v medvrstnem prostoru. Za morebitno kemino zatiranje se posvetujemo s strokovno slubo za varstvo rastlin.

31

9.5 INTEGRIRANO VARSTVO MARELIC

list 1
KODLJIVI ORGANIZEM Listna luknjavost koiarjev Stigmina carpophila UKREPI Agrotehnini ukrepi: Poskrbeti za usklajeno gnojenje, zlasti z duikom. S poletno rezjo poveujemo zranost drevesnih kroenj in omejujemo bujnost rasti. Okuene veje izreemo in odstranimo iz nasada. Kemino zatiranje: Proti luknjavost koiarjev lahko kropimo e jeseni takoj po odpadanju listja ali pa pozimi v fenoloki fazi B. Prednost dajemo pripravkom na osnovi bakra.V deevnih letih je potrebno vasih dodatno kropiti s pripravki na osnovi kaptana. Spada med karantenske kodljive organizme. eprav je najpogosteja na breskvah in nektarinah, napada vse koiarje. Zatiranje je opisano pri breskvah in nektarinah. Upotevati je potrebno navodila UVHVVR. Agrotehnini ukrepi: Marelice sadimo na zrane lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z duikom. Okuene poganjke poreemo in jih odstranimo iz nasada. Marelice temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih. Kemino zatiranje: Marelice tretiramo z enim od navedenih pripravkov v zaetku cvetenja, ko je odprtih priblino 10 % cvetov. kropimo e enkrat, ko zanejo odpadati prvi venni listi oziroma pred napovedanim dejem. e je med cvetenjem vreme deevno, je tretiranje nujno potrebno, sicer je izpad pridelka zelo velik. AKTIVNA SNOV - bakrov hidroksid - bakrov oksiklorid (+Zn ) - bakrov sulfat - kaptan FITOFARM. SREDSTVO Champion 50 WG Cuprablau-Z Cuprablau-Z ultra Bordojska brozga Caffaro Merpan 50 WP *1 Merpan 80 WDG *1 ODMEREK 0,5-1,0% 0,8% 0,25-0,7% 0,95-1,15% 0,2-0,3% 0,125-0,2% KARENCA (dni) t. uporab letno U U U U 21 21 OPOMBE

*1

07.09.2013

Plodova monilija Monilinia fructicola

- ciprodinil - iprodion

Chorus 50 WG Rovral aquaflo***

0,5-0,6 kg/ha 1,5-2,25 l/ha

7 3

*** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. ****V odmerku 1,1L na viinski meter kronje/ha. Najviji dovoljeni odmerek pri enem tretiranju ne sme presegati 3,3 L/ha. Dovoljeni sta dve tretiranji v rastni dobi, prvic na zacetku cvetenja, ko je odprtih 10% cvetov in drugic, ko zacnejo odpadati prvi vencni listi oziroma pred napovedanim dejem.

Cvetna monilija Monilinia laxa

- ciprodinil - iprodion - tiofanat-metil

Chorus 50 WG Rovral aquaflo *** Topsin-M ***

0,5 kg/ha 1,5-2,25 l/ha 1 kg/ha

7 3 14

- difenokonazol

Duaxo koncentrat ****

1,1-3,3l/ha

14

V mokrih letih se lahko breskov krlup moneje pojavi tudi na marelicah. Povzroa povrinsko ametno krastavost in pozneje plutavost plodov. Breskov krlup Venturia carpophila Poskrbeti je treba za zranost kronje, zato je odstranjevanje odvenih bohotivk bistvenega pomena za manji pojav bolezni. U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

32

INTEGRIRANO VARSTVO MARELIC list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Marelina pepelovka Podosphaera tridactyla epljeva rja Tranzchelia prunispinosae epljeva mokasta u Hyalopterus pruni UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA (dni) t. uporab letno OPOMBE Tehnoloki ukrepi: Poskrbeti je treba za zranost kronje, zato je odstranjevanje odvenih bohotivk bistvenega pomena za manji pojav bolezni in tudi za kakovost varstva s fungicidi. Poskrbeti je treba za uravnoteeno gnojenje z duikom. Kemino zatiranje: Za to bolezen v Sloveniji NI registriranega nobenega sredstva. epljeva rja se pri marelicah obiajno pojavi ele poleti po obiranju marelic in povzroa prezgodnje odpadanje listja. Kemino zatiranje: Za to bolezen v Sloveniji NI registriranega nobenega sredstva. epljeva mokasta u se obiajno pojavlja v otokih, a se lahko zelo namnoi. Zato kropimo samo napadena drevesa. Prag kodljivosti: epljeva mokasta u - 5% napadenih poganjkov. epljeva mokasta u se obiajno pojavlja v otokih, a se lahko zelo namnoi. Zato kropimo samo napadena drevesa. Prag kodljivosti: Breskov zavija - od 2. generacije naprej ve kot 10 ulovljenih metuljkov na feromonsko vabo na teden. Breskov molj - od 2. generacije naprej ve kot 7 ulovljenih metuljkov na feromonsko vabo na teden. Mehanino zatiranje: Preden nastopi jeseni prvi mraz ovijemo debla eenj z nekaj centimetrov irokimi lepljivimi trakovi, ki preprei samicam malega zimskega pedica, da bi splezale na drevo in odloile jajeca. Kemino zatiranje: Prvo kontrolo brstov opravimo e pred cvetenjem. e je napadenih ve kot 5 % poganjkov, ne glede na vrsto kodljivca, nasad tretiramo s pripravkom na osnovi azadirahtina-A takoj po cvetenju. e dosledno upotevamo naela integriranega varstva se rdea sadna prica redkeje prerazmnoi. V maju in v juniju moramo vsakih 14 dni pregledati stanje kodljivca, da nas ta ne preseneti. * - datum poteka registracije - acetamiprid - tiakloprid Mospilan 20 SG*** Calypso SC 480**** 0,025-0,04% 0,3 l/ha 14 14 **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Vodni in drugi varnostni pasovi! Prag kodljivosti: epljeva mokasta u - 5% napadenih poganjkov. *** Pri izhodicni porabi 500 l vode na viinski meter kronje. Tretira se v casu odlaganja jajcec oziroma ob viku leta metuljckov. Tretira se najvec dvakrat v eni rastni sezoni.

Breskov zavija Cydia molesta Breskov molj Anarsia lineatella

- indoksakarb

Steward

0,17 kg/ha***

Mali zimski pedic Operophtera brumata in drugi brstni sukai

- mineralno olje - azadirahtin-A

Belo olje Frutapon Neemazal-T/S

3% 0,15% ***

U / *** Pri porabi 500 l vode na vsak meter viine kronje.

Rdea sadna prica Panonychus ulmi

- spirodiklofen - etoksazol

Envidor SC 240 *1 Zoom 11 SC****

0,6 l/ha 0,05%

14 14

Uporaba 1x letno *1 18.12.2013 Uporaba 1x letno **** Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

U - zagotovljena s asom uporabe

** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

33

9.6 INTEGRIRANO VARSTVO EENJ IN VIENJ

list 1
KODLJIVI ORGANIZEM Listna luknjavost koiarjev Stigmina carpophila UKREPI Agrotehnini ukrepi: Poskrbeti za usklajeno gnojenje, zlasti z duikom. S poletno rezjo poveujemo zranost drevesnih kroenj in omejujemo bujnost rasti. Kemino zatiranje: Proti luknjavost koiarjev lahko kropimo e jeseni takoj po odpadanju listja ali pa pozimi v fenoloki fazi B. Prednost dajemo pripravkom na osnovi bakra.V deevnih letih je potrebno vasih dodatno kropiti z organskimi pripravki. Spada med karantenske kodljive organizme. eprav je najpogosteja na breskvah in nektarinah, napada vse koiarje. Zatiranje je opisano pri breskvah in nektarinah. Upotevati je potrebno navodila UVHVVR. Agrotehnini ukrepi: enje in posebno vinje sadimo na zrane lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z duikom. Okuene poganjke poreemo in jih odstranimo iz nasada. enje in vinje temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih. Kemino zatiranje: Vinje in zelo obutljive sorte eenj tretiramo z enim od navedenih pripravkov v zaetku cvetenja, ko je odprtih priblino 10 % cvetov. e je med cvetenjem deevno vreme, kropimo e enkrat, ko zanejo odpadati prvi venni listi oziroma pred napovedanim dejem. AKTIVNA SNOV - bakrov oksiklorid - bakrov oksiklorid (+Zn ) - bakrov sulfat - ciram*** - kaptan - iprodion FITOFARM. SREDSTVO Champion 50 WG Cuprablau-Z Cuprablau-Z ultra Bordojska brozga Caffaro Ziram 76 WG *1 Merpan 50 WP *2 Merpan 80 WDG *2 Rovral aquaflo*** ODMEREK 0,5-1,0% 0,8% 0,25-0,7% 0,95-1,15% 0,2% 0,2-0,3% 0,125-0,2% 1,5 l/ha KARENCA (dni) t. uporab letno U U U U 21 2xL 21 21 3 OPOMBE

*** ditiokarbamat (najve dvakratna uporaba letno) *1 31.12..2013 *2 07.09.2013 *** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** odmerek 0,5 l/ha in na 1 m viine kronje *****V odmerku 1,1L na viinski meter kronje/ha. Najviji dovoljeni odmerek pri enem tretiranju ne sme presegati 3,3 L/ha. Dovoljeni sta dve tretiranji v rastni dobi, prvic na zacetku cvetenja, ko je odprtih 10% cvetov in drugic, ko zacnejo odpadati prvi vencni listi. *** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** odmerek 0,5 l/ha in na 1 m viine kronje

Plodova monilija Monilinia fructicola Cvetna monilija Monilinia laxa

- fenheksamid - iprodion - tiofanat-metil - difenokonazol

Teldor SC 500**** Rovral aquaflo*** Topsin-M *** Duaxo koncentrat *****

0,5 l/ha 1,5 l/ha 1 kg/ha 1,1-3,3l/ha

3 3 14 U

Sadna gniloba Monilinia fructigena, M. laxa

Agrotehnini ukrepi: enje in posebno vinje sadimo na zrane lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z duikom. enje in vinje temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih. * - datum poteka registracije

