[ iTEVILKA 1* LETNIK 1* MAREC 1996
---
n J rokah ddite prvo stevilko
.", obcinskega glasila NAS GLAS.
Da, res je! Kar potipajte. Rodil se
je torej otrok, ki zeli dolgo ziveti,
J asti, a najprej shoditi. Da, to mu
) dano, a Ie z naso pomocjo in
vasim sodelovanjem.
Dosedanje zeJje, namige in izraze
potreb je pogumno uresniCiI IDICl-
ativni, sedaj uredniski odbor. Svet
obCine je imenoval eudoviti tim
vzajemnih sodelavcev in OBCINA
VIDEM kot izdajatelj ter finanser
javnega glasila stopa s svojimi obeani
v neposrednejsi kontakt.
Ce se yam vsiljuje misel, da gre za
glasilo obeine z narnenom eno-
barvnega malanja obeinskih rezmer,
bd nanjo pozabite. Urednistvo odlo-
eno jaha na snopu mavrienih barv
realnosti in zdravega optimizma.
Namen in naloga glasila sicer je spo-
roeati varn, kako delujejo obCina,
njeni organi ter sIuzbe.
A O je ze nekaj. Toda Se zdalee ne to,
.if nas preveva ob krstu. Programska
zasriova gJasila nosi v sebi poanto
motivacije in mnoZienosti ter povra-
tnega toka informiranja. NAS GrAS
naj seze do vas in do nas. Tudi to je
del izraZanja hotenja, aktivno prispevati
• * BORZA OGLASOV - DAM, KUPIM
t UE~-
t t
t ",.",. .,. ".."'
TAKa MOCNO VLECI
ALI TAKa TRO NO P OVEZOV ATI
KOT TANKA NITKA ORUZINSKE UUBEZNI ·
t•
ROBERT BURTON (1577)
• (NADALJEVANJE NA DRUGI STRANI)
_~_ _ _I_N_F_O_RMATOR
svoj deld za lepsi, ponosneJsl In
samozavestnejsi nas skupni danes In
jutri.
Glasilo NAS GLAS ima namen poseei
v bit slehemega dogajanja, ki ima ob-
einski porn en in interes. Ob info-
rmiranju naj NAS GLAS prodre tudi
v sfere promocije obcanov in obeine
kot lokalne skupnosti nekje ob haloski
meji.
Neizpodbitno dejstvo, ki preveva
sodeJavce v timu, je v nas, da tam
kjer Ijudje zvedo za uspehe in neu-
spehe vseh vrst in barv, Jahko nanje
tudi vplivajo, jih javno ocenjujejo in
so soudeJezeni, se kai hitro rojevajo
nove in nove ideje. Se tako len in
emogJed ne more vee biti ravnodusen.
Kar nekaj podroCij je, kjer se
moramo obCani ceJovito preobraziti
akcijsko in miselno. Zato tezi NAS
GLAS tudi k vzgojno izobraZevalnemu
srnotru. Proces reorganiziranosti obei-
ne po novih evropsko preizkusenih
naeeJih, proces ohranjanja in oJepsanja
naravnega okolja ter enovita obCinska
razvojna strategija so rnehanizmi
neobhodno vodenega razvoja, vzaje-
mnega sodelovanja in ceJovitega po-
znavanja razmer.
NAS GLAS zeli utreti zanesljivo pot
do slehernega gospodinjstva v obCini
brezplaeno, v zaeetku dvomeseeno,
pozneje meseeno na 6 do 12 straneh.
Uradni del glasila URADNE
OBJAVE OBCINE VIDEM - ima na
t *PODJETNISTVO - SAMOINICIATIVA
A UPRAVA
t zasnove. Uredniski odbor bo bdel nad
1
IN
UREDNISTVO T
OBCINE VIDEM 1
osnovi vpisa v javni register vsa
pooblastila uradnih javnih objav 10-
kalne skupnosti, razen za podroeja,
kjer je pristojen Ie Uradni list
Slovenije. Ob uradnem delu glasila
urednistvo naertuje se naslednja staIn a
ali priloznostna podroeja:
* GLAS OBCINE IN OBCINSKIH
ORGANOV - ODMEV OBCINE
* STRANKARSKI KOTICEK - BESEDr-..
STRANK
* GOSPODARSKE AKTIVNOSTI - US-
PEHI, TRZENJE, USMERITVE
* POMEMBNI OBCANI - ZIVUENJE IN
DELO
NAS GLAS
JE
VAS GL4S
* KULTURNO - SPORTNI UTRIP
OSTALA LJUBITEUSKA DEJAVNOST
*UUDJE & DOGODKI - AKTIVNOST
UUDI
* ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ
KRAJEVNO ZIVUENJE
* KMETIJSTVO IN TUruZEM - DOMA-
CINI IN GOSTJE
* DROBNE NOVICE - VEUA SI ZAPO-
MNITI
* GLAS DUHA - MED DUSO IN REA-
LNOSTJO
* FOTOKRONIKA - UK AKTUALNEGA
DOGODKA
PRODAM
RAZVOJA
* PISMA BRALCEV OD TU IN TAM
* REKLAME KOT EPP - BORZA PO-
NUDBE
* OSTALE INFORMACIJE - DOGODKI
IN ODMEVI
Zarnisel za uresniCevanje povratnega
informiranja je del programske
nakazanimi podroeji in vzpodbujal k
sodeJovanju. Gre za samoiniciativno
neposredno dopisovanje v glasilo ali
kot poziv urednistvu.

