-- --:- ,

.
. .-
~ -

:Drage obcan/(e in obfnni!

V obCini Videm smo skupaj prehodili dobra tri leta in verjemite, da se
je splacalo, kajti naredili smo ogromno koristnega. Prvic bomo skupaj
praznovali tudi svoj obCinski praznik, na Vidovo nedeijo, in vse Vas
obcane vabimo na osrednjo sveeanost ob prazniku, ki bo 13. junija,
ob 14. uri pred novo obCinsko stavbo.

v
Dobrodosli V Vidmu pri Ptuju.
eestitava Vam (JU 1. praZl1i/al (Julil1e Videm
Zupan
Predsednik stlda
~2____~_______________________O_B__P_RA_Z_N_I_K_U_O__B_C_IN_E~
SPOSTOVANE BRALKE IN BRALCI!
lnolla prihajamo med Vas z 110110 stellilko 91asila
obcine Videm NAS GLAS in tale junijska je
posllecena 1. prazniku nase obcine, Po obse9u
je skromnejsa, kot so bile lise dosedanje
stellilke, IIsebinsko pa smo jo II uredniskem
odboru poskusali kar se da ob09atiti in lias z njo
tudi pollabiti na lise praznicne prireditlle.
Pomlad nas je ie dodobra obdarila z bujnostjo,
obilico clletja in sonca, in lise se kako disi po
poletju. Tudi Ijudje se ie malce na9ibamo po
poletnem IIremenu, pomladna utrujenost nas je
lise skupaj za90tollo ie minila in ob obilici dela
na IIrtollih, njillah in IIin09radih smo na to ie
malce pozabili. In II dneh, ko zorijo cesnje in je
90d zalletnika iupnije sll, Vida, takrat tudi
obCina Videm praznuje slloj obcinski praznik.
Letos junija bo za Vas obcane petih krajellnih
skupnosti to prlli praznik, zato bo II
predpraznicnih in praznicnih dneh toliko bolj
sllecano. l nasim 91asilom Vas torej IIabimo na
lise prireditlle, ki se se bodo z90dile prazniku II
cast; objallljamo slallnostne na90llore: iupana
Franca Kirbisa, predsednika obcinske9a slleta
Friderika 8racica in predsednika 9radbene9a
odbora pri obcinski stallbi ma9. Janeza Merca,
objallljamo pa tudi tiste, ki bodo na osrednji
obCinski sllecanosti 13. junija prejeli plakete in
priznanja obcine Videm.
8ili smo zrallen tudi na Dnellu odprtih IIrat
Policije, p090llor pa je nastal s komandirjem PO
Podlehnik Adolfom Kopsetom, manjkali nismo
na obcinskem 9asilskem tekmollanju in bili smo
pri uspeSnih 9asilcih II PGD Triec, da pa so nase
casopisne strani bolj barllite in pestrejSe, se
IIam II literarnih prispellkih in risbicah na temo
NAS KRAJ predstallljajo nadebudni ucenci OS
Videm.
Ko boste imeli II rokah NAS GLAS, si zanj
resnicno IIzemite cas, mi pa IIam ielimo prijetno
branje. Cestitamo Vam ob obcinskem prazniku,
ielimo lepo praznollanje in mn090 IIeselja ob
IIseh pridobitllah obcine; med nje sodi tudi nolla
obCinska ZtJradba. Uredniski odbor Vas bo z
nollo stellilko obcinske9a 91asila znolla
razlleselil septembra, ko bo poletnih pocitnic in
lenarjenja ie konec, do takrat pa Vam IIsi
skupaj ielimo soncno poletje in prijeten oddih,
kamorkoli boste ie odsli.
Tatjana
~---_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _---.J
Spostovani obeani!
Danasllji casopis, posvecen prvemu obCinskemu
prazniku, je pred vami. V njem boste l1aSli
obsirno poroCilo 0 delovanjll obCine v lem
stiriletnem obdobju, vk/jllel1o z lelom 1998.