- fenheksamid - iprodion - tiofanat-metil

Teldor SC 500**** Rovral aquaflo *** Topsin-M ***

0,5 l/ha 1,5 l/ha 1 kg/ha

3 3 14

U - zagotovljena s asom uporabe

** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

34

INTEGRIRANO VARSTVO EENJ IN VIENJ list 2

KODLJIVI ORGANIZEM enjeva listna pegavost Blumeriella jaapii, enjeva listna suica Apiognomonia erythrostoma UKREPI Redno jesensko ali predspomladansko kropljenji proti listni luknjiavosti zmanja tudi pojavljanje enjeve listne pegavosti in enjeve listne suice. Dodatni 2 - 3 kropljenji opravimo po obiranju eenj oziroma vienj. Proti obema boleznima eenj zanemo kropiti ele, ko se pojavijo prvi znaki. To je obiajno ele po obiranju, zlasti e je poletje deevno. Pri tem se ravnamo po vremenskih napovedih in kropimo pred napovedanim dejem. Obutljive sorte vienj moramo vasih kropiti e pred obiranjem. e je to po izkunjah iz prejnjih let nujno potrebno, napravimo to do tedaj, ko so plodovi debeli kot grah. Zatiranje je upravieno samo, e je preseen prag kodljivosti. Najprimerneji as za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju. Prag kodljivosti znaa 3 % napadenih poganjkov po cvetenju. AKTIVNA SNOV - prokloraz*** FITOFARM. SREDSTVO **** Octave ODMEREK 0,04% KARENCA (dni) t. uporab letno U OPOMBE ***najve dvakratna uporaba IBE pripravkov, odvisno od pojava bolezni
****

- mankozeb

Dithane DG neotec
****

2,0 kg/ha 2,0 kg/ha

30 30

Dithane M-45 ****

Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

rna enjeva u Myzus cerasi

- imidakloprid - azadirahtin A - tiakloprid

Confidor 200 SL Kohinor 200 SL Neemazal-T/S Calypso SC 480****

0,025% 0,025% 0,15% 0.25 - 0,375 l/ha

14 14 Karence ni 14

*** Pri porabi 500 l vode na vsak meter viine kronje. **** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. **** Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Prag kodljivosti: Ve kot 5 % napadenih poganjkov.

Pri integriranem pridelovanju je obvezno spremljanje leta - hidrolizirani Nu Lure + reg. 0,5-1,0% + enjeve muhe na rumene lepljive vabe. Vabe nastavimo, ko proteini + reg. insekticid zorijo zgodnje sorte eenj. kodljivca zatiramo le, e je insekticid preseen prag kodljivosti. - acetamiprid Mospilan 20 SG*** 0,375 kg/ha Prag kodljivosti je preseen, e ulovimo eno muho na dve - fosmet Spada 200 EC**** 0,25-0,30% postavljeni vabi do faze, ko enje spreminjajo barvo iz zelene v - Beauveria Naturalis 0,12 0,15 % rumeno. Velja za sorte, ki zorijo od 4. enjevega tedna naprej. bassiana Pri zgodnejih sortah enjeve muhe ni potrebno zatirati. Mehanino zatiranje: Preden nastopi jeseni prvi mraz ovijemo - mineralno olje Belo olje Frutapon 3% Mali zimski debla eenj z nekaj centimetrov irokimi lepljivimi trakovi, ki pedic Operophtera preprei samicam malega zimskega pedica, da bi splezale na - azadirahtin-A Neemazal-T/S 0,15% brumata in drugi drevo in odloile jajeca. Kemino zatiranje: Prvo kontrolo brstov opravimo e pred brstni sukai cvetenjem. e je napadenih ve kot 5 % poganjkov, ne glede na vrsto kodljivca, nasad tretiramo s pripravkom na osnovi azadirahtina-A. e smo ta temin zamudili, lahko to opravimo tudi takoj po cvetenju. Zatiranje kaparjev je pri enjah in vinjah redkokdaj potrebno. - mineralno olje Belo olje Frutapon 3% Kaparji Omenjena sredstva uporabimo le, e smo pri zimskem pregledu vejic ugotovili moneji napad. U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija enjeva muha Rhagoletis cerasi

14 1xL 10 Karence ni

U Karence ni

35

9.7 INTEGRIRANO VARSTVO EPELJ IN SLIV list 1

KODLJIVI ORGANIZEM Listna luknjavost koiarjev Stigmina carpophila UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK - bakrov hidroksid Champion 50 WG 0,5-1,0% Agrotehnini ukrepi: Poskrbeti za usklajeno gnojenje, bakrov oksiklorid Cuprablau-Z 0,8% zlasti z duikom. S poletno rezjo poveujemo zranost (+Zn ) Cuprablau-Z ultra 0,25-0,7% drevesnih kroenj in omejujemo bujnost rasti. - bakrov sulfat Bordojska brozga Caffaro 0,95-1,15% Kemino zatiranje: Proti luknjavost koiarjev lahko kropimo e jeseni takoj po odpadanju listja ali pozimi - ciram*** *** ditiokarbamat (najve Ziram 76 WG *1 0,2% 21 2xL v fenoloki fazi B. Prednost dajemo pripravkom na dvakratna uporaba letno) *1 31.12.2013 osnovi bakra. V deevnih letih so potrebna dodatna kaptan Merpan 50 WP *2 0,2-0,3% 21 *2 07.09.2013 kropljenja z organskim fungicidom tekom rastne Merpan 80 WDG *2 0,125-0,2% 21 sezone oziroma po obiranju. Proti roiavosti epelj v Republiki Sloveniji NI neposredno registriranih sredstev za omenjeno glivino obolenje. Vsa sredstva, ki so omenjena pri zatiranju listne luknjavosti Roiavost koiarjev dobro delujejo tudi na roiavost epelj. Glede na to, da se obe bolezni zatira v priblino istem asu, lahko uporabimo enaka sredstva kot za zatiranje listne luknjavosti epelj koiarjev. Prvo preventivno kropljenje opravimo zgodaj spomladi ob zaetku brstenja (faza B-C), ko so brsti e mono napeti. Prednost dajemo pripravkom na osnovi bakra. Drugo Taphrina pruni kropljenje z organskim fungicidom opravimo tik pred cvetenjem in je potrebno takrat, ko nastopi zelo deevna pomlad. Spada med karantenske kodljive organizme. eprav je - ciprodinil Chorus 50 WG 0,5-0,6 kg/ha 7 Plodova najpogosteja na breskvah in nektarinah, napada vse - iprodion Rovral aquaflo*** 1,5 l/ha 3 *** Upotevati 30 m monilija Monilinia koiarje. netretiran varnostni pas do fructicola Zatiranje je opisano pri breskvah in nektarinah. vodne povrine od meje Upotevati je potrebno navodila UVHVVR. brega voda 1. in 2. reda. 0,04 % *** Upotevati 30 m - prokloraz Agrotehnini ukrepi: Poskrbeti je treba za usklajeno U Octave Cvetna netretiran varnostni pas do Teldor SC 500**** 0,5 l/ha gnojenje z duikom. eplje in slive temeljito oberemo, - fenheksamid 3 monilija vodne povrine od meje ciprodinil 0,5 kg/ha Chorus 50 WG 7 da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih. Monilinia laxa brega voda 1. in 2. reda. - iprodion Rovral aquaflo *** 1,5 l/ha 3 **** odmerek 0,5 l/ha in na - tiofanat-metil Topsin-M *** 1 kg/ha 14 1 m viine kronje. Kemino zatiranje: kropimo v asu cvetenja. Pri obutljivih sortah, npr. Stanley, omenjena gliva povzroa gnitje cvetov in odmiranje enoletnih ib s cvetovi vred. Prvi kropimo v zaetku cvetenja, ko je odprtih 10 do 15 % cvetov, kropljenje ponovimo ko drevesa odcvetajo v primeru, e je vreme vlano ali je v naslednjih dneh napovedano deevje. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija KARENCA (dni) t. uporab letno U U U U OPOMBE

36

INTEGRIRANO VARSTVO EPELJ IN SLIV list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Sadna gniloba Monilinia fructigena UKREPI AKTIVNA SNOV - fenheksamid - ciprodinil - iprodion - tiofanat-metil FITOFARM. SREDSTVO Teldor SC 500**** Chorus 50 WG Rovral aquaflo *** Topsin-M *** ODMEREK 0,5 l/ha 0,6 kg/ha 1,5 l/ha 1 kg/ha KARENCA (dni) t. uporab letno 3 7 14 14 OPOMBE **** odmerek 0,5 l/ha in na 1 m viine kronje. *** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Agrotehnini ukrepi: Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z duikom. Kemino zatiranje: kropimo lahko od 3 do 4 tedne pred obiranjem in 1 teden pred obiranjem s pripravkom Chorus 50 WG, ob obarvanju plodov oz. 3 dni pred obiranjem s pripravkom Teldor SC 500 ali dvakrat (zaetek barvanja plodov) v razmaku 14 dni s pripravkom Rovral aquaflo ali enkrat s pripravkom Topsin- M, pri emer upotevamo karenco posameznih pripravkov. Rdea listna pegavost epelj Polystigma rubrum Agrotehnini ukrepi: Odstranjevanje in seiganje Bolezni lesa, vseh okuenih vejic ali debelejih vej. Iz okuenih rakasta nasadov tudi sicer odstranimo ves les in ga zagemo. obolenja (Cytospora sp.) Poskrbimo za skladno gnojenje z duikom, da prepreimo prekomerno rast in obutljivost za te bolezni. Kemino zatiranje: Jeseni v asu odpadanja listja. epljev kapar Eulecanium corni

- kaptan - tiofanat-metil

Merpan 50 WP *2 Merpan 80 WDG *2 Topsin M***

0,2-0,3% 0,125-0,2% 1,7 kg/ha

21 (3xL) 21 (3xL) U

*2

07.09.2013

*** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Uporaba 1x letno

Belo olje Frutapon - mineralno olje Kemino zatiranje je upravieno le, e pride do prerazmnoitve kodljivca. Kapar sesa rastlinske sokove in tako drevesa izrpava. Neprijetno je tudi obilno izloanje medene rose. Optimalen as za njegovo zatiranje je v fazi brstenja (B-C). Mospilan 20 SG*** - acetamiprid Vsaj teden dni pred cvetenjem v nasadu obesimo Rumena bele lepljive ploe. Na hektar potrebujemo 2 epljeva grizlica lepljivi ploi (35 x 20 cm). Ploe pregledamo Hoplocampa flava takoj po cvetenju. Zatiramo jo, e je bil preseen rna epljeva prag kodljivosti, ko odpade veina vennih listov. grizlica epljeve grizlice povzroajo zgodnjo rvivost Hoplocampa plodov. Umazano bele pagosenice najdemo e v minuta plodovih, ki so debeli komaj za droben lenik. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

3%

0,04%

14

*** Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Prag kodljivosti: Ve kot 30 ulovljenih osic na bele lepljive ploe.