2 ODMEV OBCINE
U~D§(jj} !MfiJ~ ©fLjJ~
ff(liJ !bJfltm§(fJ@)f!flfJ (liJtm {PJ@f]
''H KULTURI CLOVEKA PA
SODI RAZEN JEZIKA IN
NJEGOVE ARHITEKTURE
ZLASTI NJEGOVA MORALNA
ZA VEST Z VISOKO PO-
STENO MORALO V RA-
VNANJU, GOVORJENJU IN
PISANJU"
(dr. A. Trstenjak)
(NADALJEVANJE S PRVE STRANl)
Spostovana obcanka, obcan. Ko bos razmi-
sljal-a ob branju tc krscne izdaje obCinskcga
glasila 0 tem in onem, bi te rad spomnil na
meritve, ki so vodile inieiativni odbor, da
Je NAS GLAS ugledal luc sveta in ki bodo
vodile uredruski odbor od stevilke do
stevilke.
Veliko stvari, ki jih imamo v zivljenju za
samoumevne, temelji na "clovekovih pra-
vieah '~ Te praviee vkljucujejo pravieo, da
zivis svobodno, da tudi poves in napiks, kar
mislis in da drugi pri tern ravnajo s tabo po-
steno in dostojno.
Te praviee so praviee vsakega cloveka, ki
jih varuje tudi Konveneija 0 varstvu clo-
vekovih pravie Sveta Evrope. Na temelju in
v duhu konveneije je osnovan tudi NAS
GLAS.
Zakoni kot instrumenti varovanja clove-
kovih pravie so zato, da varujejo tudi tvoje
zivljenje in svobodo, da svobodno izrazis
tudi pisno svoje mnenje brez stral1U pred
posledieami. Da bi bila tudi lokalna sku-
- ,OSt, v kateri zivis, kar najbolj pravicna in
,. .)stena, je pomembno, da poznas svoje
praviee in da yes, kako so tvoje praviee
varovane ter da tudi TVOJ GLAS lahko
veliko prispeva k njihovemu uresnicevanju.
Nikdar ne smes pozabiti, da so praviee, 0
katerih govorim, praviee vseh moskih in
zensk in da ziveti v lokalni skupnosti tudi
pomeni, da moras pri uveljavljanju svojih
upostevati praviee drugih in da se tvoja
svoboda konca tam, kjer se pricne svoboda
tvojih soobcanov.
Praviee, tudi 0 spostovanju svojega in
tujega zasebnega ter druzinskega zivljenja in
dopisovanja so se oblikovale v teku cloveske
zgodovine. Se vedno se oblikujejo in so take,
kot jih imamo danes, dragocena, vendar
krhka dedisCina. Tudi od tebe je odvisno, da
jih bos prenesei-a tudi skozi NAS GLAS v
nak lokalno zivljenje, jim omogocil-a
razvojno rast.
ZATO DOPISUJ V NAS GLAS ... ,
PODAJ IDEJO ZA DOPIS V NAS
GLAS ... , ZAZELl SI SPOROCILO ZA
NASGLAS.
UREO IK
Stanko ROPIC
@!bJ@D(liJ~(}((@)@tm ~w@f1tiJ
D(liJ ~W@)f1(liJDIk@W
1/ Precej de/a se opravi po
obCinskih odborih ... 1/
Videmski obCinski svet steje 14 svetni-
kov in 3 svetniee iz stirih krajevnih sku-
pnosti; 8 iz KS Videm, dva iz KS Dolena,
stiri iz KS Leskovee in tri iz KS
Podlehnik. Poleg tega so v obCinskem
svetu se razeepljeni v 9 obCinskih odbo-
roy in pet posebnih strokovnih komisij.
Po strankarski poti svetniki zastopajo
sest strank, predsednik obCinskega sveta
je Friderik BraCie, podpredsedniea Ana
Jagarinee, pod zupan obCine pa Franc
Toplak.
Kdo so svetniki obCinskega sveta in iz
katerih KS prihajajo?
Friderik BraCic, France Planteu, Martin
Vidovil:, Jozef Milosic, Jozef Zelenko, Franc
Ostrosko, Stanko Simonic in Janez Cafuta so
svetniki videmske KS. Iz KS Dolena sta
Franeka Petrovil: in Srel:ko Svensek. Ida
Vindis-Belsak, Ana Jagarinee, Janez Mere in
Janko Kozel pa zastopajo volilee iz KS Le-
skovee. Trije podlehniski svetniki so Janez
Mauzer, Anton Zerak in Vekoslav Frie.
Stranke, ki delujejo v obcini in imajo svoje
svetnike v obCinskem svetu so naslednje:
Siovenska obrtnisko - podjetniska stranka
(SOPS), Soeialdemokratska srranka Siove-
nije (SDSS), Siovenska Ijudska stranka
(SLS), Liberalna demokraeija Slovenije
(LOS), Siovenski krscanski demokrati
(SKO), Zeleni in Oemok,ratska stranka upo-
kojeneev Siovenije (DeS US). Vodilne
srranke v obCinskem svetu so Sf ,S, SKD, in
SOPS.
Se nekaj besed 0 obCinskih odborih in nji-
hovih predsednikih.
Nadzorni odbor del a z vodjem Slavkom
Flajsom, Janez Mauzer vodi odbor za gospo-
darstvo, odbor za planiranje in razvoj pa mag.
Janez Mere. Vekoslav Frie je tisti, ki kot
v
predsednik skupaj s ciani usklajuje delo v
odboru za druzbene dejavnosti, Stanko
Simonic je na celu odbora za infrastrukruro,
Stanko Vaupotic predseduje odboru za soei-
alno varstvo, Slavko Krajne obdoru za izven-
sodne obravnave, Franeka Petrovic je pre-
dsedniea odbora za prireditve, Alojz
Grabrovee pa vodja odbora za pozarno
varnost, vodja staba za eivilno zascito v
obCini je Milan Sibila.
Nekateri svetniki delajo rudi kot vodji
posebnih komisij v obCinskem svetu in sieer
v starutarni komisiji, komisiji za priznanja in
odlikovanja, komisiji za vloge in pritozbe, v
volilni komisiji ter k v komisiji za mandatna
vprasanja in imenovanja.
Predsednik obeinskega sveta Friderik
Bracil: je povedal, da so se svetniki v
minulem letu sestali dvanajstkrat na rednih
sejah, imeli pa so Ie eno izredno sejo sveta. V
nadaljevanju je dodal:" Ponavadi se sesta-
jamo ob koneu vsakega meseea; delo pora-
zdclimo po posameznih odborih. Z dclom v
obCinskem svetu moram reCi, da sem~
zadovoljen, pray tako z delom odborov
komisij. Sprotna vprasanja in probkme
poskusamo resevati na sestankih odborov in
v obCini smo pripravljeni kar najvec dela
opravItI doma, saj nam Ie prostorsko
planiranje urejajo v mestni obCini. Nekateri
odbori se morajo srel:ati veckrat, kajti tudi
obseg njihovega dela je vel:ji , ker so
zadolzeni za nekaj pomembnejsih podrocij
razvoja v obCini. Veliko sej je bilo napornih,
predvsem tistih, ko smo sprejemali zahte-
vnejse odloCitve, vendar smo uspeli doslej
vse pripeljati do konea. Letos smo si v svetu
nalozili nekaj vecjih nalog, za katere smo
namenili tudi sredstva iz proracuna. Kmalu
se bomo odlocali se med KS in vaskimi
odbori, sieer pa bodo 0 tern odlocali obcani
na volitvah."
V videmski obCini so ze razmisljali 0
dodatnih sredstvih, ki bi jih lahko dobili tudi
z obCinskim samoprispevkom, vendar obci-
nski svet se ni dokonl:no odloCiI, sieer pa se
je v I:asu, ko je nase glasilo izslo, najve-
rjetneje ze sestal na redni marl:evski seji.
TM
 POrAEMBNI OBCANI
"Ze1im si dobrega
sode1ovanja z vami obcani... "
Precej teiavnega in odgovomega
dela smo opravili v obCini in skupaj z
obCinskim svetom smo uresniCiJi nekaj
veejih ciljev in programov, "pravi iu-
pan ene veejih obCin na nasem obmo-
eju - obCine Videm - ini. Franc Kirbis.
Danes novonastala obCina zdruiuje
stiri krajevne skupnosti: Leskovee,
Videm, Podiehnik in Doieno, v 44
naseijih iivi 7.724 prebivalcev, razno-
lika, razgibana in razvejana pokrajina
pa videmski obCini daje se poseben
car. Preteino hribovita in slabo razvita
podroeja v obCini so dodatni problem
A za vse, zato si je obCinski svet skupaj z
I iupanom zadal nalogo urediti pred-
vsem infrastrukwro in delati za hitrcjSi
napredek v obCini. Da bi izvedeli iz
prve roke 0 iivijenju in delovanju ob-
Cine, 0 delu obCinske uprave in seveda
o veejih investicijskih nalogah v ob-
Cini, smo naredlli kratek intervju s
prvim moiem v obCini, Franeem
Kirbisem.
Po vee kot lew iupanovanja se je v
videmski obCini marsikaj spremenilo.
Verjetno see na samem zaeetku leto-
snjega leta dali wdi kaksno oeeno. Ie
bilo vmes kaj kritike?
Franc Kirbi§: "Res je za mana ze
dobro leto dni, odkar scm bil v
ob6ni izvoljen za zupana. Sredi
r-- leta sem ugotovil, da se born moral
delu v ob6ni temeljito posvetttt,
zato sem tudi sprejel funkcijo pro-
fesionalnega zupana. Danes me-
nim, da je bilo dclovanje ob6ne
uspe§no, precej ve~jih nalog smo
uspeli izpeljati skupaj z ob~inskim
svetom na celotnem prostoru
ob~ine Videm, zato so tudi ob~utki
za naprej dobri, kritik6 pa ne bi
~
rckel, da je bilo veliko. Zavedamo sc, da nam veliko zelja in ciljcv tcr
potrcb v ob6ni se ostaja, nckaj od tch smo vklju6li v novc delovne
programe. "
1z prakse je ie znano, da mora imeti vsak iupan ob sebi wdi dobro organizirano
obCinsko upravo in ustrezne pros tore za delo, veasih je ob vsem potreben se obCi-
nski avtomobil. Kako ste to uspeli urediti v Vidmu?
Franc Kirbis:" Teiav s prostori ob6ne doslej se nismo uspeli resiti, za~a­
sno smo jih nekako preuredili v zgradbi, ki je last Kmetijske zadruge. To
nam dolgorocno ne bo moglo sluziti, kajti prostorov je premalo, svoje pro-
store pa bi potrebovale tudi stranke, ki delujejo v ob6ni in Krajevna
skupnost. V tern letu nameravamo pri~eti s preureditvijo in izgradnjo
dodatnih prostorov v nekdanji videmski kinodvorani ob Dravinji. V tej
zgradbi bi imele poleg strank in KS §e svoje pisarne polieija, mati~na
sluzba, v nacrtu pa imamo tudi lastno poro~no dvorano. Sieer pa nasa
uprava opravlja vsa potrebna dela, razen prostorskega planiranja, ki nam
ga vodijo pri mestni ob6ni Ptuj. Imamo sest zaposlenih; §tirje od teh so
prej delali po krajevnih skupnostih, dva smo dodatno zaposlili, poleg tega
pa dela se ena pripravniea. Ker smo velika ob6na, moramo preeej dela
opraviti tudi na terenu, zato dva tajnika delata dodatno se na sedezih KS,
preprican pa sem, da se ze sedaj pojavlja potreba po dodatni zaposlitvi na
ob6nski upravi. Pred nekaj meseei smo v ob6ni kupili §e dva osebna
avtomobila, kajti spoznali smo, da je to resnieno potrebno za vsakdanje
voznjc po tcrcnu. "
Povedali ste, da je z lanskimi proraeunskimi sredstvi bilo veliko storjenega v
obCini. Morda bescda 0 tem, koliko see imeJi na razpolago teh srcdstev in pa
seveda, kako ste sredstva porabili in porazdelili po posameznih KS?
Franc Kirbis:" Lani je bilo iz prora~una namenjenih dobrih 254 milijonov
tolarjcv skupaj s prihodki in pray toliko jc bilo tudi odhodkov. 50
odstotkov teh sredstev smo namenili javni porabi, ostanek pa za realizacijo
ob6nskih programov. Najve~ denarja je slo tako kot v drugih ob~inah
obvezno za javno porabo za §olstvo, social no in otro§ko varstvo, zdravstvo,
gospodarstvo, infrastrukturo, kulturo, sport ter zasCito in resevanje. V
lcskov§ki KS smo delali na izgradnji vodovodncga omrdja mcd
Leskovcem in Trdobojci, gramozirali smo nekaj eestis~ ter odpravljali
posledice, ki so jih povzroCili plazovi. Tudi v KS Podlehnik ni manjkalo \
del na podro~ju ureditve infrastrukture, predvsem smo se lotili asfaltiranja
cestise Zakl - Rodni Vrh - Jablovec, Stanosina - Zajsek, v krizis~u Zakl ter
pri~eli z deli v Rodncm Vrhu. Nekaj sredstev smo namcnili sanaciji plazov
in pa seveda delovanju same KS. V dolenski KS smo asfaltirali cesto
Dolena - Marinja yes ter cesto v Popovcih, gramozirali nekaj cestis~ in
druge manj§e nalogc. Povsod v KS smo organizirali zimsko sluzbo. V KS
Videm smo v minulem letu asfaltirali cesto Lancova vas - Remiza, uredili
in asfaltirali krizi§~c v Tdcu, plo~nike pri videmski ccrkvi in
stanovanjskem bloku ter nekaj manjsih odsekov, za domom v Pobrezju,
preplastili cesto v Sturmovcu, zgradili vodovod v Sp. Pristavi in opravili §c
nckaj manjsih del. Potrebovali bi seveda §e ve~ denarja iz prora~una,
vendar menim, da smo v obCini kljub temu uspeli opraviti veliko nalog, in
z nekaterimi letos §c nadaljujemo. Pri vseh investicijskih nalogah so
sodelovali krajani kot soinvestitorji s sredstvi po pogobdah. "
Letosnji proraeun je- nekaj miJijonov bogatejSi in zanj se je obCinski svee odloeil
ie konee lanskega deeembra. Proraeunska sredstva boste najverjetneje tudi letos
namenili po krieerijih vsaki KS in ob tem je vredno omeniti veeje investieije, ki
see si jih zadali izpcJjati?
Franc Kirbis:" Realizacija lanskih programov nam je povzro61a tudi mnogo
tezav, kajti ostaja nam se nekaj taksnih ob~anov, ki se vseh obveznosti
niso poravnali. V prihodnje bomo posku§ali to izpeljati druga~e, letos pa
imamo res nekaj vee denarja v proraeunu. Za sprejetje novega proraeuna se