Podani so vsi podatki, ki so bili reali:;rani na
posameznem podroejll s sredstvi prorahllla,
vasimi sredstvi ill s sredstv; drZave.
Ob prvem obCinskem prazniku Vam zelim
nada/jnega sodelovanja, eim vee slrpnosti in
delovllih IIspehov.
Vas :llpan
Nagovor iupana ob
1. prazniku obcine
Spostovani obiani, spostovani gostje
Lep pozdrav in prisrcna dobrodoslieo in prtjelno poc'lItje
na danasnjem prvelll obCinskelil pracniku obcine Vic/elli.
Lew 1994 .Ie bilo prelolllno ~a delo\'Unje nOl'e lokalne
sallloupral'e in naslanek novih oh6n Z zakonolll so
naslale nove obcine lalli, kjerje 10 bila vo/jo obcanol' in
prov ,ako lalli, kjer niso bili co IIslana v/jol/je I/ovill
obein, ena ad ,eh .Ie ludi ob6na Videm. Kajli od slirih
KS, .Ie Ie enG bila za uslanovilev. DSlale Iri KS pa .Ie niso
izrekle, .ie lIIanj pa za zdruieno ob6no Videlll. f..'{jub
remu .Ie obc'ina Videm nastala. Razproslira se na 1]8
kill" s 44 zaselki, v kalerih prebim 7727 prehivalcev v -..,
2200 gospodinjstvih.
Izvedene so bile volitve, izvo/jeno sla bilo 17 ('Ianski
ob6nski svel iz 7 slrank in zupan. Danes lahko Irdim, do
so bili zacelki b'edno leiki, skoraj nelllogoei. Bili .1'1110
brez pravega proslora, prihliino pol lela selll deloval v
prosrorih pisarne KS pod lipami v Vidlllll in dOllla.
Poslllh zo nose leiove .Ie illleia Klllefljsko cadruga PIli/.
poslovna enola Videm, s kalero sma skllpno IIredili 3
pros/ore in se posillievali vseh dmgih proslorO!: S lelll
so bili olllogoceni vsaj minilllaini pogoji za delo.
Zaposlili smo vse 4 delavee iz KS Zaradi obsega del
smo zaposlili Ilidi druge slrokovne delavce, od kalcrill so
Irtje delavci in dva jill7keionarja ~aposleni :a doloc'en
cas. Sislelllalizactja .Ie IIrejena na podlagi ,ilevila
prebivalcel' obeine, tal pa vsi Ii /judje ne de/Cljo na
sedeill obeine. Krajevne skllpnosli niso bile IIkinjene. saj
dva de/avca delala na lerenll za pOlrebe KS.
Proracllnska sredslva, ki zajemajo ] /3 :a obve~llo .101'110
porabo in 1/3 za urejanje kOllllll1all1e ill/ias /rllklllre in
drllgih podroctj, l1e zadosllIjejo zo pokrilje vsell zelja il1
pOlreb. V leh lelih so bila izvedena delo l1a \'sch
 ~O__B_P_R_AZ N_E______________________~____J~
__N_IK_U__O_B_C_I_
podrocjih in sicer novo zgrajenih in preplaslenih je bilo
36 kl1l ceslisc v vrednosli 2 I O. 000 000 SIT. izvedenih je
bilo 160 novih prikljuckov na vodovod v vrednosli
11 7. 000.000 SIT in sicer 96 prikljuckov. kalerih vrednosl
po prikljuCku presega I l1Iilijon. Na novo je bilo
prikljllcenih 5 gospodinjslev na eleklriko. zgrajenih je
bilo cca 300 Ielefonskih prikljllckov s sal1lopla6iom IeI'
druga dela: gramoziranje. vzdrievanje cesl. zimska
sluiba in druga manj.'a dela.