37

INTEGRIRANO VARSTVO EPELJ IN SLIV list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Mali zimski pedic Operophtera brumata in drugi brstni sukai UKREPI Mehanino zatiranje: Preden nastopi jeseni prvi mraz ovijemo debla z nekaj centimetrov irokimi lepljivimi trakovi, ki preprei samicam malega zimskega pedica, da bi splezale na drevo in odloile jajeca. Kemino zatiranje: Prvo kontrolo brstov opravimo e pred cvetenjem. e je napadenih ve kot 5 % poganjkov, ne glede na vrsto kodljivca, nasad tretiramo s pripravkoma na osnovi azadirahtina-A ali klorantraniliprola. e smo ta temin zamudili, lahko to opravimo tudi takoj po cvetenju. epljev zavija je po nainu ivljenja zelo podoben jabolnemu zavijau in se pojavljata bolj ali manj istoasno. Prvi rod metuljkov leta v maju in v zaetku junija in povzroa junijsko rvivost epelj. S tem na splono ne povzroi velike kode, zato navadno prvega rodu ne zatiramo. Pomembneji je drugi rod. Metuljki letajo od sredine julija do konca avgusta in zarvivijo e debele plodove. AKTIVNA SNOV - mineralno olje FITOFARM. SREDSTVO Belo olje Frutapon ODMEREK 3% KARENCA (dni) t. uporab letno U OPOMBE V primeru monega napada pedica v prejnjem letu Prag kodljivosti: Ve kot 5 % napadenih poganjkov.
a

- azadirahtin-A

Neemazal-T/S

0,15%

Karence ni

- klorantraniliprol

Coragena

18-20 ml/hl, max. 03 L/ha

14

Uporaba 2x letno Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. *** 2000 - 3000 kom. (tevilo dispenzorjev na ha).

epljev zavija Cydia funebrana

- dodecenol, Z8dodecil acetat (feromon)* - klorantraniliprol

Ecodian CF ***

zagotovljena z nainom uporabe

Coragen a

18-20 ml/hl, max. 03 L/ha

14

Uporaba 2x letno Upotevati 40 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

Metoda zavajanja epljevega zavijaa z dispenzorji ECODIAN CF je zelo uinkovita, e zagotovimo naslednje pogoje: dovolj izoliran nasad in postopek izveden na irem obmoju. - imidakloprid Confidor 200 SL 0,025% 14 *** Upotevati 20 m Zelena epljeva u povzroa mono zvijanje listov Zelena epljeva Kohinor 200 SL 0,025% 14 netretiran varnostni pas do in zavira rast poganjkov, mokasta epljeva u pa u Brachycaudus vodne povrine od meje brega oblikuje obsene kolonije na spodnji strani listov in helichrysi - acetamiprid Mospilan 20 SG*** 0,025-0,04% 14 voda 1. in 2. reda. izloa obilno medeno roso. in mokasta epljeva u Prag kodljivosti: Hyalopterus pruni Ve kot 5 % poganjkov napadenih z umi.

* - datum poteka registracije

** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija

38

9.8 INTEGRIRANO VARSTVO JAGOD

KODLJIVI ORGANIZEM Siva plesen ali gniloba Botriotinia fuckeliana OPIS Gliva napada cvetove, cvetna stebla, zelene in dozorevajoe plodove ter liste. Na zelenih delih rastline nastanejo rjave pege, ki jih pozneje prekrije siva prevleka. Na zoreih plodovih se pojavijo vodene pege, prekrite s sivo plesnivo prevleko. UKREPI Agrotehnini ukrepi: - Sajenje odpornih sort - Veje sadilne razdalje - Zmerno gnojenje z duikom - Zrane lege - Prekrivanje nasadov s tuneli - Ob spomladanskem ienju nasada, odstranimo vse odmrle in od bolezni pokodovane dele rastlin Kemijsko varstvo: - kropimo v cvet, prvi ko je odprtih od 5 do 10% cvetov - kropljenje ponovimo e 2 do 3 krat, odvisno od vremenskih razmer in sredstva. Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornejih sort Zraenje tunelov Zmerno gnojenje z duikom Ob spomladanskem ienju nasada, odstranimo vse odmrle in od bolezni pokodovane dele rastlin Kemijsko varstvo: kropimo takrat, ko opazimo prve znake bolezni. Okube se pojavijo tudi po sajenju, v poletno jesenskem asu. AKTIVNA SNOV - ciprodinil + fludioksonil - fenheksamid - pirimetanil - iprodion - boskalid + piraklostrobin FITOFARM. SREDSTVO Switch 62,5 WG* Teldor SC 500 Pyrus 400 SC Rovral aquaflo Signum ODMEREK 0,8-1 kg /ha 1,5 l/ha 2 l/ha 1,5-2 l/ha 1,8 kg/ha (1000 l vode) KARENCA 14 dni 2x 3 dni 2x 3 dni 1x 2 dni 4x 3 dni 2x OPOMBE Tretiranje s Signumom je dovoljeno najve dvakrat v eni rastni dobi, izmenino z drugimi sredstvi, kot del fungicidnega programa, v casovnih intervalih 7 - 14 dni. * 27.11.2013

Jagodna pepelasta plesen Sphaerotheca macularis

Bolezen napade liste v toplih junijskih dneh, pred obiranjem in je prisotna do jeseni. Listi se zanejo zvijati. Na spodnji strani nastane pepelasta prevleka. V zakljuni fazi listi pordeijo in propadejo.

- difenkonazol -azoksistrobin Ampelomyces quisqualis - meptildinokarp - veplo - veplo - veplo - veplo - veplo - boskalid + piraklostrobin

Score 250 EC Quadris AQ-10 Karathane gold 350 EC** Kumulus Cosan Vindex 80 WG Pepelin Thiovit Jet Signum

0,5 l/ha 0,8-1 l/ha 70 g/ha 40-60 ml/100 l 5 kg/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 1,8 kg/ha (1000 l vode)

21 dni 2x 3 dni 2x 1 dan 3 dni Zagotovljena s asom uporabe

3 dni x 2

Vsa sredstva na osnovi vepla se lahko uporablja samo pred cvetenjem in po obiranju, najve 6 krat v eni rastni sezoni. Sredstva Cosan, Klinosul 80 WG, Pepelin in Thiovit Jet lahko uporabljajo pridelovalci jagod v skladu z dovoljenjem t. 327-02245/2003/10 ** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Tretiranje s Signumom je dovoljeno najve 2x v eni rastni dobi, izmenino z drugimi sredstvi, kot del fungicidnega programa, v casovnih intervalih 7 - 14 dni.

39

INTEGRIRANO VARSTVO JAGOD list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Rdea listna pegavost jagod Diplocarpon earliana in Bela listna pegavost jagod Mycosphaerella fragariae OPIS Na okuenih listih so temno rdee pege, ki se med seboj zdruujejo in suijo. Bolezen prizadene tudi listne in cvetne peclje. Na listih nastanejo vijolino rdee pege, z manjo belo pego v sredini. Pege se irijo in prizadenejo cel list. Rastline pred zorenjem v nekaj dneh propadejo. Listi najprej venijo, rumenijo in se posuijo. Okueni plodovi so mehki, ko se izsuijo pa usnjati in rjavi. Koreninski vrat je na prerezu rdee rjavo obarvan in se sui. Korenine so rjave ali rne, brez koreninskih laskov. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornejih sort Ob spomladanskem ienju nasada, odstranimo vse odmrle in od bolezni pokodovane dele rastlin Manja gostota sajenja Kemijsko varstvo: kropimo ob pojavu peg. AKTIVNA SNOV - iprodion FITOFARM. SREDSTVO Rovral aquaflo ODMEREK 1,5-2 l/ha KARENCA 2 dni 4x OPOMBE Tretira se do zaetka cvetenja in po obiranju

Jagodna koreninska gniloba Phytophthora cactorum

Agrotehnini ukrepi: sajenje odpornejih sort sajenje zdravega sadilnega materiala kolobarjenje naprava vijih grebenov zmerno namakanje Kemijsko varstvo: Za zatiranje nimamo ustreznih sredstev

40

INTEGRIRANO VARSTVO JAGOD list 3

KODLJIVI ORGANIZEM rna pegavost jagod (Antraknoza) Colletotrichum acutatum OPIS Bolezen se izraa kot vdrte okrogle, temno rjave do rne pege, premera okrog 1 cm na listnih pecljih, steblih, ivicah, in plodovih. Gliva povzroa tudi listno pegavost. Bolezen se pojavi na listih, ivicah, anih listih in na plodu. Na listih se med sekundarnimi ilami pojavijo oglate pege nepravilnih oblik, velike od 1 do 4 mm. Pege so najprej prosojne, vodene, z znailnim bakrenim izcedkom, nato temno zelene. Pokodbe najprej opazimo, e skozi list od spodnje strani pogledamo proti svetlobi. UKREPI Agrotehnini ukrepi: uporaba zdravega sadilnega materiala sajenje odpornejih sort Ob spomladanskem ienju nasada, odstranimo vse odmrle in od bolezni pokodovane dele rastlin Agrotehnini ukrepi: Uporaba neokuenega sadilnega materiala sajenje odpornejih sort Odstranjevanje okuenih delov rastlin iz nasada Kemijsko varstvo: Za zatiranje nimamo ustreznih sredstev AKTIVNA SNOV - boskalid + piraklostrobin azoksistrobin FITOFARM. SREDSTVO Signum Ortiva ODMEREK 1,8 kg/ha (1000 l vode) 1l/ha KARENCA 3 dni 3 dni OPOMBE Tretirati je dovoljeno najvec dvakrat v eni rastni dobi, v casovnem intervalu. 7 - 14 dni.

Jagodna oglata listna pegavost Xanthomonas fragariae spada med karantenske bolezni za sadike jagod

41

INTEGRIRANO VARSTVO JAGOD list 4

KODLJIVI ORGANIZEM Jagodov cvetoer Anthonomus rubi OPIS V maju samica hroka z rilkom nabode cvetni popek in vanj odloi jajece. Ob tem nagrize cvetni pecelj, ki se povesi, oveni in posui. Liinke hroa najprej objedajo korenine, nato pa se zavrtajo v koreninski vrat, kjer izjedajo notranjost. Pokodovane rastline venijo, se suijo in konno propadejo. Gosenice in sovke kodo povzroajo z objedanjem listov., Ui z izsesavanjem rastlinskega soka povzroajo kodo v zaetnem razvoju listov. Ui so prenaalke virusov. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Izogibanje neposredni bliini gozda AKTIVNA SNOV - tiakloprid FITOFARM. SREDSTVO Calypso SC 480* ODMEREK 0,25 l/ha KARENCA 3 dni OPOMBE *Uporaba dovoljena samo v nasadih na prostem

Jajasti rilkar Otiorrynchus sp.