4 GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV
je ob~inski svet odlo~il nekoliko prej, ob tern pa
pripravil obsden program del, za katera naj bi v
ve~ji meri namenili denar iz prora~una. Na vo-
Ijo imamo nekaj ve~ kot 320 milijonov tolarjev,
poleg jayne porabe pa najve~ sredstev namera-
vamo potrositi v vsaki od posameznih KS; od
tega bode ve~je investieije potrebne v Pod le-
hniku pri ureditvi Zdravstvenega doma, do kon-
ea naj bi uredili telefonsko omrdje v Vidmu,
Podlehniku in del no v Doleni, pa tudi kmetij-
stvo in razvoj malega gospodarstva sta spredaj. "
Krajevne skupnnsti v videmski nbCini so se
zmeraj pravne asebe. Baste pri tem v:urajali cudi v
prihadnje?
Frane Kirbis: "0 tern, ali krajevne skupnosti
kot take v ob~ini potrebujemo, smo skupaj s
svetom ze velikokrat razpravljali. Po enoletnem
delovanju v ob6ni smo namre~ ugotovili, da KS
po posameznih podro~jih ne odigrajo svoje pra-
ve vloge in da bi morda lahko bila direktna
povezava z ob6no boljb preko vdkih odborov.
Svoje so v deeembru rekli se ob~ani na zborih
In kolikor vern, sta takrat KS Leskovee in KS
Podlehnik vztrajala pri obstoje~i organiziranosti
KS. Ostali dye KS sta se bolj nagibali k
delovanju vaskih odborov, zasedaj pa lahko Ie
re~em, da KS ostajajo kot pravne osebe in da se
bo 0 njihovi prihodnji usodi odlo~alo v
najkrajsem ~asu. Naj ob tern spomnim tudi vas
ob~ane, da sami presodite okrog KS in poveste
svoje zelje ter potrebe. Volitve v svete KS, kjer
boste poleg predstavnikov vanje, volili tudi
vdke in terenske odbore, bomo v ob~ini
izpeljali v aprilu, takrat boste odlo~ali volilci. "
Povedali ste, da ste z de/om obCinskega sveta
zadovoijm; pray tako z zakijucki posameznih obCin-
skih odbarov. Kako pa je z iivijenjem v sami obCini?
Se cuti povezava med obCani in krajevnimi
skupnoscmi?
Franc Kirbis: "Ob~ina brez sprotnega in zado-
voljivega dela ob6nskega sveta res ne bi mogla
delovati, zato je taksno dele potrebno pcljati se
naprej. Prepri~an sem, da je veliko sodelovanja
tudi z obtani, predvsem pri realizaciji kak~nega
iei!jega programa. Veseli me, da smo aktivni v
obi!ini tudi na podroi!ju kulturnega zivljenja, da
imamo vei! ob~inskih prireditev ob praznikih in
da Ijudje ohranjajo Ijudsko izro610. Kot zupan
lahko Ie re~em, da bomo v obi!ini zadovoljni Ie,
i!e bomo sodelovali in delali skupaj, kajti
moramo se veliko storiti."
Videmska abCina ba v badoce svoje abcanc a
vsem akcualnem in zammIVem podmbneje
obveseaia v obCinskem giasiiu. Zakaj ste se odloCili
za takSno POt obveseanja?
Franc Kirbi~: "Zmeraj pravim, da smo 0 vsem
premalo obvesi!eni, zato moramo v obi!ini
poskrbeti, da bomo vsaj 0 obi!inskem dogajanju
bolje seznanjeni. Odloi!ili smo se za i!asopis,
namenjamo ga vsem gospodinjstvom v obi!ini, v
njem pa nameravamo obravnavati vsa podrocja
zivljenja in del a v ob6ni. Zelimo si, da bi se
nam ob tern pridruzili tudi ndi ob~ni. "
"Sem za skupno pot, ki jo zelim peljati skupaj z
varni obi!ani, saj bomo Ie tako lahko v ob6ni
zadovoljni in se bomo dobro poi!utili. Tn ker
smo ravno v praznii!nem i!asu, naj iskrene
i!estitke namenim ndim materam in zenam ob
materinskem prazniku, predvsem pa vsem
oManom in obi!ankam zazelim blagoslovljene in
mirne velikonoi!ne praznike," je ob koncll se
povedai zupan Franc Kirbis.
Tatjan a Mohorko
V \I
Pripravili bodo projekt Celostne podobe videmske obCine.
V tokratni prvi stevilki obCinskega glasila Nas glas bomo nekoliko
podrobneje predstavili dclovanje in smerniee razvoja Odbora za
gospodarstvo, ki ga lahko uvrstimo med vodilne odbore v obcini. Naj
povemo tudi to, da bomo v vsaki naslednji stevilki glasila predstavili
se druge obCinske odbore in njihovo dclo.
Odbor za gospodarstvo zajema podrocja od kmetijstva, podjetnistva, malega
gospodarstva in vse do turizma. Poleg petih clanov izmed obcinskih sve-
tnikov ima odbor tudi stalno strokovno sodelavko ter obcasno se kaksnega
strokovnjaka. Lani je odbor razpolagal z dobrimi 10 milijoni tolarjev, leto-
snJl proracun pa razvoju in pospesevanju gospodarstva namenja 18
milijonov tolarjev. Naloge odbora so stevilne, med pomembnejse sodi pre-
dlaganje ukrepov za vzpodbujanje razvoja kmetijstva, turizma in podjetnistva,
razpravlja pa tudi 0 razvojnih programih iz svoje pristojnosti in jih
predlaga obcinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Ob teh programih
odbor za gospodarstvo daje svetu pobude, ki se nanasajo na planiranje in
usmerjanje razpolozljivih proracunskih sredstev, sprejema pravilnike in druge
akte iz svoje pristojnosti, nadzira uporabo sredstev, obcinskemu svetu
poroca 0 svojem delu ter opravlja se nekaj drugih nalog po sklel -------
obCinskega sveta.
Predsednik odbora za gospodarstvo je Janez Mauzer, njegovi
sodelavei pa so se Anton Zerak in Jozef Milosic; oba sta zadolzena
za podrocje podjetnistva in malega gospodarstva, Ida Vindis-BelSak je
poleg Mauzerja zadolzena za kmetijstvo, Janez Cafuta pa vodi
podrocje turizma.
Janez Mauzer je povedal, da so lani najvec denarja iz proracuna porabili
na kmetijskem podrocju in sieer za nizinske agromelioraeije, za vzpodbudo
zivinoreje, v vodooskrbi v Halozah , vinogradnistvu, razvojnih lfl
raziskovalnih nalogah. Nekaj sredstev je bilo namenjeno poljedelstvu,
zelenjadarstvu in vrtnarstvu. Nekaj proracunskih sredstcv so dobila drustva
in javni zavodi s tega podrocja (Aktivi kmeckih zena, Govedorejsko
drustvo, veterinarstvo ... ). Za turizem v obcini, ki je sele v razvojni fazi so
lani namenili 1 milijon tolarjev iz proracuna in Janez Cafuta pravi, da
so se temeljito lotili projekta Vinsko turisticne eeste v Halozah, sedaj pa
se trudijo predvsem, da bi spremenili odlok za gostinsko dejavnost na
kmetijah odprtih vrat. Cafuta meni, da bi z obstojeCim odlokom Haloze
odmaknili od turisticne ponudbe. V lanskem letu so 300 tisoc tolarjev
namenili drobnemu gospodarstvu in podjetnistvu, 400 tisoc Turisticncmu
drustvu Klopotee, 180 za promoeijo obcine - promoeijske razgledniee, }" ........
tisoc tolarjev pa se je preneslo v letosnje leto. V turizmu ostaja sc;
neresena naloga v smeri razvoja projekta krajinskega parka Sturmovei, kar
naj bi uresniCili v tern !ctu. Skoraj vse zaccte naloge iz podrocja turizma
bodo v odboru nadaljevali tudi !ctos, kot je projekt Vinsko turisticne eeste
Haloz in njene oznaCitve. Janez Cafuta je tudi preprican da drZava
namenja turizmu se premalo denarja, predvsem v haloske predcle, kajti
projekti drZave so bili doslcj zmeraj prezahtevni in skoraj neuresnicljivi.
Sieer pa si v eelotnem odboru za gospodarstvo v letosnjem !ctu
prizadevajo izpcljati do konea projekt " Cclostne podobe obcine ".
Obcina in odbor za gospodarstvo sta v lanskem letu izpeljala se dva
razpisa in sieer na podrocju kmetijstva ter drobnega gospodarstva in podje-
tnistva. Razpis za kmetijstvo je bil objavljen oktobra lanskega leta,
namenjen pa je bil sofinanciranju manjsih agromelioraeij in ureditvi vodo-
tokov v obCini, za financne intervencije, za ohranjanje ter razvoj kmetijstva
v obcini. Sredstva iz razpisa so bila nepovratna in so jih dodelili 57
koristnikom iz obCine. Drugi razpis je bil v deeembru za subvencioniranje
obrestne mere kredita pri Novi Ljubljanski banki, enoti Ptuj. ObCinskih
sredstev je bilo v visini 3,3 milijona tolarjev, kredit banke pa je znasal
13,2 milijona tolarjev. Razdelili so ga sestim upravicancem, ki so imeli
popolne projekte za razvoj podjetnistva in drobnega gospodarstva. Nekaj
podobnega bodo v obCini in v okviru odbora za gospodarstvo pripravili
tudi v tern letu ter tako prispevali k boljsemu razvoju kmetijstva, podje-
tnistva, mal ega gospodarstva in turizma.
TM
 v v
GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV 5

Organizacljo in delovno podrocje obCi-
nske uprave doloca statut obCine Videm
(UVo. 0, P, stev. 11/95) od 59. do 63.
clena.
Nove slovcnskc obCinc v skupini od
5.000 do 10.000 prebivalcev (obCina
Videm okvimo 7.700) kot srednje velike
so na dosedanji razvojni swpnji zelo
podobno organizirane. lzvime priswj-
nosti med obCinskimi uradi mcstnih
obCin (MO Peuj) ter obCinskimi upra-
vami ostalih obCin so ie sorazmemo
usklajene in os vojene. 0 pricakovanih
prenesenih driavnih priswjnostih ni se
nic dorcccncga.
Po sklepu 7. seje sveta obCine Videm
'---:'jflija 1995 MO Ptuj za obCino Videm
Jpravlja Ie naloge urejanja okolja, pro-
stora ter gospodarske infrastrukture. Vse
ostalc nalogc, za razliko od ostalih,
opravlja obCina Videm sama v okviru
obCinske uprave, organov sveta (odbo-
uprave sta Statut obCine Videm in Sistemizacija ObCinske uprave.
ObCinska uprava je organizirana kot enoten organ z notranjo podrocno delitVljO
dela. Razvoj delovanja obCine bo zahteva/ mnoge spremembe, tako na organiza-
cijskih, strokovnih, normativnih ter intelektualnih podrocjih, ki so perspektivno ie
nakazanc.
Zelja in interes obCinske uprave je ob/ikovati enovit, enoten, projektno in na sku-
pno dogovorjenih prioritetah plansko osnovan ter od Cim sirsega kroga obcanov
sprem/jan razvoj obCine. G/ede na izkusnje z obcani je prev/ada/o prepricanje, da je
velik potencial pripravJjenosti ljudi potrebno podpreti in z ustrezno organiziranostjo
tcr svctova/nim pristopom voditi /judi k cilju, ki sc prcprosco imcnuje: cutiti pripa-
dnost ali imeti rad svojo obCino. Pri tem je potrebno v najkrajsem casu resiti
vprasanje pozitivnega ali negativnega vp/iva vodstev KS z do/go/etnim mandatom v
primerjavi z novo vizJjo evropske demokracije in raciona/nosti na podrocju /oka/ne
samouprave.
SHEMA ORGANIZIRANOSTI IN KADROVSKE
ZASEDBE V OBCINI VIDEM
I PODZUPAN I1 ZUPAN
~ OBCINSKI SVET