V leh lelih. vkljucnoz lelosnjim lelom.je bilo inveslirano v
KSLESKOVEC. 108.105.626
KS PODLEHNIK. 175.734.444
KS VIDEM 154.453.792
KSDOLENA.· 43.326.212
Torej je bilo za inveslicije skllpno vlozenih
481.620.074.00 SIT
r-
OSlaja nam se vee podrocij. kalerim se nismo kos s
svojimi sredstvi. V obc":ini imamo stiri usnovne sole, od
kalerih nobena nima pogojev za devetlelno .'olanje.
Dogradili bo pOlrebno ucilnice soli Videm. obnovili solo
in dogradili Ielovadnico v Leskovcu. dogradili u6inice
in leiovadnico v Podlehniku in obnova sole v Selih.
Invenslicijska vrednosl v LeskovclI in Podlehniku znasa
vsaka posamezno 350 oziroma 400 milijonov SIT. nas
delei 50% bo zelo leSko dosegljiv.
Za olrosko varSlvo nimamo primernih proslorskih
pogaje\( Od 100 otrok. ki jih imamo v vzgojno
varslvenem zavodu. imamo S01110 en oddelek v zasebnem
vrlcu. Predvideva se pri vseh solah dogradilev proslorov
Ilidi za vrlce.
Upokojencev imamo preko 1000. ki so organizirani v
sfiri drus(va,' fa so povezana v obmocno zvezo v Ptuju.
Na socialnem programll je veliko leia>: saj se \'se vee
obeanov odloca za dOll/ove oSlarelih. kjerje ie 50 nasih
obcanov. lzraieno je veliko ielja. da bi ,udi \. obCini
zgradili dom za oSlareie.
Za VGl'stvo pred naravnimi in dl'ugimi nesre(~af11i skrbi
pel gasilskih druslev. ki so organizirana v svojo Gasilsko
zvezo Videm.
Ze/o razgihano ill1amo .'por/no dejavnosl z oSll1imi
druslvi. ki so pOl'ezana v svojo Spormo Z\'ezo Videm.
Na kullurnem podroeju .1'1110 med najbogalejsimi. saj
imamo zelo razgihano kllllllrno dejCll'/1os/ z de\'elimi
drustvi. ki so zela akrivna v okvirll oh6ne in izven.
V lelu 1996 je bil na svelll sprejel sklep. da si obcil1a
zgradi ludi svoje proslOre. Parce/a je bila ob slari
dVOI'ani. Dvoral1ski del je bil v denacionalizacijskem
poslopku. Z illpniscem smo na.iIi skupni dogOl'or in smo
olllenjeni del odkupili. osrali del parcele paje pridobila
KS Videm Z zGl1lenjavo druibene Jasmine. Projekt nal11je
izdelal arhilekl Ivo Snajder iz Maribora po priporoCilu
spomeniskega varslva. zalo Illdi ima ,aksno I'0dobo.
Dela so bila dana preko javnega razpisa podjeljll
Korpar d.o.o .. seveda pa .Ie delo ,eklo v okvirll
razpoloiljivih sredstev. Pri sallli gradnji so nasrajale
ludi objeklivne leiave iz\'aja/ca. zalo sma se l11urali
posluzevali razlicnih podizvajalcev in skupno z glavl1illl
izvajalcem objekl dokol1cali. Tehnh'ni prevzem je bil
IIspesno iZl'eden 5. maja 1998.
Tako je ludi konean najveeji kall1en spolike - novinmjev
in posameznikOl: ki niso razullleli. kako.le obCina
palrebovala proslare. pa kraj in vsi ob('al1i.
V lem slirilelnem obdabju pa so se pokazale velike
razlike v razvilosli nasih podrocij il1 zelje po svojih
obc'inah - KS Podlehl1ik. KS Leskovec in odcepilvi
naseljo Boleeka vas IeI' de/a naselja Lancova vas.
ObCinski svel je vsem pobudam in predlogoll1 dal
pazitivno mnel1je in stem olllogoCiI. da se obeani
organizirajo tako. da bodo {illlbolj zadovoljni.