Kemijsko varstvo: Za zatiranje nimamo ustreznih sredstev

Gosenice in sovke

- emamektin

Affirm

2 kg/ha

1 dan

Ui Sitobion fragariae in Myzus ascalonicus

Agrotehnini ukrepi: Izogibamo se pretiranemu gnojenju z duikom Kemijsko varstvo: kropimo takrat, ko opazimo veje populacije

- tiakloprid - pirimikarb

Calypso SC 480 * Pirimor 50 WG

0,25 l/ha 0,75 kg/ha

3 dni 7 dni

Uporaba dovoljena najvec tri krat v eni rastni dobi s 7 dnevnimi presledki, v fenoloki fazi od pojava prvih pravih listov do pred pobiranjem. *Uporaba dovoljena samo v nasadih na prostem

Pirimor tretiramo v 7 do 14 dnevnem casovnem razmiku med tretiranji, najve 2x letno

42

INTEGRIRANO VARSTVO JAGOD list 5

KODLJIVI ORGANIZEM Navadna koprivova ali fiolova prica Tetranychus urticae OPIS Prica se na prostem pojavi ob prvih vroih dneh. V neprezraenih plastenjakih se pojavi zelo zgodaj. kodo na rastlini povzroa z izsesavanjem rastlinskih sokov. Resarji se pojavijo na cvetovih in pozneje plodovih. Z izsesavanjem sokov vplivajo na ibko rast in nepravilno dozorevanje plodov. kodo delajo z objedanjem plodov. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Zraenje tunelov Kemijsko varstvo: kropimo takrat, ko opazimo prve price AKTIVNA SNOV - abamektin - abamektin - milbemektin - veplo - veplo - veplo - veplo - veplo Agrotehnini ukrepi: Zraenje tunelov - Beauveria bassiana - spinosad FITOFARM. SREDSTVO Vertimec 1,8% EC* Vertimec Pro Milbeknock Kumulus Cosan Vindex 80 WGPepelin Thiovit Jet Naturalis Laser 240 SC ODMEREK 0,75 1,25 l/ha 0,75 l/ha 1,25 L/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 5 kg/ha 120-150 ml/100 l vode 0,45 l/ha* Karenca ni potrebna 1 dan KARENCA 3 dni 28 dni 60 dni U OPOMBE * Vodni in drugi varnostni pasovi Vsa sredstva na osnovi vepla se lahko uporablja samo pred cvetenjem in po obiranju, najve 6 krat v eni rastni sezoni. Sredstva Cosan, Klinosul, 80 WG, Pepelin in Thiovit Jet lahko uporabljajo pridelovalci jagod v skladu z dovoljenjem t. 327-02245/2003/10 *Uporaba dovoljena najve 3x v eni rastni dobi.

Resarji Thrips sp.

Poli Limacidae

Agrotehnini ukrepi: Rastje v okolici nasadov pogosto kosimo, da se poli ne morejo razmnoevati v njem. Kemijsko varstvo: Sredstvo proti polem (vabe) uporabimo takrat, ko nam povzroajo prvo kodo. Agrotehnini ukrepi: Pletev Zastiranje s folijami

- metaldehid

Arion Carakol Agrosan B-Polomor Kolflor Terminator

7-10 kg/ha

21 dni

V okolici (dalj od 2 m) je dovoljena uporaba vseh registriranih limacidov. Po grebenih med rastlinami sredstev ne smemo trositi, ampak jih potrosimo na kovinske pladnje ali PE vree, da niso v neposrednem stiku z zemljo ali rastlinami.

irokolistni in ozkolistni pleveli

Pleveli z odvzemanjem hranil, vode in prostora, negativno vplivajo na rast jagod. Zaradi zadrevanja vlage so tudi okube z boleznimi veje.

- glifosat- cikloksidim

Boom efekt Focus ultra

35 dni U

2x

(sadne rastline !!!)

43

9.9 INTEGRIRANO VARSTVO AMERIKIH BOROVNIC

KODLJIVI ORGANIZEM Siva plesen ali gniloba Botryotinia fuckeliana OPIS Gliva napada cvetove in plodove, ki se obdajo s sivo prevleko. Pri nekaterih sortah gliva napade tudi mlade poganjke. Najpogosteja je okuba po pozebi. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Zmerno gnojenje z duikom Vzdrevanje zranega grma Kemijsko varstvo: kropimo v cvet in plod pred dejem Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Izrezovanje okuenih poganjkov Zatiranje apotecijev v tleh z mehanskimi in keminimi metodami (koncentrirana urea, zelena galica) AKTIVNA SNOV - fenheksamid - iprodion FITOFARM. SREDSTVO Teldor SC 500*** Rovral aquaflo**** ODMEREK 2 l/ha 1,5 l/ha KARENCA 7 dni 3 dni OPOMBE

Brsti oz. mladi listi - ciprodinil-fludioksonil se spomladi okuijo - Bacillus subtilis s sporami iz - tebukonazol apotecijev, ki - difenokonazol zrastejo iz mumificiranih plodov. Mladi poganjki ovenijo in se posuijo. Spore iz poganjkov okuijo Kemijsko varstvo: cvet in posredno Poudarek je na prepreevanju plod. Pred zorenjem prve okube poganjkov plodovi postanejo ronati in odpadejo. Bolezen se na Agrotehnini ukrepi: -boskalid+ Signum D Antraknoza Colletotrichum plodovih pojavi v piraklostrobin Optimalno namakanje acutatum asu zorenja ali Hlajenje plodov po skladienja. Na obiranju plodovih se razvijejo ronato obarvane spore. Plod je mehek. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija Monilija Monilinia vacciniicorymbosi

*** Teldor SC 500 je dovoljen za pridelovalce amerikih borovnic (dovoljenje t. 327 - 02 - 275/2004/3) iz dne 27.9.2004 Podaljano do leta 2014 **** Tretira se v fazi cvetenja. Dovoljena so do 4 tretiranja v presledkih od 7 do 14 dni. **** Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Switch 62,5 WG* 1 kg/ha 10 dni B: Folicur je dovoljen za Folicur 250 EW B 0,8 l/ha U 1x, delovna pridelovalce amerikih borovnic Score 250 SC C 0,4 l/ha karenca 7 dni (dovoljenje t. 327-02U 521/2005/12) iz dne 8.4.2009; Tretira se pred cvetenjem, v asu odpiranja brstov. C: Score 250 SC je dovoljen za pridelovalce amerikih borovnic (dovoljenje t. 3433-62/2009/7 iz dne 12.2.2010). Tretira se pred cvetenjem, v asu odpiranja brstov. * 27.11.2013 D: Signum je dovoljen za pridelovalce amerikih borovnic (dovoljenje t. 3433-60/2011/7 iz dne 15.12.2011

1,5 kg/ha (1000 l vode

3 dni 2x

44

INTEGRIRANO VARSTVO AMERIKIH BOROVNIC list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Rak stebla Botryosphaeria corticis OPIS Na steblih se pojavijo rdee obarvana, rahlo privzdignjena mesta, ki pozneje posivijo in razpokajo. Rane se z leti irijo in poglabljajo. Na eno- in dveletnih steblih, najpogosteje okrog brsta, se pojavijo rdee rjave eliptine pege v velikosti od 2 do 15 cm. Ko gliva prodre v globlje plasti, zanejo veje veneti in se suiti. Gliva povzroa poasno rumenenje in propadanje celotnega grma. Gliva povzroa hitro venenje in suenje vejic. Navadno ne propade celotno rodno steblo. Najpogosteje so okube v asu cvetenja. Hrica v terminalne brst e poganjkov zalee jajeca. Izlegle liinke uniijo rastni vriek, kar ima za posledico vekratno razvejitev poganjkov.. Hrica ima od 3 do 4 generacije, Ui se pojavljajo v fazi najintenzivneje rasti na poganjkih in na spodnji strani listov. Liinke in odrasle uelke izsesavajo vejice in liste ter s tem izrpavajo rastlino. Vejice se prinejo suiti. Kapar preivi kot liinka. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Izrezovanje okuenih poganjkov Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Izrezovanje okuenih poganjkov Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Sajenje na odcedne lege ali na vije grebene Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Izrezovanje okuenih poganjkov Agrotehnini ukrepi: Nastavljanje rumenih lepljivih plo Vekratna plitva obdelava tal Agrotehnini ukrepi: Izogibamo se pretiranemu gnojenju z duikom Agrotehnini ukrepi: - tiakloprid - pirimikarb Calypso SC 480 Pirimor 50 WGa 0,375 l/ha 0,5 kg/ha 14 dni 7 dni
a

AKTIVNA SNOV

FITOFARM. SREDSTVO

ODMEREK

KARENCA

OPOMBE

Odmiranje stebel Fusicoccum putrefaciens

- Cu-hidroksid

Champion 50 WG

0,25%

Champion 50 WG je dovoljen za pridelovalce amerikih borovnic (dovoljenjem t. 327 - 02 397/2005/6) iz dne 30.1.2006 Tretira se v asu mirovanja. Podaljano??