roy, komisij) in iupana (soglasja obca- PREDSEDNIK 1

nom, od/ocbe 0 odpiralnem casu proda-
ja/n, ostali upravni postopki na prvi in PODPREDSEDNIK 1
drugi stopnji, podrocno p/aniranje, prija- ................... ------- .................. .1. ...
ve na natecajih, funkcionalne naloge za
PREDSEDSlVO OBCINE
obcanc, sklcpanje pogodb, razpisi za
kreditiranje in regresiranje obcanov itd.).
Sp/osna ocena dosedanjega delovanja na
nivoju obCinske uprave je, da postaja
vedno boJj zahtevno in odgovom 0, a
r
.-
~AJNIK
- . ----- -
OBCINE ~r~;I]
VODJA OBCINSKE UPRAVE
-
1
...............~ ----
·························1··············· ....... -
- _..
izrcdno pcstro in zanimivo prcdvscm za
/judi, ki z veseljem delamo z obcani in
_ drugimi strankami. Pray tu je se kar RACUNOVODJA VNI KOMUNALNI VNI ADMINISTRATIVNl V
F1NANCNI SODELAVEC
ekaj teiav. Glede na dane moinosti in
REFERENT 1 ORGANIZATOR 1 TAJNICA 2
teiavne proswrske pogoje poteka delo
vcdno boJj utcceno tcr usk/ajcno s I
ciljem zagotoviti Cim vecjo stopnjo zado- - z UPAN
~

ADMINISTRATIVNI V
vo/jstva obcanov. " Franc Kirbis, int., TrIee SODELAVEC
Po kadrovski zasedbi tako g/ede stevi/a - PODZUPAN TAJNICA-PRIPRAVNIK 1
zaposlenih, tudi ce odmislimo delo za " Franc ToI )Iak
, avtorn. rno'stcr
1 , Podlehnik
KS/4 kot poscbno pog/avjc, ki zas/uii - PREDSEDNIK SVETA OBCINE
pog/obJjeno raz/ago, kot g/ede scopnje in " Friderik BraCic, avcoe/. mojster, jurovei
vrste strokovnostJ~ gre za deficit po - PODPREDSEDNICA OBCINSKEGA SVETA
" Ana jagarinee, ini. agr., dipl. org., Leskol'ee
zakonskih normativih, ki ga bo potre-
- TAjNlK OBClNE
bno nadoknaditi. " Stanko Ropic, VII-ini. agr., dipl. org., Pobreije, I'odja obCinske upral'e, sekrecar
Zakonodaja sc ne d%ca razmcjltev obCinskega sveta
med funkcljo lokalnih skupnosti in - RACUNOVODjA
driavno upravo, zato je nujna velika " Darinka jagarinee, V-ekollomsko komereialni cehnik, Maj~ki ITh, financni re{ereJJC
strpnost in priprav/jenost znotraj uprave, - KOMUNALNlORGANlZATOR
da ta problem stranke Cim manj obcu- " Ivan Pernek, V-ekonomski tehnik, Triee, tajnik KS Videm
ojo. Pray na tem podrocju organizi- - TAjNICA
ranosti (obCina, KS, vaske skupnosti), ki " Brigita Polanee, V-ekonomski tehnik, Leskovee, tajniea KS Lesko vee
" OtiJjja je/en, V-adminiscrativni cehnik, Podlehnik, tajniea KS Podlehnik, KS Dolena
se kaiejo v vceji porabi casa, draiji
- TAjNlCA
izvedbi na/og, podvajanju nalog ter se " Nada Golob, V-upravni tehnik, Pobreije, pripral'niea
neresenih medsebojnih nesoglasjih. Stanko ROPfC
TcmcJjna akta za delovanjc obCinskc VODjA OBCfNSKE UPRA VE
 6 ZAN I M IVOSTI IZ KRAJA V KRAJ
o ~~/1JLJ(}={}!lfJ§ufE ~fE
~u(Jj)!RJIMJ(Q) W'rG}J!lfJ(Q)1MJ
/I S KRAJINSKIM PARKOM IN
MNOGIMI TEZA VAMI /I
fr den redkih krajinskih parkov na nasem
L sirsem obmocju je od sprejetja odloka obCine
Ptuj doiivel ie bistvene spremembe s posegi vanj.
Na tem obmocju sta oiiveli vasi Zg. in Sp.
Sturmovci. S svojo edinstveno lego ohranjata nara-
vno ravnoteije na tem prostoru. Z i eljo po
ohranitvi dostojnega iivljenja kujemo vascani nacrte
za ohranitev iiv1jenja v njem in njegovo posodo-
bitev.
Vasi sta z bistvenimi posegi v njihov prostor izgubili
nekdanji car neokrnjene narave, kljub temu si i eJi-
'0 oiiveti kraj v skladu z zahtcvami sedanjega casa.
. ascani ielimo v novi obCini Videm urediti zadeve
v zvezi z mejo med obCino Videm in sosednjimi
obCinami, kajti sedanja mcja ni razCiscena in siccr
se ne ve, katere parce1e bi morale pripadati obCini
Videm, ker so vascani Sturmovcev in Pobreija izgu-
bili veliko zemlje, ki jo sedaj pokriva jezero, odsko-
dnino pa pobira sedanja Mestna obCina Ptuj.
Sturmovci so postali zaradi bekonskih farm v
Draiencih in Cistilne naprave v Ptuju gnojna jama
teh odpadnih vod in stem je mestna obCina resi1a
svoj problem, videmska pa mora vse to sprejemati
in rdevati namesto drugih.
S komasacijo smo sicer olajsali dela, povceali pride-
lek, po drugi strani pa smo uniCili naravno zaledje,
kot so les, divjad, se posebej pa se je uniCila
podtalnica, kajti sodobna kmetijska pridclava upo-
rablja ogromno koncentrirane gnoJflIce, umetnih
gnojil in strupenih skropiv. Stem je unicena
podtalnica, zato je skrajni cas, da vasi dobita vodo-
',.,d bolj zdrave pitne vode.
.metijski kombinat ima v okolici vasi ogromne
obdelovalne povrsine, katere obdeluje s svojlml
velikimi stroji, uporablja pa ceste vascanov. Kombi-
nat je siccr obljubil 1,5 milIjona SIT, ki naj bi ga
poravnal do letosnjega aprila, kar je za koriscenje
vcedesetletne uporabe cest "kaplja v morje". Stroske
obnove in vzdrievanja naj poravnajo vsi tisti, ki
ceste uporabljajo. Se posebej je perce problem ceste
od Vidma proti Sturmovcem v casu obdelovanja
nasada s hmeljem, kajti kombinat z velikimi stroji
nanasa na cestisce ogromne koliCine zemlje, stem
pa je onemogocena varna hoja pdcem, se posebej
otrokom na poti v solo in iz nje.
K vsem dosedanjim posegom je v pripravi se en
ogromen poseg v ta prostor in sicer nova cestna
povezava proti Ormoiu. Vascani nasprotujemo temu
predlogu, kajti do sedaj smobili ie mnogokrat
izigrani ob podobnih posegih. Ne dovolimo, da se
nam UfllCl tisto malo, kar je od nekdanjega
Sturmovca se ostalo.
Z omenjeno problematiko seznanjamo novo obCino
Videm in sosednje obCine in od vseh pricakujemo,
da bodo nakopicene probleme teh vasi rdevali
hitreje in prvenstveno v korist vascanov in stem
tudi v korist obCine Videm.
Andrej Roi man
Osnovna sola Videm meji na krajinski park Sturmovci, ki je najveeji
zavarovani preostanek loke v Sioveniji. Ker je med mladimi malo
znan, smo se uCitelji nase sole odloCili, da spoznamo lepote in
posebnosti tega parka. Z delom v projektu smo prieeli v solskem
letu 1994/ 95. Delo so vodili naslednji ueitelji: Danica Habjanie,
Stefan Murko, Anton Kovaeec in Darja Petek, ki je bila tudi vodja
projekta.
Sturmovci so nas prevzeli in odloCili smo se, da jih pokazemo tudi
drugim. Nastal je vodnik po naravoslovni ueni poti in video kaseta
kot pripomoeek ueencem in uCiteljem pri izvedbi naravoslovnih
dejavnosti. Naravoslovno ueno pot moramo Ie se oznaeiti z glavnim
panojem na vstopnem mestu s smerokazi in kontrolnimi toekami.
Postavitev le·teh je povezana s finanenimi sredstvi, zato upamo, da
nam bo pri tem pomagala obCina.
Ker pa nevestni posamezniki odlagajo smeti pray na zaeetku
naravoslovne uene poti, smo ueenci 7. in 8. razred ov in uCitelji
aprila 1995 na svetovni dan Zemlje organizirali eistilno akcijo, v
kateri smo poskusali oCistiti vsaj del ernega odlagalisea. Delo je bilo
zelo naporno in umazano. Organizirali smo tudi zeleno strazo, ki je
vsak dan nadzirala dogajanje v parku. Akcija je potekala tudi v eas· --.....
poletnih poCitnic. Ueenci smo imeli posebne uniforme, vodili pa sm,
dnevnik opazanj. Naravoslovna uena pot je dokoneana in pripravljena
za ogled. CIani turistienega krozka smo prevzeli nalogo, da povabimo
otroke pa tudi odrasle sirom Siovenije na obisk v nase kraje.
Pripravili smo naert, kako bomo sprejeJi ueence in njihove spre-
mljevalce. Najprej bomo ueence peljali v uCilnico, kjer si bode
ogledali video posnetke Sturmovcev. Nato se bode razdelili v sku-
pine. Vodili jih bomo ueenci turistienega krozka, ki smo se usposobili
za vodenje.
Nasa pot se zaene pri glavnem panoju, na katerem je kratek opis
parka, zemljevid naravoslovne poti in simbol Drava - Mura . Pray je,
da yam na kratko predstavimo naso ueno pot.
Sturmovci lezijo pod Ptujem, starosto slovenskih mest. Nekoe obsirna
prodisea se vse bolj zaraseajo in iz njih izginjata znaeilna flora in
favna. Ostalo je Ie nekaj hektarjev loke in se ta je v nevarnosti, da
zaradi prevelikega posega Cloveka v naravo izgine. Sturmovce si la-
hko predstavljamo kot zbiralisee zivalskih in rastlinskih vrst, ki so
zaradi civilizacije postale ogrozene in prezrte. Mnoge vrste ptic,
rastlin in kaejih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogrozenih vrst,
so tod nasle zadnje prebivalisee. Bogati, a se premalo raziskani s9.....
svetovi zuzelk, dvozivk in plazilcev. .
Po koneanem ogledu se bode obiskovalci vrnili v uCilnico . V nasi
solski kuhinji si bode lahko naroCili kosilo ali malico. To pa se ni
vse, odigramo lahko tekmo, pripravimo saljiva tekmovanja, odvisno
od nasega poprejsnjega dogovora z obiskovalci. Skozi Videm poteka
Haloska planinska pot, zato lahko obiskovalce popeljemo na bliznje
grice, od koder je prelep razgled na Ptujsko in Dravsko polje. Za
obiskovalce smo pripravili tudi ponudbo " lastnoroenih " spominkov.
Naravoslovna uena pot je Ie del sirokega projekta, ki si ga je za-
stavil zavod OS Videm. V nadaljevanju projekta bomo raziskovali
celotno turistieno ponudbo obCine Videm, predvsem Halosko pla-
ninsko pot, Vinsko cesto, Leskovec z Avgustinom in ravninsko vas.
Naertujemo izdelavo turistienega vodnika po obCini Videm in uspo-
sabljanje vodieev. Raziskati in oziviti nameravamo kulinarieno ponu-
dbo v nasih gostiSCih in izdelati kazipote, markacije in informativne
table ter spominke, znaCilne za nase kraje. Radi bi uredili tudi
muzejsko zbirko Haloze in zanjo poiskali primeren prostor. Menimo
pa, da je med zelo pomembnimi nasimi nalogami tudi ta, kako bi
vzpodbudili krajane za lepso in bolj urejeno okolico. Vsi ti nasi
naerti pa so zelo odvisni od finanene pod pore, zato upamo, da bomo
z njimi navdusili tudi zupana obCine Videm g. Kirbisa in vse tiste, ki
si zelijo, da Haloze ne bi bile znane Ie kot manj razvito okolje, tem-
vee prelep koseek Siovenije, ki ga je vredno pokazati tudi drugim.
Ciani turisticnega krozka
z mentorico Ksenijo Samojlenko
 ZAN I MIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ 7
V lemih poCimieah se mora ro vprasanje
resici z novo pecjo, ki bo zadosrovala rudi za
prizidck s celovadnieo in masardne prosrore.
m liza se lero 2000, s kacerim bomo v Sioveniji zaceli uvajaci obvezno devetlemo V solskem lew 2000/2001 namrec preha-
"'D osnovno solanje. Za ro pa je med drugim pouebno zagorovici primerne prosrore, ki jamo na obvezno devetletno osnovno sola-
bodo omogoCili nemocen pouk v eni izmeni. 0 scanju v Leskoveu smo se pogovarjali z g. nje, za kar potrebujemo novo celovadnieo in
Scefanom Murkom, pomocnikom ravnaceljiee in vodjo rukajsnje organizaeijske enoce, ki je adapcaeijo obsrojeee sole, da bo zadoseeno
povedal naslednje: zahcevam devetlemega solanja. Ker kraj
Sola v Leskoveu dacira z lemieo 1912. V cehnienem poroCilu je zapisano, da so zunanje solo nujno pouebuje, so bile v cej smeri ze
scene v dobrem scanju, debelina zunanjega zidu je 6S em, brez beronskih cemeljev, suopi iz\'edene dolocene akcivnosci.
!eseni, prosrori imajo ecazno visino 378 em, okna so docrajana, potrebna zamenjave, saj so Leca 1994 je bil izdelan invescieijski pro-
njihove izolaeijske sposobnosci minimalne, inscalaeije so zascarele in niso v skladu s gram za veCino sol v bivsi obCini Pruj, cako
predpisi. Manjka celovadniea, uCilniea za cehnieni pouk, ni kabinerov in ni umeznega tudi za solo v Leskoveu. Izdelana je bila
skupnega prosrora. Pouk v obsrojeCih razmerah seveda mora pmekaci. Iskali smo rdicve. idejna zasnova, na osnovi kacere je bila
Eno uCilnieo smo preuredili v trim kabinec, v kacerem poceka veCina ur sponne vzgoje, ko narocena lokaeijska dokumencaeija, izvede-
pouka ni mozno izvajaci na pros cern. Pouk cehniene vzgoje poceka v uCilniei, ki ima ob na predlokaeijska razprava, naroceni proje-
zadnji sceni ui scare klopi, na kacerih sca vrtalni scroj in primeZ, vso ostalo opremo uCilniee kci. K idejni zasnovi nismo dobili soglasja
Zavoda za varscvo narave in kulrurne dedi-
pa predscavlja roeno orodje. Seveda smo manjkajoeo uCilnieo, ki smo jo namenili za spormo
sCine, ki vzuaja na izvedbi prizidka na drugi
vzgojo, morali nadomescici, sieer bi moral bici en oddelek v popoldanski izmeni. To je bilo
scrani obsrojece zgradbe, kar pa pomeni
mozno Ie, ker smo imeli enD generaeijo tako maloscevilno, da smo 12 uceneev lahko scisnili
poseg na sosednje zemljisce, ki je sed'li-
v bivso pi sarno. Ti ucenei so cako za marsikaj prikrajsani, saj morajo bici vse ure pouka Ie v
splosno Ijudsko premozenje, ki ga bo ,
cej uCilniei, kajci vsi oscali oddelki so scevilenejsi in se ucenei ne morejo scisnici v ta mali
delicveni bilanei pouebno pravno prenesCl
./"""" 'osror. Leros, ko je zima v primerjavi izpred nekaj lec veliko daljsa in hladnejsa, se nam je
na solo oziroma obCino Videm .
...,okazalo koc velik problem ogrevanje. Pred scirimi leci, ko je bila v gradnji sola na Vidmu, je
V programu republike je izdelava projekme
bila scara pee zamenjana z dvema pecema z Vidma, od kacerih pa jc isrocasno mozno kurici
dokumencaeije naenovana v lew 1997, ven-
Ie z eno, ki pa ne pokrije dovolj energijskih poueb, ker je kapaeiceca sarno ene peCi
dar jo bomo zagotovili ze v letosnjem letu.
premajhna. Tako se je !eros zgodilo, da smo morali pouk cri dni pred priceckom zimskih Tudi obCina je ze v svojem proracunu zago-
poCimic prekinici, saj s pecjo ni bilo mogoce doseCi predpisanih minimalnih cemperarur. S rovila nekaj sredscev, ki jih bomo zagotovo
popravilom peci in dodamim ogrevanjem (elektrika, plin) v vseh uCilnieah in hodnikih smo porabili, ce ne bo prevec zapletov pri prido-
uspeli prebrodici krizo. bivanju soglasja za gradnjo. Tudi v kraju so
7.e dolgo odloceni, da bodo zagotovili svoj
deleZ, razpravljajo Ie se 0 naCinu zbiranja
sredscev. Resnicno so zavzeci. Svoj delez
bodo zagocovili s sredscvi, delom in mace-
rialom. 0 nacnih in predvidenih virih pa
vee, ko bodo znani bolj zanesljivi podacki.
Toliko 0 solskih zadevah v kraju pomocnik
ravnaceljiee in vodja OE Leskovee, g.
Scefan Murko. Pri cern je edini mozen
odgovor na vprasanje, zascavljeno v naslovu,
da je sola v kraju nujno pocrebna in jo
moramo s skupnimi mocmi obnovici, po~ ~
bno se, ker je rudi republika v cern obdobJu
pripravljena prispevari svoj de!ez za obnovo
in dogradicev sole.
Ne izpuscimo priloznosci, ki se sarno enkrac
ponuja!
" TR