Koreninska gniloba Phytophthora sp. Suenje vej Phomopsis vaccinii

Hrica Dasineura oxycoccana

Listne ui

Aphididae

Upotevati 20 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Belo olje - Frutapon je dovoljen za pridelovalce amerikih borovnic (dovoljenjem t. 327 - 02 306/2003/11 iz dne 25.3.2010

Kapar Coccoidea

- parafinsko olje

Belo olje Frutapon

3%

45

9.10 INTEGRIRANO VARSTVO MALIN

KODLJIVI ORGANIZEM Siva plesen ali gniloba Botriotinia fuckeliana OPIS Gliva napada cvetove, plodove in poganjke. Plodovi se obdajo s sivo prevleko. Na poganjkih se plesen izrazi kot rjavenje okrog brstov. Gliva spomladi okui poganjke in liste. Nastanejo podolgovate, v sredini sive, purpurno rdee obrobljene pege. Glivi spomladi in v zaetku poletja povzroata pokodbe na poganjkih. Okrog brstov se pojavijo modro vijoline pege ali tik nad tlemi rjave pege, ki povzroajo pokanje in potemnitev lubja. Bolezen se pojavi v juniju. Na spodnji strani listov opazimo oranno rumene prane kupke. Zaradi mone infekcije listi predhodno odpadejo. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Zmerno gnojenje z duikom Vzdrevanje zranega grma Pridelovanje v zaitenih prostorih. AKTIVNA SNOV - fenheksamid - fludioksonil+ciprodinil - pirimetanil - iprodion - boskalid + piraklostrobin FITOFARM. SREDSTVO Teldor SC 500 Switch 62,5 WG* Pyrus 400 SC Rovral aquaflo + Signum ODMEREK 2 l/ha 1-1,2 kg/ha 2 l/ha 1,5 l/ha 1 kg/ha (1000 l vode) KARENCA 7 dni 2x 14 dni 2x 3 dni 1x 2 dni 4x 3 dni 2x OPOMBE + Tretira se do zaetka cvetenja. Upotevati 30 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda * 27.11.2013 Agrotehnini ukrepi: Zmerno gnojenje z duikom Vzdrevanje zranega grma (prava gostota poganjkov in odstranjevanje plevelov). Rez starih rodnih poganjkov po obiranju in rez okuenih mladih poganjkov. Odrezane poganjke segemo. Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Vzdrevanje zranega grma (prava gostota poganjkov in odstranjevanje plevelov) Rez starih rodnih poganjkov po obiranju. Odrezane poganjke segemo. Uravnoteeno gnojenje.

Malinov oig Elsino veneta

Malinova suica Didymella applanate in Leptosphaeria coniothyrium

Malinova rja Phragmidium rubiidea

- difenkonazol

Score 250 SC

0,4 l/ha

Tretira se pred cvetenjem ali po obiranju

46

INTEGRIRANO VARSTVO MALIN list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Koreninska gniloba Phytophthora fragariae var. rubi OPIS Gliva povzroa odmiranje korenin in poasno rumenenje ter propadanje celotnega grma. Poganjki se posuijo neposredno pred obiranjem ali med njim. V maju samica hroka z rilkom nabode cvetni popek in vanj odloi jajece. Ob tem nagrize cvetni pecelj, ki se povesi, oveni in posui. Hroek povzroa kodo z izjedanjem brstov, cvetnih popkov in listiev. Liinke povzroajo kodo v plodovih. Hrica povzroa rane in razbrazdanje lesa, ki so vhodna mesta za patogene glive stebla. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Sajenje odpornih sort Zdrav sadilni material Sajenje na odcedne lege Sajenje na grebene Agrotehnini ukrepi: Izogibanje neposredni bliini gozda Agrotehnini ukrepi: Obeanje lepljivih vab AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

Jagodov cvetoer Anthonomus rubi

Malinar ali malinov hro Byturus tomentosus Malinova hrica Rosseliella theobaldi

Agrotehnini ukrepi: Izrezovanje in zaiganje napadenih poganjkov Obeanje lepljivih plo Agrotehnini ukrepi: Izrezovanje in zaiganje napadenih poganjkov Obeanje lepljivih vab

Malinova hrica ikarica Lasioptera rubi

Na poganjkih povzroajo velike okroglaste zadebelitve ike.

47

INTEGRIRANO VARSTVO MALIN list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Navadna prica Tetranychus urticae OPIS Prica se pojavi ob prvih vroih dneh. kodo na rastlini povzroa z izsesavanjem rastlinskih sokov. Najveji kodo povzroa v zaitenih prostorih. Ui se pojavljajo v fazi najintenzivneje rasti poganjkov, na vrikih poganjkov in na spodnji strani listov. UKREPI AKTIVNA SNOV - Beauveria bassiana FITOFARM. SREDSTVO Naturalis ODMEREK 0,75-1L/ha KARENCA Karenca ni potrebna OPOMBE

Listne ui Aphididae

Agrotehnini ukrepi: Zmerno gnojenje z duikom Kemijsko varstvo: kropimo takrat, ko opazimo vejo populacijo ui

- Beauveria bassiana

Naturalis

0,75-1L/ha

48

9.11 INTEGRIRANO VARSTVO OLJK list 1

KODLJIVI ORGANIZEM Pavje oko Spilocaea oleagina OPIS Bolezen napada predvsem listje. Najprej se pojavijo okrogli madei sivkaste barve, ki se kasneje razirijo in jih obda rumenkast obro. Konno postane sredina madea rumenkasta, koncentrina cona pa ostane siva - oblika oesa na pavjem perju - od tod tudi ime bolezni. Ob monem napadu listi odpadejo, kar ima negativne posledice pri diferenciaciji brstov in s tem na pridelek v naslednjem letu. Bolezen se pojavlja v vlanem vremenu zgodaj spomladi in jeseni v nije leeih, slabo prevetrenih oljnikih. rne saje na listih in vejah. Saprofitske glivice sajavosti se naselijo na medeni rosi, ki jo v glavnem izloajo kaparji. Zmanjana je asimilacija listov, kar se pozna tudi na pridelku. Blaga okuba se kae kot rahla sajavost na spodnji strani listov. Sivkasti madei na spodnji strani listov. Kasneje listi porumenijo in odpadejo UKREPI Agrotehnini ukrepi: sadnja oljk na vije leee, zrane lege z rezjo vzpostaviti zranost in osvetlitev tudi v notranjosti kronje sadnja na bolezen odpornejih kultivarjev (na bolezen je zelo obutljiva Istrska belica) Kemijsko varstvo: ukrepi potrebni v primeru ugodnega vremena za pojav bolezni, (dalje deevno obdobje) predvsem zgodaj spomladi in jeseni. AKTIVNA SNOV - bakrov oksiklorid - dodin FITOFARM. SREDSTVO Cuprablau-Z Syllit 400 SC*** ODMEREK 0,3% 0,1-0,18 KARENCA DNI U CU OPOMBE Pred cvetenjem oljke Za jesensko-zimska tretiranja *** Vodni in drugi pasovi

Oljna sajavost Capnodium elaeophilum, Peyronellae fumaginoides Oljkova siva pegavost Mycocentrospora cladosporioides

Kemijsko varstvo: pomembno je odpraviti vzrok sajavosti glej varstvo pred kaparji

Agrotehnini ukrepi: sadnja oljk na vije leee, zrane lege z rezjo vzpostaviti zranost in osvetlitev tudi v notranjosti kronje

Cuprablau Z ima stransko delovanje na bolezen.

49

INTEGRIRANO VARSTVO OLJK list 2

KODLJIVI ORGANIZEM BAKTERIJSKE BOLEZNI Oljni rak Pseudomonas savastanoi OPIS Rakaste tvorbe na vejah, vejicah in listih oljke. Okube se razvijejo predvsem na ranah razlinih izvorov. Ugodne vremenske razmere za razvoj bolezni so temperature okoli 25 C in visoka relativna zrana vlanost. Najpomembneja kodljivka oljk. Letno ima 3-4 rodove. Glavna sezona pojavljanja je od konca julija do sredine oktobra. erke oljne muhe zarviijo plodove oljk, kar negativno vpliva na kakovost oljnega olja. V primeru mone okuenosti plodovi odpadejo. UKREPI Agrotehnini ukrepi: sadnja odpornih kultivarjev (leccino, istrska belica), zelo obutljiv je frantoio rez izvajamo v suhih vremenskih razmerah izrezovanje in seiganje okuenih vej razkuevanje orodja za obrezovanje Kemijsko varstvo: preventivna metoda z zastrupljenimi vabami prag kodljivosti: ulov treh muh /vabo /teden ali 5% plodov s fertilnimi vbodi oljne muhe. Pojav muhe spremljamo z rumenimi lepljivimi ploami ali feromonskimi vabami kurativna metoda proti erkam oljne muhe prag kodljivosti: 10% plodov s fertilnimi vbodi muhe (prisotna jajeca ali erke). let kodljivca spremljamo s pomojo feromonskih vab AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA DNI OPOMBE

Cuprablau Z ima stransko delovanje na bolezen.

KODLJIVCI Oljna muha Bactrocera oleae

- dimetoat+ hidrolizirana koruzna moka - spinosad

Perfekthion + Nu Lure ** GF-120 vaba z naturalitetnim insekticidom*** Decis 2,5 ECa Gat decline 2,5 EC*

0,125 l/ha 1% 1-1,2 l/ha

28

Pokropimo le majhen del drevesa (do 0,3 l/drevo) na J strani kronje. *** Vodni in drugi varnostni pasovi. ** 30.11.2013

- deltametrin - deltametrin
a

Izjemoma dovoljeno le eno kropljenje v primeru monejega napada muhe. kropimo po celi kronji. Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda.

0,5 l/ha 0,5 l/ha

7 7

Letno ima tri rodove. Rod, ki objeda cvetove; rod ki pokoduje koico ploda in tretji, ki pokoduje list. Najvejo kodo povzroi drugi rod, liinke katerega se zavrtajo v koico oljke zaradi esar pokodovani plodovi jeseni odpadejo Zelene, do 20 mm dolge Molj mladih gosenice objedajo in poganjkov Palpita unionalis zapredajo vrike oljk. Izjemoma objedajo tudi plodove. * - datum poteka registracije ** - datum odprodaje zalog pripravkov, ki jim je potekla registracija Oljni molj Prays oleae

50

INTEGRIRANO VARSTVO OLJK list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Oljkov kapar Saissetia oleae OPIS Na oljki prisotni kaparji v obliki polovice poprovega zrna. Istoasna prisotnost medene rose in sajavosti. Ustrezne pogoje za kodljivca predstavljajo goste, neprezraene kronje. UKREPI Agrotehnini ukrepi: sadnja oljk na vije leee, zrane lege z rezjo skrbimo za dobro prezraenost in osvetljenost kroenj uravnoteeno gnojenje oljk z duinimi gnojili AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA DNI OPOMBE

51

9.12

INTEGRIRANO VARSTVO AKTINIDIJE

OPIS Porjavitev in gnitje prizemnega dela debla in korenin. UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

KODLJIVI ORGANIZEM Gniloba koreninskega vratu Phytophthora spp.

BAKTERIJSKE BOLEZNI Bakterijski oig aktinidije Pseudomonas syringae pv. actinidiae.

rne pege na listih, ki nekrotizirajo in privedejo do suenja vejega dela listne povrine. Rumenenje in gnitje cvetnih nastavkov. Suenje dela debla Bolezen pri nas doslej e ni bila najdena.

Agrotehnini ukrepi: uporaba zdravega in certificiranega sadilnega materiala ukrepi za prepreitev zastajanja vode v tleh pazimo, da pri obdelavi ne pokodujemo koreninskega vratu Kemijsko varstvo: ukrepe lokalizirati samo na prizadete rastline v zaetku vegetacij Decembra 2012 je bil sprejet sklep Evropske komisije t. 2012/756/EU o nujnih ukrepih za prepreevanje vnosa in irjenja te bolezni. V skladu s sklepom Evropske komisije morajo imeti sadike aktinidije rastlinski potni list. Za prepreevanje irjenja bolezni je pomembno, da sadimo neokuene sadike. V primeru najdbe sumljivih bolezenskih znamenj je treba obvestiti fitosanitarnega inpektorja ali slubo za varstvo rastlin. Agrotehnini ukrepi: Rez izvajamo v suhem vremenu Razkuevanje orodja za rez Razkuevanje vejih ran nastalih ob rezi Odnaanje in unievanje obolelih delov debla Za prepreevanje okub pri nas zaenkrat ni registrirano nobeno fitofarmacevtsko sredstvo.

KODLJIVCI Murvov kapar Pseudaulacaspis pentagona

Prisotnost kaparjev z okroglastim itkom belkaste barve na deblu in plodovih aktinidije.

52

9.13

INTEGRIRANO VARSTVO KAKIJA

OPIS Rovi v v lubju kakija, katero odstopa. V njem se nahajajo liinke rumene barve, dolge od 20 do 25 mm. UKREPI Agrotehnini ukrepi: odstranjevanje dela lubja pod katerim so liinke steklokrilke zadelava ran s cepilno smolo ali fungicidno pasto AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

KODLJIVI ORGANIZEM Jablanova steklokrilka Synanthenon myopaeformis Breskova muha Ceratitis capitata Japonski kapar Ceroplastes japonicus

Muha se pojavlja jeseni in odlaga jajeca v plodove kakija. Bele breznoge liinke - erke zarviijo plodove. V juliju prisotnost liink v obliki zvezdic na listih. Jeseni se selijo na vejice, kjer prezimijo. Kaparji so prekriti z znailno voeno prevleko. Istoasna prisotnost medene rose in sajavosti.

9.14

INTEGRIRANO VARSTVO SMOKVE

OPIS Viroza napada veje, liste in plodove. Veje so tanje in kraje od normalnih. Znailni simptomi na listih v obliki zeleno-rumenih peg. Listi se deformirajo in postopno suijo. Na plodovih se pojavljajo tevilne majhne pege, ki kasneje porjavijo. Gliva je predvsem parazit ran. Pojavlja se na vejah najprej v obliki razpok na lubju. Kasneje se pojavijo udrta mesta, ki se irijo in privedejo do izsuitve in odstopanja lubja. Na spodnji strani listov prisotne bolice zeleno-modre barve. Na listih prisotnost medene rose. Rumeno-zelene 10 mm velike gosenice zapredajo in objedajo liste in plodie. Prisotnost kaparjev na spodnji strani listov in plodovih. UKREPI Agrotehnini ukrepi: Uporaba certificiranega sadilnega materiala AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

KODLJIVI ORGANIZEM FMV smokvin mozaik

smokvin rak Phomopsis cinerascens Smokvina bolica Homotoma ficus Smokvin molj Simaethis nemorana Kaparji Ceroplastes rusci, C. japonicus

Agrotehnini ukrepi: Odstranjevanje obolelih vej Razkuevanje orodja za rez Agrotehnini ukrepi: Uravnoteeno gnojenje Skrb za zranost in osvetljenost kronje

53

9.15

INTEGRIRANO VARSTVO OREHA

OPIS
Napada vse zelene dele oreha: moka socvetja (maice) pornijo in se deformirajo, enski cvetovi odpadejo, mladi poganjki pornijo na koncu, na listih in listnih pecljih se pojavijo oglate rne pege z rumeno obrobo. Oboleli listi redko odpadejo. Plodovi pri zgodnji okubi odpadejo. e ostanejo na drevesu, pornita zelena lupina in tudi jedrca. Taki orehi so neuporabni. Pri pozni okubi je prizadeta samo zelena lupina, ki postane zdrizasta in rna, z vidno vlano prevleko, olesenela luina in jedrce pa ostaneta zdrava. Gliva napada predvsem liste in plodove. Na listih so okroglasto ovalne pege z rjavim robom in sivkastim micelijem v sredini. Nekroza lahko zajame veji del listne povrine. Oboleli listi se zvijejo, suijo in pogosto predasno odpadejo. Na plodovih so okroglaste, vdrte nekrotine pege, ki so sprva svetle, med letom pa pornijo in prekrijejo velik del zelene lupine. Ob zgodnji okubi predasno odpadejo, pri poznem pojavu pa v obliki mumij ostanejo na drevesu e pozno v jesen. Zgodnji znaki: slaba terminalna rast, majhni, klorotini listi, ki predasno odpadejo in propad vrnih delov poganjkov. Drevo v konni fazi propade lahko v istem letu, kot so se pojavili prvi simptomi ali hira dolga leta pred dokonnim propadom.

KODLJIVI ORGANIZEM
rna pegavost orehov ali orehov oig Xanthomonas arboricola pv. juglandis

UKREPI
Agrotehnini ukrepi: sadimo pozne sorte, ki so navadno manj obutljive; z rezjo skrbimo za odprto in zrano kronjo; zimsko dognojevanje s Pin K-gnojili opravimo jeseni; segemo napadene dele drevesa. Kemino varstvo izvajamo ele, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni.

AKTIVNA SNOV

FITOFARM. SREDSTVO

ODMEREK

KARENCA

OPOMBE
Champion WP 50 smemo uporabiti najve tirikrat v rastni dobi. Prvi kropimo med brstenjem (vidni prvi zeleni listii, drugi pred cvetenjem enskih cvetov; tretji dva tedna kasneje in etrti, ko plodovi doseejo polovico konne velikosti. Mlade orehe pokropimo med brstenjem in ponovno ez 2 tedna. Pri bujni poletni rasti kropimo e v avgustu. Drevesa temeljito omoimo s kropilno brozgo. Veljajo isti termini kropljenja kot pri bakterijski pegavosti: Odrasla drevesa pokropimo tirikrat od brstenja do konca junija, mlada drevesa pa med brstenjem, ena do dvakrat do konca junija in enkrat v avgustu. Ker gliva prezimi v odpadlem listju, je jeseni priporoljivo pograbiti in zagati mono okueno odpadlo listje.

- bakrov hidroksid

Champion WG 50 ***

0,2 0,25 %

U (zagotovljena s asom uporabe)

Orehova rjava pegavost ali antraknoza Gnomonia leptostyla

Agrotehnini ukrepi: sadimo manj obutljive sorte; izbiramo zrane lokacije; oblikujemo odprtih in zrane kronje; skrbimo za dobro prehranjenost dreves; jeseni pograbimo in zagemo okueno listja in plodove. - bakrov hidroksid Kemino varstvo izvajamo ele, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Agrotehnini ukrepi: sajenje zdravih sadik naprava nasada na oienih zemljiih brez ostankov korenin izkrenih dreves izogibanje zemljiem z visoko podtalnico talna in povrinska drenaa (prepreevanje zastajanja vode zlasti okrog debel) Champion WG 50 *** 0,2 0,25 % U

Gniloba in trohnoba korenin in kronje glive iz rodov Armillaria in Phytophthora

*** Champion WP 50: po odlobi FURS t. 327-02-397/2005/7, z dne 30.1.2006, velja dovoljenje za registrirane pridelovalce orehov v Sloveniji.

54

INTEGRIRANO VARSTVO OREHA list 2

KODLJIVI ORGANIZEM Rak skorje globinski bakterija Erwinia rubrifaciens povrinski bakterija Erwinia nigrifluens OPIS Na deblu in ogrodnih vejah so globoke razpoke, iz katerih tee rdeerjav do temno rjav izcedek. Pod prizadeto povrino se v les irijo majhne, okrogle, temno rjave pege. Pri povrinskem raku je prizadeta samo skorja, les in floem ostaneta zdrava. UKREPI Agrotehnini ukrepi: izbira rastia z dobrim vodnim reimom skrb za dobro kondicijo in bujno rast dreves zadostna oskrba z vodo spomladi in poleti Kemino varstvo: Zaita z bakrovimi pripravki je neuinkovita; uporaba antibiotikov je pri nas prepovedana. Agrotehnini ukrepi: odstranjevanje in poig napadenih listov pri prvi generaciji (mladi nasadi) AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

Orehov zavija Carpocapsa (Laspeyresia) amplana

Gosenice prve generacije zavijaa povzroajo vihanje konic listov navznoter. e so napadeni mladi plodii, odpadejo. Gosenice druge generacije se zavrtajo v plod na vrhu ali na mestu, kjer se stikata dva ploda. Plodovi so rvivi in neuporabni.

- kodlemon

Exosex

25 dis./ha

Letni razvojni krog je podoben kot pri jabolnem zavijau. Zato lahko ob pojavu orehovega zavijaa sledimo napovedim prognostine slube za varstvo rastlin glede jabolnega zavijaa, ki tudi pogosto naredi veliko kode na orehu.

Orehova listna u Chromaphis juglandicola

Podolgovata, priblino 1 mm velika rumena u se naseli samo na spodnji strani listov obiajno v kolonijah vzdol listnih il. Z izsesavanjem celinih sokov povzroa slabo rast. Pri monem pojavu so plodovi manji, lahko pride tudi do slabe lignifikacije luine.