LESKOVEC POTREBUJE NOVO SOLO

Osnovna sola Leskovec je bila zgrajena davnega 1912. leta. V njej so nabirali znanje ie nasi dedki in babice.
Ker so bili Ii kraji slabo naseljeni, je v solo zahajaJo maJo otrok. Soja je nudiJa tudi stanovanja uCiteljem.
SoJo so z Jeti moderniziraJi, vendar vee ne zadostuje potrebam danasnjega casa. Pripravlja se program devet-
letnega soJanja, zato je soja potrebna obnove. Mi, sedaj ucenci, smo bili prikrajsani za telovadnico, tehnicno
deJavnico in jediJnico. SoJanja brez tega si v danasnjem casu ni mogoce predstavljati. Zaradi organizacijskih
sprememb je nasa sola s sklepom prejsnje ptujske oMine postala organizacljska enota osnOVlle soJe Videm.
V Jetu 1995 so izdeJali llacrte za obnovitev sedallje sole. V teh nacrtih je predvidena dograditev prizidka. Stem
bi sola dobila ustrezne prostore za telovadnico in ugodne pogoje za devetletno soJanje. Z nekaj sredstvi nam bo
priskoeila na pomoc driava, velIko dobre volje, razumevanja in pridnih rok pa bo potrebnih od samih krajanov.
Sola pomeni velik napredek za kraj, zato mislim, da bo zamisel 0 novi soli naletela na dober odmev med krajani.
Ucenci, ki smo nabirali znanje v stari soli in smo bili pnkrajsani za sodobno te/ovadnico, pa kljub temu ie/imo
mJajSemu rodu, da bi nove objekte uspeSno izrabili, v njih nabirali znanje in ga ponesli dalee v svet. Stem bomo
vsi dokazali, da se znanje iz haloskih krajev lahko primerja z znanjem iz veejih mest. Zato nam je najvecja ielja
sodobna in lepa sola. Pomagajte nam in vse generacije nasih mlajsih ljudi yam bodo vedno hvaJeine.
Lidija GRGIC, B.r.
OS Leskovec