Agrotehnini ukrepi: naseljevanje naravnih sovranikov umirjena rast dreves pri manjem napadu na mladih orehih potrgamo prizadete liste in jih zagemo Kemino varstvo: po letu z monim napadom predpomladansko kropljenje proti zimskim jajecem. - parafinsko olje Belo olje Frutapon 3% U

U - zagotovljena s asom uporabe

55

INTEGRIRANO VARSTVO OREHA list 3

KODLJIVI ORGANIZEM Orehova prica Eriophyes erinea OPIS Mikroskopsko majhna prica, cilindrine oblike. Naseli se na spodnjo stran listov, med listne ile. Z izsesavanjem sokov povzroa na povrini listov mehurjaste izbokline, ki so na spodnji strani belo-rumenkasto obarvane. Muha je dolga 5 mm, ima rumenkastorjavo telo z bledorumenim itkom in rumenimi nogami. Na krilih ima tiri prene rte zadnji dve tvorita rko V. Leta od sredine julija do sredine septembra. Liinke so umazanobele barve, brez glave in nog, dolge 0.8 1 cm. Hranijo se z mesom zelene lupine, ki se zmeha in porni. Notranja stena mezokarpa se prilepi na olesenelo luino. Pri zgodnjem napadu plodovi odpadejo. Jedrca so slabe razvita, potemnijo, se zgbanijo in so grenka. Pri poznem napadu so prizadete samo zelene lupine. UKREPI Agrotehnini ukrepi: odstranjevanje napadenih listov vzdrevanje umirjene rasti vnaanje naravnih sovranikov AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

Orehova muha Rhagoletis completa - spada med karantenske kodljive organizme

Agrotehnini ukrepi: redna rez dreves in skrb za dobro osvetlitev kronje plitva jesenska ali spomladanska obdelava tal pod drevesi odstraniti in zagati pornele odpadle plodove, zlasti e so v lupini e erke! prekrivanje tal pod kronjami oreha s ponjavo iz tekstila ali vrtne koprene vrsto pritrditi, da muha ne more izleteti iz tal, kjer je bila od pretekle jeseni. Tla naj bodo prekrita od zaetka julija do konca avgusta. Ukrep je primeren za posamina drevesa, zlasti v naseljih. Kemino varstvo: spremljanje leta muhe s pomojo rumenih lepljivih plo, pokropljenih z amonijevim karbonatom. Obesimo jih v zaetku julija - na juno stran kroenj, na viino 2 m 14 dni po ulovu orehove muhe drevesa pokropimo s pripravkom Calypso SC 480 in ponovno ez 14 -21 dni

- tiakloprid

Calypso SC 480a **

max. 0,25 l/ha

14 dni, 2xL

**Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. Orehova muha je najnevarneji kodljivec, kar jih je bilo doslej odkritih na orehu v Sloveniji. Zasledili smo ga po vsej dravi, napada razline gojene sorte in avtohtone sejance. ** pri rabi nahrbtnega motornega prilnika ali kropilnih palic se predvideva poraba vode 8 l na drevo. To znese pri gostoti 120 dreves/ha 1.000 l vode. Pri tej koliini vode mora biti odmerek 0,25 L/ha = 2,08 ml/drevo. Za manja drevesa zadoa manj vode, pri emer je e vedno potrebno uporabiti 2 ml pripravka/drevo! kropimo zveer ali ob mraku, v brezvetrju. Prepreiti je potrebno zanaanje kropilne brozge na sosednje parcele in pokositi cvetoo podrast pod drevesi.

56

9.16 INTEGRIRANO VARSTVO LESKE list 1

KODLJIVI ORGANIZEM Bakterijski oig leske Xanthomonas campestris pv. corylina OPIS Prizadene brste, liste in enoletne poganjke na mladih vejah. Na enoletnih poganjkih propade del brstov. Odmre lahko tudi lubje na poganjkih v okolici prizadetih brstov. Poganjki se nad prizadetim delom tudi zlomijo. Na listih so 1-4 mm velike rjave pege, obkroene z rumeno. UKREPI Agrotehnini ukrepi: sajenje zdravega materiala izrezovanje obolelih poganjkov razkuevanje karij pred rezjo in po njej zgodnje unievanje koreninskih izrastkov s herbicidi AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO Champion WG 50 *** ODMEREK KARENCA OPOMBE Champion WP-50 smemo uporabiti najve trikrat v rastni dobi: spomladi med brstenjem in jeseni, pred odpadom listja. Grme temeljito omoimo s kropilno brozgo. Priporoamo premazovanje ran na prizadetih poganjkih. V drevesnicah je potrebno sistematino krenje okuenih matinih rastlin. Veljajo isti termini kropljenja kot pri bakterijskem oigu leske. Pomembno je natanno opazovanje rastlin in sprotno izrezovanje obolelih poganjkov. Vana je skrb za kondicijo grmov in ustrezna prehrana. Bolezen prizadene predvsem oslabele in neustrezno prehranjene rastline. V gospodarsko pomembnem obsegu se pojavi v zelo deevnih letih obiajno v juniju ali ele juliju.

- bakrov hidroksid

0,2 0,25 %

U (zagotovljena s asom uporabe)

Bakterijski rak leske Pseudomonas syringae pv. avellanae

Leskova plesen Phyllactinia suffulta = P. corylea

Najbolj zanesljiv in prvi vidni znak so zakrnela moka socvetja. Okueni vegetativni brsti imajo porjavele luskoliste, izgledajo mlahavo in ne odenejo. Prizadete so lahko tudi debeleje veje in deblo, kjer so vidne temno rjave lise. Lubje lahko vzdolno razpoka. Listi so klorotini, brez leska. V konni fazi lahko propade cela rastlina. Na spodnji strani listov se razvije sivkasta, gosta plesniva prevleka. Ob monem pojavu so listi spodaj povsem prepredeni s plesnivo prevleko, v kateri so drobne rne pike spolna plodia. Zgornja stran listov ob tem porumeni.

Agrotehnini ukrepi: sajenje zdavih sadik uporaba herbicidov za unievanje koreninskih izrastkov im manj rezi razkuevanje karij

- bakrov hidroksid

Champion WG 50 ***

0,2 0,25 %

U (zagotovljena s asom uporabe)

Agrotehnini ukrepi: sajenje manj obutljivih sort ustrezna prehrana in kondicija rastlin oblikovanje zranih kroenj

Na mokih socvetjih e pred Agrotehnini ukrepi: Antraknoza ali cvetenjem porjavi in propade del manj obutljive sorte pegavost Gloeosporium praninih cvetov. Prizadeti so lahko dober zrani reim v nasadu coryli = tudi meani in vegetativni brsti, ki zamujajo z brstenjem ali se posuijo. Monostichella coryli U - zagotovljena s asom uporabe; *** Champion WP 50: po odlobi FURS t. 327-02-397/2005/7, z dne 30.1.2006, velja dovoljenje za registrirane pridelovalce lenikov v Sloveniji.

57

INTEGRIRANO VARSTVO LESKE list 2

KODLJIVI ORGANIZEM
Monilija Monilinia fructigena Lenikar Balaninus nucum

OPIS
Prizadene plodove, ki dobijo rjave pege, gnijejo in odpadejo. Obolijo tudi peclji mokih socvetij.

UKREPI
Agrotehnini ukrepi: Ustrezna prehrana rastlin Kemijsko varstvo: Preventivno 'modro' kropljenje med brstenjem. Agrotehnini ukrepi: Mehanska obdelava tal pod grmi spomladi preene lenikarja, ki prezimlja v tleh. Kemijsko varstvo: Dovoljeni sta dve kropljenji s pripravkom Calypso SC 480 letno. Prvo opravimo ob preseenem kritinem tevilu, drugo 10 do 14 dni kasneje. S pripravkom Naturalis tretiramo zemljie pod grmi leske - v septembru-oktobru. S tem ukrepom zatiramo liinke, ki prilezejo iz lenikov in prehajajo v zemljo, kjer se zabubijo ***. Agrotehnini ukrepi: pozimi in zgodaj spomladi poreemo in zagemo vse poganjke z napadenimi brsti Agrotehnini ukrepi: napadene poganjke odreemo nekaj cm pod zlomljenim delom in jih zagemo. plitva obdelava tal spomladi Agrotehnini ukrepi: unienje napadenih listov nameanje belih lepljivih plo

AKTIVNA SNOV

FITOFARM. SREDSTVO

ODMEREK

KARENCA

OPOMBE

Ko luina lenika e oleseni, samica hroka izvrta luknjico in v luino odloi jajece. Liinka se hrani z jedrcem. Napaden plod lahko predasno odpade, e pogosteje pa se na videz normalno razvija. Liinka zapusti plod, ko je e na grmu ali, ko e pade na tla. Zabubi se ele drugo pomlad. Pod lesko najdemo lenike brez jedrc z znailno 1-2 mm veliko luknjico.

- tiakloprid

Calypso SC 480 *** Naturalis

0,2 l/ha

70 dni

- Beauveria bassiana

2-3 L/ha

Lenikar je najveji kodljivec leske in ob neustreznem varstvu povzroi veliko gospodarsko kodo. Varstvo temelji na spremljanju pojava. Od zaetka maja dalje vsake tri dni stresamo grme. Kritino tevilo so 3-4 hroki, ki padejo na ponjavo pod grmom.

*** Upotevati 50 m netretiran varnostni pas do vodne povrine od meje brega voda 1. in 2. reda. + Naturalis je nestabilen na svetlobi, zato kropimo tik pred dejem, ali ga takoj po tretiranju inkorporiramo plitvo v tla

Leskova brstna prica Phytoptus avellanae Leskov rogin Oberea linearis

Listna osa ali grizlica Croesus septentrionalis

Bela, skoraj prozorna, 0,2 mm velika prica povzroa nabreklost in propad rodnih in vegetativnih brstov, ki dobijo obliko 1 cm velike kroglice. Prezimi v propadlih brstih. Ko se spomladi razmnoi, tako da ji postane pretesno, se preseli v zdrave brste. Hroek rogin je rne barve, dolg 11-16 mm, ima slamnato rumene tipalke, ki so dalje od telesa. kodo povzroa liinka, ki je brez nog. Julija se zavrta v stren mladih, poganjkov, 10-15 cm pod vrhom. Poganjek se na tem mestu zlomi in posui. Osa grizlica leta v maju. Jajesa odloi na listno ilo. kodo povzroajo njene pagosenice, ki so dolge 3-3,5 cm, zlatorumene barve s prenimi rnimi progami in imajo znailno obliko rke S. V kolonijah napadejo liste in se hranijo z listnim tkivom. Pustijo samo nervaturo.

Navadno se pojavlja v mladih nasadih in le redko povzroa gospodarsko pomembno kodo. Napada predvsem mlade rastline. koda je vidna poleti in na zaetku oktobra. Le redko se pojavi v obsegu, ki bi pomenil gospodarsko kodo.