8 KULTURA, DOGODKI V OBCINI
§j}(Jj)@~fft@ U;K[fOOUU@f}
(JJJ[f[f[]@Jfl[!iJU[!iJ@ U[!iJ [!iJ@[f@@[!iJ@ @@@@~f!w@
judska pesem, pIes in glasba, kako si lepa, bogata in
£ polna notranje lopline, si nastajala s skromnim kmeckim
Clovekom skozi cas...
Prisotna si bila povsod: ob trdem kmeckem iivljenju, ob dolgih
zimskih veeerih, ob raznih delih, .5egah in navadah ter pra-
znovanjih. Nasi dedki in babice so te Ijubili in gojili s pono-
som in zavcstjo, zalo si ostala nasc bogastvo, Ijudsko izroCilo
nasih krajev, nase obCine Videm.
Ljudsko izroCilo, ki se je ohranjalo skozi stoletja in desetletja,
je umetnina in narodno bogastvo, s katerim se ponasa nas
skromcn kmceki Clovck.
Za ohranitev tega bogastva se trudi in skrbi 11 kultumih dru-
stev, ki imajo s svojimi programi jasno zacrtano delo in akti-
~ osti na kulturnem podroCju. Programi zajemajo osnovno deja-
. flOSt posamczncga drustva, zagotavljanjc pogojcv za dcJovanjc,
nabava opreme, usposabljanje kadrov, nastopi il1 gostovanja sku-
pin na prireditvah v obCini, sirom po Sioveniji in tudi v inozem-
stvu, ob jubilejnih obletnicah, koncerte ter druga srecanja.
Za organizacijo in koordinacijo dcla lcr izdciavc projcktov
prireditev na obCinskem nivoju v obCini Videm skrbi Odbor za
prireditve.
Osnovni cilj odbora je, da bodo prireditev na nivoju obCine
ljudjc sprcjcJi za svojo, da bo kraj z njo iivcJ, da bo doscicl1a
mnoiicnost in sodelovanje vseh struktur v obCini. [mamo kaj
lepega pokazati in smo sposobni turistu, ki bo jutri prisel k
nam v Haloze, ponuditi zraven pristne haloske kapljice tudi
dobrote kmeeke kuhinje ter bogato kultumo dedisCino.
Za nami jc ic prva uspeSna Ictos"nja prircditcv ''Fascnk na
Vidmu'; ki je pokazala, da so Ijudje voljni in sposobni
prispevati svoj delei in da se da s skupnimi mocmi brez veejih
financnih sredstev tudi l1ekaj lepega organizirati in prirediti.
Dvaindvajset sodelujoCih skupin je pokazalo, da imamo ohra-
njcno najbogatcjSo ctl1ografsko izroCiio, saj so skupinc znane v
;-'")movini in tujini, najmanj pa doma, zato je bila ta prva
rrireditev na visokem nivoju.
Druga priredilev bo medobCinsko srecanje otroskih folklornih
skupin v Sclah 12. aprila 1996, trclja bo Zdruiimo sc v pcsmi,
plesu in glasbi v Vidmu sredi meseca seplembra; cetrta:
a) Hoiicek za najm/ajSe v obCini Videm
b) Si/vcstrovsko srccanjc obcanov obCinc Vidcm na Vidmu.
V odboru za prireditve razmisljajo tudi 0 prazniku obCine
Videm in takrat bi se naj predstavi/e vse organizacije in dru-
stva z de/ckom svoje aktivnosti.
V bodoce bo tudi potrebno izde/ati program za "zahva/no ne-
de/jo '; ko bi se /ahko predstavi/i kmetje, vinogradniki, drobna
obrt, ku/inarika, nase domace dobrote in zasebne vinoteke itd. ..
Odbor za prircditvc v obCini Vidcm ima po/no idcj za raznc
zamisli prireditev na obCinski ravni, vendar so vse odvisne od
financnih sredstev in sirse podpore v obCini, kar pa je tudi
osnova za razvoj gospodarstva in turizma v obCini Videm.
Francka PETROVIC
Otrok se rodi in kar nekaj easa ne shodi, ne spregovon In mu
ne zraste prvi lOb. Da, tudi ta fenomen ima svoje potrebe, svoj
razvoj in svoje zakonitosti. Ce je ob tern mogoea se orga-
v
nizirana pomoc In to na nivoju lokalne skupnosti, je to
bogata nalozba v razvoj nasah otrok. Tudi na tern podroeju
smo v obCini Videm na zaeetku. Le volja in optimizem zene
nase Ijudi naprej tam, kjer je potrebno povlcCi scle osnovnc
poteze za razvoj najmlajsih obeanov.
Podroeju otroskega varstva je posveeena posebna pozornost,
eeprav je zaeetno stanje nezavidljivo. Poskrbljeno je sicer za
vse malosoleke v 4 osnovnih solah. Glede predsolske vzgoje
in varstva v sami obCini pa nie. Blizu 80 nasih malekov
obiskuje vrtce v Ptuju, Mariboru, Markovcih in Kidrieevem.
Nekaj deset starsev je po podatkih minulega leta zaman
upalo na sprejem svojega otroka v vrtec. Se vee nasih
druzin resuje varstvo pri sosedih in babieah. Vse to in
dejstvo, da stevilo otrok v obCini narasea, jc vzpodbuda, da
je problem potrebno reSevati.
Beseda je dala besedo in ta idejo, ki je sedaj uresnieena .
ObCina Videm kot ustanoviteljica je v sodelovanju z upravo
vrtcev Ptuj (JVVZ Ptuj) in privatno iniciativo ustanovila prvi
lastni oddclek vrtca in siccr doma.
Druzina Horvat v PobreZju 158 je zagotovila prostorske
pogoje ter samozaposlitev gospodinje kot varuske. ObCin a
Videm In vrtec Ptuj sta prispevala opremo, opravila......
formalnosti ter z aprilom odpirata oddelek vrtca za 22 otn
starosti od 1,5 do 5 let. Stalno zaposlitcv bo dobila se
mlada vzgojiteljica zaeetnica iz Podlehnika.
Prvi korak je torej narejen. Ce bo in teres in pot reba se
veeja je pri Horvatovih proslora se za en oddelek vrtca in
za novo skupino 22 otrok.
Ceprav gre za sploh prvi primer ustanovitve vrtca v privatni
iniciativi, vlada med vsemi udeldcnci priprav optimizem.
Prvie zato, ker bo omogoeeno varstvo doslej eakajoCim otro-
kom pod povsem enakimi pogoji kot v mestnih vrtcih , in
drugie, ker se odpira nova moznost samozaposlovanja in no-
vega zaposlovanja v obCini nasploh.
Ko edinstven primer zaZ1Vl, bo gotovo za scboj povlekcl
nove ideje, pogum in interes morda se kje na drugem kon-
cu obCine.
Zaeetek je tu. Lepo in vspodbudno. Da! Tudi pri nasih
najmlajsih, ki so up nase bodoenosti.
Pa naj kdo odslcj se reee, da v nasi obCini nimamo vrtca
ali, da je to prvoaprilska.
P.U.
Prijavnico za prijavo otroka v varstvo v OE JVVZ Ptuj,
Pobrdje 158, dobijo starsi na seddu obeinc Videm in na
upravi JVVZ Ptuj, Presernova 29/IIT Ptuj.
SR
[
DO,rJ'5UUT t;I: V 'AIVI1ASt:t;
", ,
" . ]
~l.A5'''O
&;;II IC..
 v
KULTURA, DOGODKI V OBCINI 9

ZAHVALA - POHVALA
Na pustni ponedeljek se je na Vidmu dogajal pm fasenk v enoletni zgodoYini obcine Videm.
Pogumna predYidevanja iniciatorja so se uresniCila - prisli so vsi, .ki iivo ohranjajo izredno bogato
etnografsko tradicijo nasih krajev, znano ie sirom Slovenije in Evrope. Hvala vsem - tudi tako se
pokaie pripadnost in patriotizem do domaCih korenin. HvaJa enako vsem, ki so lepo pustno okrasili
Videm, hvala se posebej druiinam Zemljak - Pobreije, Lejnscak in Jus - Videm, ki so yzomo
pokazaJi, kako se pogosti v smislu starega obicaja fasenke, ko pridejo k hisi in zaie1ijo gospodinji in
gospodarju dobro ]etino.

skofije. Da bi zgodovina bila se vedno najzlahtnejsa uCiteljica,

'Ow !kf1flD@@!kfffirJ ll@f!iJfffJ navajamo nckaj dejstev, iz katerih zari ljubezen haloskega vemega
eloveka,
Il@[$!k@w@@ Zupnija ima stiri eerkve. Za najstarejso velja Devica Marija
Vnebovzeta v Podlehniku. Za cerkev sv. Duha na Rodnem vrhu zal
PRVIC BODO OCENILI NAJLEPSE UREJEN ne verno daruma pozidave, Leta 1652 se omenja kot podruznica sv.
Vida. Za najmanjk velja svetisee Zalostne Matere bozje pri Novi
KMECKIDOM cerkvi. Temeljni kamen so ji postavili 22 .8. 1742 bratje minori' ~
Vaske ienske v Leskovcu, organizirane vaktiv; smo I' preteklih letih Sedanja farna cerkev sv. Trojiee pa je iz leta 1654 in s svojil ..
....... ' sodelovanju s kmetJjsko svetovalno sluibo skrbele za lastno izobra- italjanskim baroenim slogom mogoeno dominira nad podlehnisko
.::vanje. V preteklem lew smo se odlocile, da bomo poskrbele 5e za dolino. Po svojih dimenzijah dalee presega vsa podeZeljska
kulwrno in druiabno iivljenje na vasi in za ohranjanje iZI'irnosti svetisea.
podeielja, Ozemlje danasnje zupnije je prvotnO spadalo pod prazupnijo Hoce.
Uspchc vcclctncga izobraicvanja smo prikazalc sirscmu krogu doma- V opisu podruznic sv. Vida pri Pruju se ze leta 1545 omenja rudi
Cinov lani oktobra na kulinaricni razstavi, ki smo jo pripra I 'ile v sklo-
podruznica Device Marije v Podlehniku. Prva zapisana krstna
pu dvodnevne prireditve "jesen v Halozah ': Med petdeset razsta-
matica 2. maja 1784 pa je eden od pisnih virov nastanka sedanjega
vljenimi izdelki jih je bilo veliko kot pravih posebnosti na,lfih krajel',
trojiskega zupnijskega urada. Iz zgodovinskih virov lahko trdimo,
Zima je na podeielju ie po tradiciji cas za dopolnilno izobraievanje,
Zato smo v zimskem casu organizirale dva enodnevna tecaja s da danasnja zupnija zaobsega teren, na katerem so bila nekoc tri
cematiko - peka drobnega peciva in potic cer tecaj izdelovanja samostojna pastoralna podrocja.
adventnih ven cko I' in desetdnevni kuharski tecaj.
Clanice akciva smo polne idej in na.1f program dela je ze/o pester, V
mesecu jUlllju bomo organizirale scrokovno ekskurzijo v Slovenske
gorice in Prekmurje. juhja bomo v sode/ovanu s kmetijsko
svctovalno sluibo izpcljalc akc!jo occnjcvanja IINAjLEP,C;E
UREjENI KMECKI DDM ': Za avgusc je v pripravi dvodnemi
kmecki praznik v Leskovcu z aktivnoscmi: kmecke igre, kulinaricna
razstava, ocenjevanje in izbor najmanjsega klopocca z vrtno I'eselico
ob zakljucku,
Za zimski cas imamo pripral'ljen novi sklop izobraievanja, ki je
-1snovan drugacc kot v pretcklih Iccih.
_lase starejse clanice bodo mlajsim v svojih domaCih kuhinjah izdale
skrivnosti priprave jed!; ki so malodane ie izginile v pozabo,
Nadaljcvalc bomo wdi z vecdncvnim kuharskim cccajcm.
Db kmecijski sl'etol'alni sluibi, ki nam pomaga s scrokovnimi nasveci,
smo do sedaj nasle veliko razumevanja na novi obCini Fidem in na
krajcvni skupnosti Lcskovcc, Danes zupnijo upravljajo redovniski bratje minoriti slovenske
fda Vindiii-Bd.I{'lk province sv. lozefa, ki zivijo v samostanu sv. Trojice ob fami cerkvi
na Gorci. V tern samostanu so tlldi redovniee Marijine sestre.
P.u. Cerkcv so predvsem Ijudje, ne pa zgradbe. Pred vojno je zupnija
Na obCini Videm je izraiena I'elika podpora ideji, da se aktivi
stela vee kat 4000 dus, danes pa kakih 2000. Iz krstnih rna tic je
kmeckih iena zdruiijo I' celotni obCini in se druscveno organizirajo
razvidno, da je pred vojno bilo letno okrog 140 krstov. Po leru 1956
po krajcvnih sckc!jah.
pa je stevilo Ijudi in krstov zaeelo mocno upadati in se pada.
Tako bi bilo mogoce nadvse zaielena prizadel'anja pri ocenjevanju
Lansko leto je krscenih 9 faranov, pokopov pa 33. Tz povedanega
najlepse kmeeke domaCije razsiriti in poenociti v obCini, Akcija bi
lahko potckala na osnovi javncga razpisa v nascm obCinskcm glasiltl lahko trdimo, da niti rurski vpadi, niti kuga, niti obe svetovni vojni
in to skozi I'se leta. Enako bi lahko pocekalo scimulacimo nista izvrsili nad Halozani taksnega genocida, kot komunistieno
finansiranje iz proracuna, enoumje. Ker na zalost nekateri "sultani r~ ki so v prejsnjem
rezimu po nasem terenu harali, se zivijo, 0 njih in tragediji kdaj
C7
drugie. Kaj za nase zupljane v tej siruaciji pomeni pricakovati
(JfJfPJ[f[jOjIffl ©~ 7J)U(C!iJ w Veliko noe in papezev prihod v Siovenijo, pa kar sami ugibajte.
Vsekakor tisti, ki ostajamo, z vsemi mocmi zelimo ohranjati sveto
(}={jIfflU@~Iffl!JD dedisCino, ki so temclj nak ljubezni, vere In upanja. Vam pa
klieemo: Kar zelite sebi, delajte tudi drugim!
V nekaj vrsticah yam predstavljamo zupnijo, ki spada po brat Mirko
demografski razgibanosti in tezavnosti terena v sam vrh mariborske minorit
 10 UUDJE IN DOGODKI

om
If

BE RESlTl lfJA PO OOZJI}OLO !B7ZUWU!!iJD@ W ~u~flff

V decembru 1995 in januarju 1996 sta juzni sneg in zled po 39 letih UflD ;G@flffflWU @/bx5UflDU
v nasib krajih povzrocila ponovno ogromno skodo v nasih gozdovih.
Gozdarji Zavoda za gozdove Siovenije sicer pregledujejo gozdove in
evidentirajo nastalo skodo. Toda v kratkem casu, do vegetacije, ne V nasi obeini je prieelo izhajati gla-
bodo zmogli pregledati vseh gozdov. Zato je veliko gozdno bogastvo v silo, ki bo na neki naCin tudi komu-
nikacija med obeani, in mislim, da si
nasi obcini v veli ki nevarnosti pred "gozdno kugo"-lubadarjem. uredniski odbor zasluzi pohvalo.
Vse lastnike gozdov pozivamo, v nasem skupnem interesu, da cimprej Pray jc, da tukaj v nascm glasilu
pregledajo svoje gozdove in zacnejo iz gozda odstranjevati podrto in zapiscmo tudi nekaj besed 0 nasem
poio)lllj'eno drevje (izdelajo "gozdni red"). Pred pricetkom sanitarne okolju, za katerega verno, da nam
nc more biti v ponos.
secnje so lastniki gozdov dolzni obvestiti podrocno krajevno enoto
Yes svet se na razliene naCine ukva-
zavoda za gozdove, ce jim ni bila izdana odlocba in sicer na nasJov: rja z vprasanjem onesnazevanja oko-
ZGS - KRAJEVNA ENOTA PTUJ, Z OISOVA 5, 2250 PTUJ, TEL.: Ija. Tega se lahko lotimo na razliene
772-725, kjer bodo dobili vse strokovne nasvete 0 naCinu izvedbe del naeine in na razlienih podroejih tudi
In ukrepih za sanacijo skode. mi obeani obeine Videm in tako
zapustimo svojim otrokom in vnukom
lepso in bolj zdravo obCino, kajti
okolje, v katerem trenutno prebi-
vamo, ni nasa lastnina.
Zivimo v zelo lepi obeini, ki je
sestavljena iz dveh delov, hribovitega-
II J" ed begunci vsega sveta je polovica otrok. Za njihov zdrav razvoj je Haloze in ravninskega. Vsi ti predeli
JYL potrebno zadostiti njihovim mnogokaterim potrebam. se niso zelo onesnazeni, vsekakor pa
Otroci begunci imajo se posebne potrebe in so notranje se posebno ranljivi. bodo, ee ne bomo tega prepreCili mi
Mnogi poznamo njihove razmere, jih razumemo in zato soeustvujemo z sami-vsak posameznik.
Nekaj je na tern podroeju ze bilo
njihovimi stiskami. Slovemja in tudi nase okolje se je vkljuCilo v
storjenega; ee se spomnimo Sturmo-
zagotavljanje pomoCi v smislu Deklaracije 0 C1ovekovih pravicah. Protokol st. vcev izpred easov, nasieenega z
1, 2. C1ena Konvencije 0 varstvu C1ovekovih pravic Sveta Evrope in po 26. razmmt odpadki, nas tam danes
C1enu Deklaracije, doloeata pravico vsakogar do izobraievanja in vzgoje. Zato pozdravi povsem drugaena slika. Se
smo kot mlada driava, podpisnica obeh mednarodnih aktov, dolini pomagati vedno pa se v Sturmovce stekajo
in vzpodbujati tudi k vzgoji in izobraievanju begunskih otrok pri nas. Stem odplake, ki onesnazujejo in to je nas
ob posebnih pristopih omogoeamo neprekinjen razvoj osebne identitete, skupni problem in ne Ie problem
utrjujemo psihosocialno stabilnost in vzpodbujamo vsestranski razvoj otrok, ki Ijudi, ki tam zivijo.
so najveekrat dobesedno iztrgani iz objema svojih druiin. Na Ptuju ie od Proti takim zadrcgam kot posame-
zniki ne moremo veliko storiti, toda
maja 1992 gostimo begunce. Ker je zagotavljanje osnovnosolskega izobra- lahko pa cigaretne skatle, ogorke in
:vanja prioritetna naloga vseh, ki so zadolieni za iivljenje beguncev, je bila druge smeti mceemo v kos in tako
v solskih letIh 92/93 in 93/94 organizirana begunska sola v prostorih Osnovne prispevamo k eistcjscmu okolju, v -
sole Breg in v prostorih KS Turnisee. S solskim letom 94/95 so begunski katerem zivimo ter delamo in je
otroci po priporoCiJu Ministrstva za solstvo in sport republike Slovenije mnogim tudi vir prciivctja in zaslu-
vkljueeni v redne osnovne in srednje sole v Sloveniji. zka (kmetijc, gozdovi, vinogradi, ... ).
Otroci iz begunskega centra Ptuj so vkljueeni v ueno vzgojni program Vendar bi sc tudi vecje tciave lahko
Osnovne sole Breg in Osnovne sole Videm. V solskem letu 94/95 je bilo v rcscvale z dobro organizacijo in pri-
stopom.
OS Videm vkljueenih 12 begunskih otrok. Osnovno solanje je zakljuCilo 10
Mislim, da je tukaj primeren eas in
otrok, 2 sta pred zakljuekom solskega leta s starsi odsla v Nemeijo. Tudi v kraj, da tudi g. zupan a in svetnike
tem solskem letu je v Osnovni soli Videm vkljueenih 12 otrok. obeine Videm opomnimo, da bi bilo
Torej, tudi v nasem okolju smo nasli dovolj razumevanja in pripravljenosti pray, ee bi po vsej obeini namestili
za humanost najvisje vrste. Skoda je Ie, da smo domaCini 0 tem dejstvu vee kosev za smeti, kajti ce se ti v
premalo seznanjeni. Lahko bi bili celo nanj ponosni. roki znajde prazna vreeka od bonbo-
V tekoeem solskem letu je v soli, takorekoe nase obCine, 8 begunskih nov, ovoj sladoleda in drugo, jo la-
osnovnosolcev od prvega do petega razreda vkljueenih celo v podaljsano hko vdes v kos Ie, ee ta tudi obsta-
bivanje na priporoCilo Ministrstva in z nesebieno pripravljenostjo vseh, ki na ja, drugace pac na tla.
Torej ste za cisto obeino? Ce ste na
soli delajo. Tako so veliko laije premagane razumljive bariere, tako v
to vprasanje odgovorili z da, vas
predznanju slovenskega jezika, pisanja domaCih nalog in podobno. pozivam, da tudi v prihodnjih stevi-
Vsi, skupno z begunci samimi, sreno upamo, da je ie blizu eal>~ ko se bodo Ikah nasega glasila piscte, podate
vrnili v svoje kraje in domove, ee je od njih se kaj ostalo. Posamezni otrok svoje mnenje in predloge 0 tern,
bo gotovo do konca svojih dni pomnil, da je kot beguneek nasel toplo kako naso obCino narediti in ohraniti
zavetje nekoe nekje v neki obCini Videm, ki jo bo skupno z organizatorji, !epo in cisto, saj si tega pray gotovo
animatorji, uCitelji in soso/Ci ohranil v lepem in toplem spominu. vsi zelimo.
Vanja ROPIC
Anita PEKLAR
 BORZA PONUDBE 11