58

9.17

INTEGRIRANO VARSTVO KOSTANJA

OPIS Gliva vstopa skozi rane na lubju, ki se rjavordee obarva, se vlekne in poka. Gliva na njem oblikuje drobna openato-rdea trosia. Pod lubjem je vidno pahljaasto razraslo, okrasto podgobje. Pod okuenim delom odenejo adventivni poganjki. e gliva vstopi v drevo na deblu najvekrat na cepljenem mestu, kmalu propade celo drevo, sicer le posamezne veje. Napada korenine. Najmoneje so prizadete najveje. Od njih se bolezen iri na koreninski vrat in spodnji del debla. Prizadeto mesto zane trohneti, vidna je nekroza in rn izloek, ki obarva tudi okoliko zemljo. Listi so manji in klorotini, nedozorele jeice ostanejo na drevesu. Gosenice metuljev, ki letajo odvisno od vrste od junija do septembra, se navadno pri osnovi zavrtajo v plodove in jih zarvivijo. Hroek se zavrta v deblo ali veje. Prezimi v matinih rovih na drevesu, imago se pojavlja aprila, maja. Hroek rilkar se pojavlja konec avgusta, zaetek septembra. Samica odloi jajeca v plodove. Liinka, ki se izlee, ko je plod e na drevesu ali ko e pade na tla, se hrani z jedrom. Na plodu je vidna 2-3 mm velika luknjica, skozi katero liinka zapusti plod. Prezimi v tleh. UKREPI Agrotehnini ukrepi: zdrav sadilni material ista povrina v drevesnem kolobarju premazovanje ran izvajanje drevesne 'higiene' izrezovanje obolelih vej na starejem drevju Kemijsko varstvo: samo za razkuevanje ran Agrotehnini ukrepi: sajenje odpornih sort cepljenje na evrojaponske kriance izbira primernih rasti izrezovanje in seig obolelih korenin in skorje Agrotehnini ukrepi: odstranjevanje rvivih plodov Agrotehnini ukrepi: dobra prehrana in vzdrevanje kondicije dreves Agrotehnini ukrepi: spomladanska obdelava tal pod drevesi odstranjevanje naluknjanih plodov Granulozni virus Cydia pomonella MADEX 0,05-0,1 ml/ha Ni potrebna AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE Gliva je posebej aktivna na drevesih, ki so oslabela - po ostrih zimah ali sunih poletjih. iri se zelo hitro in na velike razdalje. Na obmojih z odkrito hipovirulenco je mono bioloko varstvo cepljenje kompatibilnih hipovirulentnih sevov glive na obolela drevesa.

KODLJIVI ORGANIZEM Kostanjev rak Cryphonectria parasitica - je karantenski kodljivi organizem za sadike pravega kostanja

rnilavka Phytophthora cambivora

Zavijai Pammene fasciana Cydia fagiglandana Cydia splendana Xylosandrus germanus Kostanjar Balaninus elephas

kodljivec je polifag; napade predvsem iz razlinih vzrokov oslabela drevesa Kostanjar lahko povzroi veliko gospodarsko kodo.

59

INTEGRIRANO VARSTVO KOSTANJA list 2

KODLJIVI ORGANIZEM OPIS UKREPI AKTIVNA SNOV FITOFARM. SREDSTVO ODMEREK KARENCA OPOMBE

Kostanjeva ikarica Dryocosmus kuriphilus Spada med karantenske kodljive organizme.

Napada pravi kostanj. Na spletni strani UVHVVR najdete razmejena obmoja, kjer je bila najdena v Sloveniji. Premeanje sadik z razmejenih obmoij, kjer je navzoa kostanjeva ikarica, je prepovedano.

Proti koncu aprila ali do sredine maja opazujemo odganjanje kostanja in v primeru pojava zadebelitev brstov, poganjkov ali pojava ik na listnih ilah, le-te poreemo in uniimo.

Kostanjeva ikarica lahko povzroi veliko gospodarsko kodo zlasti na mladih drevesih, ki se nepravilno obraa in lahko celo propade.

Insekticidi ne morejo prepreiti njenega napada. Biotino zatiranje je v Evropi e v razvoju. Kostanjeva ikarica velja za najbolj nevarnega kodljivca pravega kostanja, ki se je raziril e v velikem delu Slovenije. Povzroa tvorbo ik na poganjkih, mokih socvetjih in listnih ilah razlinih vrst kostanja in s tem mono prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov kostanja. Vasih lahko mono napadena drevesa tudi propadejo. Kostanjeva ikarica razvije en sam rod letno. Razmnouje se partenogenetsko, torej samice poleti brez oploditve leejo jajeca v brste pravega kostanja, pri emer je vse potomstvo enskega spola. Samci pri tej vrsti niso poznani. Prezimi drobna liinka 1. razvojnega stadija v brstih, ne da bi na njih povzroala kakrnekoli vidna znamenja. e kupimo sadike kostanja na napadenem obmoju (juni del Francije, Italija in zahodni del Slovenije), obstaja verjetnost, da bomo prenesli ikarico e s sadikami. V tem primeru je potrebno natanno opazovanje odganjanja spomladi. Ko zane konec marca ali v zaetku aprila kostanj brsteti preide liinka v 2. razvojni stadij. Ta zane s svojimi izloki spodbujati mlado tkivo odganjajoega kostanja k tvorbi ik. ike se izoblikujejo v 2 3 tednih, tako da lahko proti koncu aprila ali do sredine maja e doseejo konno velikost. e take ike prereemo, opazimo v njih eno ali ve kamric, v katerih so majhne bele liinke brez nog in oi. Povsem razvite liinke so dolge okoli 2,5 mm. Liinke se v iki prehranjujejo 20-30 dni, nakar se v kamricah zabubijo. e najdemo iko, jo je potrebno odstraniti in uniiti, da se liinke ne morejo razviti. Od sredine junija do sredine avgusta se iz bub razvijejo odrasle osice samice, velike komaj 2,5-3,0 mm. Te s eljustmi pregrizejo stene ike in izletijo na prosto. Hrano in mesto odlaganja jajec poiejo tudi na kostanju v gozdu. Zato v aprilu in maju vekrat temeljito pregledamo vsa kostanjeva drevesa. Poganjke in veje s ikami poreemo in jih imprej uniimo, najbolje s seiganjem ali na drug ustrezen nain, ki zagotavlja unienje ik in liink v njih. To je potrebno napraviti, e preden zanejo izletati osice, to je najpozneje do sredine junija.

60

9.18 INTEGRIRANO VARSTVO PRED PLEVELI (SPLONA NAVODILA ZA SADNE VRSTE (RAZEN JAGOD)) V preglednici so navedena sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje plevelov v nasadih razlinih sadnih vrst. tevilo uporab in uporaba za posamezni namen (sadno vrsto) mora biti v skladu z navodilom za uporabo sredstva, oziroma registracijo.
OPIS UKREPI KODLJIVI ORGANIZEM ZATIRANJE PLEVELOV: V medvrstnem prostoru vzdrujemo negovano ledino, rastje v ozkem pasu pod drevesi pa zatiramo z ekoloko primernimi herbicidi. Pri tem skuamo obseg uporabe herbicidov zmanjati na najmanjo mono raven. V starejih nasadih z veliko tekmovalno sposobnostjo lahko zatiranje obasno opustimo. ez zimo naj pas pod drevesi delno ozeleni, ker to omogoa izrabo vikov gnojil, varuje tla pred erozijo in daje zavetje koristnim uelkam in pricam. Pri uporabi pripravkov na podlagi glifosata doseemo najbolje uinke v jesenskem obdobju takoj po obiranju. Pripravke na podlagi oksifluorfena in MCPA uporabimo le spomladi. Poleti v primeru velike zapleveljenosti uporabljamo le pripravke na podlagi glufosinata. S stalia omejevanja razvoja odpornosti plevelov na herbicide skuamo pri izbiri pripravkov im bolj pestro kolobariti. Za irino herbicidnega pasu upotevamo pravila iz poglavja 5.1 v uvodnem delu, kjer so doloene izjeme. Pri lupinarjih je ustrezno zatiranje plevelov pomembno tudi zaradi razvoja bolezni in kodljivcev, ter zaradi olajanja dela ob spravilu pridelka. V tem asu dajemo prednost pripravkom na osnovi glufosinata (BASTA - 15). Pri kostanju zapleveljenost v mladosti znailno vpliva na razvoj kostanjevega raka. AKTIVNA SNOV - glifosat FITOFARM. SREDSTVO Boom efekt Roundup ultra, Roundup Raundup easy, Dominator ultra 360 SL Clinic 360 SL Plantella total Bqm super Tajfun 360 Shyfo Roundup energy Roundup flex Roundup max Touchdown system 4 U 46 M-Fluid Ceridor MCPA Goal ODMEREK * KARENCA 35 dni 35 dni OPOMBE * Odmerek je odvisen od uporabljenega fitofarmacevtskega sredstva in prevladujoe vrste plevela v asu tretiranja.

- glifosat kalijeva sol - glifosat (amonijeva sol) - MCPA - oksifluorfen

2 8 l/ha* 1,4 7,5 l/ha 2 -10 l/ha 4 8 l/ha* 1,5 l/ha 1,5 l/ha 3 4 l/ha

35 dni

* Viji odmerek predstavlja tudi najvejo dovoljeno skupno letno koliino, e pripravek uporabimo v ve deljenih odmerkih. Dovoljeno je najve eno tretiranje spomladi v asu, ko dosee plevel viino 10 - 20 cm. Uporaba enkrat letno.
Dovoljena enkratna uporaba od jeseni do zgodnje pomladi v mladih mladih nasadih pekarjev in koiarjev starejih od enega leta

35 dni U U 42 dni

- glufosinat - pendimetalin - fluroksipir - cikloksidim - piraflufen-etil

BASTA 15 Stomp 400 SC Stomp aqua Tomigan 200 EC Starane 2 Focus ultra Kabuki

4-5l/ha 3 l/ha 2,9 l/ha 1,8 l/ha 1 -4 l/ha 0,8 l/ha

21 dni U 63 dni U U Stomp 400 SC se uporablja v mladih nasadih jablan, hruk, breskev in nektarin do rodnosti

U - zagotovljena s asom uporabe * - datum poteka registracije

61

9.19 INTEGRIRANO VARSTVO PRED KODLJIVIMI GLODALCI Za zatiranje kodljivih glodalcev v sadovnjakih (Arvicola terrestris voluhar in Apodemus sp. poljske mii) smejo pridelovalci uporabljati vse vrste zastrupljenih vab, ki so registrirane za te namene v RS (registracija za uporabo na odprtem v naravi). Postopek nastavljanja vab ali lastne priprave vab mora biti usklajen z navodili proizvajalcev. Pri uporabi zastrupljenih vab morajo pridelovalci zagotoviti varovanje domaih in divjih ivali, da te ne pridejo v stik z vabami. Pridelovalci se lahko posluujejo vseh oblik mehaninih in vodnih pasti, tudi tistih z uporabo nabojev in drugih oblik sredstev z repelentnim uinkom (oddajniki zvonih in magnetnih valov). Aplikacija katerega koli keminega sredstva povprek po ledini sadovnjaka ni dovoljena.

62