CENIK REKLAM IN OGLASOV

V prvi stevilki tega glasila smo se tudi cIani ObCinskega NAS OLAS BO OBJA VUAL OB URADNIH
odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Videm odloCili, OBJA VAH TUDI REKLAME. TODA NE ORE
da obcanom obCine Videm predstavimo naso stranko in njeno LE ZA REKLAMO, PAC PA OB TEM ZA
delovanje. PREDSTA VITEV DEJA VNOSTI OROANlZACIJ V
Stranka s kratico SDSS je v nasi obCini nastala OBCINI VIDEM
31. 01. 1995 in takrat stela 11 cIa nov. Danes CENA OGlASA, KI JO JE POTRDIL SVET
steje nasa stranka 28 clanov. Predsednik OBClNE, JE ODVISNA OD OBSEGA OGLASA;
stranke je Janez JANSA, obCinskega odbora
Videm pa Stanko SIMONIC, na katerega se A4/1 - ena stran 24.()()() SIT
lahko vsi, ki bi zeleli postati cIani te stranke A4/2 12.000 SIT
tudi obrnete z vprasanji in z veseljem yam bo A4/4 6.()()() SIT
nanje odgovoril. A4/8 3.()()() SIT
Znak nase stranke je bordo rdeca vrtnica z zelenim steblom in A4/16 1.5()() SIT
listom. Geslo nak stranke je: II Za resnicno demokracijo in
socialno pravicnost v Sloveniji ' ~ NaroCiJa sprejemamo v tajnistvu.
Delujemo z namenom omogoCiti Ijudem, da sodelujejo pri
- hlikovanju in izrazanju politicne pobude, dajejo smernice
ojim izvoljenim predstavnikom, ...
Zavzemamo se za vzpostavitev taksnih druzbenih odnosov, ki I :1 ;~ ( 0) zivinozdravniska ambulanta, d.o.o.
bodo v pogojih sodobnega podjetnistva in tekmovalnosti If'" ('
,_,. \ . .
zagotovili vsakemu posamezniku enake moznosti sodelovanja, '''._/'L..
pravno varnost in solidarnost. JUTovci lb, 2284 'VUUm pri Ptuju

Ker delujemo na podrocju obCine Videm, se zavzemamo tudi
za njeno enovito kot edino uspesno dclovanje, saj bo Ie tako
delovanje obCine imelo za posledico lepo urejeno obCino in
srecne ter zadovoljne obcane.
PREDSEDSTVO
PRVA PRIVATNA VETERINARSKA AMBUL4NTA NA STAJERSKEM IN NA
SLOVENSKEM ZA VELIKE IN MALE ZIVAU
* Ambulanta deluje od ponedeljka do sobote od 7.00 do 9.30 ure.
V torek in cetrfek se od 15.00 doI7.00 ure.
* Za male in velike iivali se opravljajo vse ambulantne usluge.
* Telefon/telefax 062/764 407
* Zivinozdravniske usluge so na voljo 24 ur na dan.
* Vse operacije velikih iiva/i se opravljajo na domu.

@~~JlMJ. jfl)JOOIiMl@xr;/lrJJ~JlMJ. *Mobitel 0609/640 466

Za obtane obtine Videm velja v letu 1996 in 1997 popust 50% na us luge paralitolo~k.ih

~Nll~
preil kav livalskega blata (preiskave na gliste) kat dogovorjena obveza do obtanov ob pomoci
obCine pri opremijanju z laboratorijsko opremo.

V mesecu oktobru je na pobudo najaktivnejsih

~lMlrr ~~
v obCini in pod spretnim Fotoaparatom prizna-
nega FotograFa nasta/a prva promocijska razg/e-

~~f. L~~~~t~~~~·~~~
L-

dnica obCine Videm. Da bi bi/i obeani sezna-

njeni s promocijskimi prizadevanji, je razg/ednica
pri/oga prvi stevi/ki obeinskega glasi/a, ki ima
ob vseh obieajnih nalogah in namenih tudi
promocijski znaeaj za obeane in obeino Videm.
V primeru, da iz kakrsnih koli raz/ogov razgle-
dnice niste prejeli z glasi/om, jo zahtevajte ob
prvem obisku na obeini. Razg/ednica bo tudi v
javni prodaji, zato s podarjeno razg/ednico raz-
vese/ite svojega najbo/jsega prijate/ja s pozdravi
in povabilom v nase kraje.
od ponedeUka do petka. od 7. 00 do 15.00 ure
RACUNALNISKO OBLIKOVANjE - DESIGN
IZREZOVANJE IZ SAMOLh"PILNE FOLIjE
NAMIZNO ZALOiNIS1VO
PLASTIFICIRANjE. VEZA VA DOKUMENTOV
ZIGI • FOTOKOPlRANjE • SJ1'011SK
KDOR NE INVESTIRA v REKLAMO. DA SE PREBIJE NA TRZI~CE.
JE KOT BI RAZBIL URO. DA USTAVI CAS
1l.@l%a@:~ @lo@o@o 1l.@l%a~~ @]o@o@o 1l.@~Wr?:~ @l.@o@o 1l.@l%fir?:~ @]o@o@o

IZDAjA TEL]: obCina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764 120 '* GLA VNI IN
ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Ropic '* POMOCNICA GLA VNEGA UREDNIKA: Tatjana Mohorko '* TEHNICNI
UREDNIK: Ivan ViJicnjak '* LEKTOR: France PJanteu '* OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 220-1
MikJavz na Dravskem poJju '* STROKOVNI SODELA VCL Anton Roskar, Dani MiJosic, Ivan Ciglar '* Na osnovi mnenja
urada vlade za informiranje RS st. 23/90-541/96-12 se za glasilo placuje 5% promemi davek '* Glasilo NAB GLAS je vpisano
v evidenco javnih gJasil, ki jo I/odi urad "Jade za informiranje RS, pod zaporedno stevilko 1332 '* Glasilo je brezplacno
'* Izhaja v nakJadi 2.300 izvodov.
 12 DROBNE INFORMACIJE

D]g({)lBNl lK1MIIETlJ§JKJ[ NASVlIETl

APRIL DOPISUJTE
Koruzo sejemo konee meseea, ce so cia ogreta na 8°C. Sa dim 0 pozen krompir. Oziminam drugic v

dognojujemo s KAN-om ob pojavu drugega kolenea. S paso pricnemo pri visini ruse 10 em.
Zivalim, ki jih bomo pasli, postopoma zmanjsujmo zimski obrok in dodajmo vedno vee zelene
V NASE
krme. Cas je za nakup piscaneev, zlasd za zrejo nesnie. Po evetenju po potrebi sadno drevje
dognojujemo z N gnojili. Zatravljene nasade mulCimo, ko doseie trava 15-30 em visine. V
vinogradu zakljuCimo povezovanje rozg. Hruske in jablane obvezno dvakrat skropimo prod skrlupu GLASILO
in pepelnati plesni. Tudi na vino v kleti ne poza~imo, saj so temperature lahko ie visoke. \
'-- -

OBCANOM IN URADNIKOM vzorom, ki jih svet ie pozna ter prizna.

V POMOC IN KORIST Na teh osnovah ieli temeljiti tudi organizaeija in ustroj uprave
obCine Videm. Integralno se navezuje na organizaeijo in ustroj
ObCina Videm je skupna, nova eelotne obCinske strukture. Njen razvoj in rast kvalitete je
in edina obeina vseh 7.724 odvisen predvsem od delovnih pogojev. Zato so, ne Ie sibki
obeanov. Ne glede na pre- prostorski pogoji, velika frekvenea strank, delo uradnikov na vee
teklost nastanka je nasa lokaeijah ipd., pac pa tudi postopno nastajajoea zakonodaja na
podroeju lokalne samouprave, narekovali odloCitev za deJo
ob6inske uprave v uradnih urah za stranke, kot sledi:
NAS GlAS --

JE PONEDELJEK 00 B.OO DO 13.00 URE

SREDA 00 B.OO DO 12.00
VAS GAS in 00 14.00 DO 17.00
PETEK 00 B.OO DO 12.00

naloga, da jo vzamemo za MAUCA - vsak delovni dan 00 10.00 DO 10.30

svojo, delujemo skupno v
njeno - naso korist. Je edina
nam dodeljena, edinstvena in
kot vse ostale slovenske, se
nebogljena. Strpnost in trud,
sodelovanje ter dobra vera v
naso nesluteno skupno moe
naj nam obeanom bo svetal
sij na poti do obCine evro-
pske ravni. Ce se namenimo
delali to, ni mnogotero poti, je
Ie ena - v skupno, posteno,
enovito, s silami veCine pod-
prto in v interdiseiplinarno plan-
sko naravnano obeino nase
skupne bodoenosti. Le te naj
se ne boji nihee, ki je v sebi
posten in ki v bistvu spostuje
svoje soobeane. Soobeanov si
ni mogoee izbirati, kot si ni
mogoee izbirati bratov in
- v sredo se 00 13.00 DO 14.00 URE
Ostali delovni cas od 7.00 do 15.00, oziroma v sredo do 17.00
in petek do 13.00 ure delavei obCinske uprave opravljamo -
redne naloge pri razresevanju upravnih zadev po uradni
dolinosti ter za organe in organizaeije v obCini.
V cilju veeje u6inkovitosti in uspesnosti dela v ob6inski
upravi pozivamo vse obeane, da v najveeji moini meri
upostevate z odredbo dne 22. 11. 1995 za stranke odrejene
uradne ure.
Zakonodaja 0 doloCitvi uradnih ur v driavni in obCinski upravi
namree temelji tudi na fizioloskih in ostalih zahtevah Cloveka,
da /ahko Ie v doloeenih pogojih kvalitetno opravi strokovno
administrativno ter upravno de/o, ki zahteva z zakonom doloeen
upravni postopek. Pray od rezu/tatov upravnih postopkov pa so
odvisni rezultati, s katerimi razpolaga v koneni fazi obCina kot
eelota.
Zaposleni v obCinski upravi kljub temu, da se obeani
sorazmerno poeasi - kot drugod - privajamo na iivljenje in
delo v razvijajoci se obcini, menimo - da se obCini, ki ima
taksne obeane, ni bati obstoja in zdravega razvoja. v

sestra. Mogoee pa je, korak Stanko ROPIC

za korakom slediti dobrim VODJA OBCINSKE UPRAVE