Razl1olikosl razvoja pa je ludi pogojevalo . do seje KS
Dolena razde!ila l1a dve Krajevni skupnosri- KS Seta in
KSDolena.
V poslopku pa je 11Idi usranovilev slirih krajevnih
skupnasli iz kraje\'l1e skupnosli Videm. Vse ra pa kaie.
da so nasi ohcal1i za raZl'oj sl'oji/[ krajev in da ludi
vell'ko prieakujejo iz obcinskega prorac'una.
Smo pred koncem slirilelnega delovanja obc'ine Videm.
iz opravljenega pa je razvidno. da je obeina veliko
lIslvariia. seveda pa nismo mogli zadovoljili vseh pOlreb
il,ielja. kar pa bomo v prihadnje.
Vsell1 obcal1om. poslovnim parlnerjem. sodelavcem. ki
sle v lem obdobjll slali ob slrani obCini Videm. da ji je
loliko lISpeiO lIresniCili l1aerlovano se zahvaljujem in
vOIn ob prvem obCinskem prazniku (.":eslilal11.
Zupan obCine Videm
Franc Kirbis. ing.
 ~4____~ ________________________O_B__P_RA_Z_N_I_K_U__O_B_C_IN_E~
Predsednik obcinskega sveta Friderik
Bracic ob obcinskem prazniku
Obmocje Haloz je vse do konca
leta 1993 spadalo pod obmocj e
nekdanje obe in e Ptuj . V letu 1994
pa je skladno z zakonodajo to
podroej e postala nova lokaln a
skupnost z lIn enom Obcina
Videm , ki zajema obmocja 44
nasel ij s 7727 tisoe prebivalci.
Kmalu po ustanovi tvi samostojne
obcine j e bil sprejet najvisji akt
obcine in skladno z njim izvo lj en i
upravl1l III izvrsilni orgalll , med
nji mi kot naj visji organ svet
obcine.
Razvoj Haloz je bil Ie deloma
zajet v prog ramih bivse obeine
Ptuj , ki j e ta del svojega obmocja
vedno obravnavala kot obrobno
podroeje III temu pnmerno
skrbela rudi za njen razvoj.
Prebiva lci tega podroeja pa smo
bi li in smo se vedno preprieani ,
da imamo moznosti razvoja, tako
na podrocju kmetij stva , gospo-
darstva 111 drobn ega gos po-
darstva, turi zma, kulture 111
sporta. G lavna naloga obe inskega
sveta in obcin e nasploh je razvoj
celostne podobe obcine, k cemur
lahko de lno pripomorejo tudi
razp isi za subvencij e, za dodelitev
ugodnej s ih kreditov na podrocju
~ --
km etijst va - predvsem za agrome li oracije, drobn ega gospodarstva in
ra zvoj rurizma in vseh ostal ih podrocij , ki omogocajo razvoj in 5 tem
zaposlitev. Ena izmed pomembni h nalog je moderni zac ija lokalnih in
krajevnih cest in ureditev drugih komunalno infrastruktum ih objektov.
Pom embeni dosezek j e dokoncanje vodovoda v Trdobojcih in polozi tev
temeljenega kamna za nov vodovod Maj ski vrh - Podlehnik.
V teh stirih letih delovanja je svet obcin e sprejel ve li ko odlocitev, vendar
bi nastel Ie nekaj zadnjih , med njimi , potrditev proracuna za 1998 in z
njim porrditev plana, ki bo pri speval k razvoju celotne obc in e, novi
telefonski prikljucki, elektritikacija, ustanovitev novih 5 krajev nih .....,.
skupnosti , odcepitev vrtca in oddelka malih sol iz JVVZ in prikljuc itev k
osnovnim solam, zacetek del za preureditev stare gramozn ice v zanimiv
Turisticno rekreac ij ski center, v mesecu jun iju bo referendum za
ustanovitev nove lokalne skupnost i Pod lehnik , razgovo r za potrditev
delitvene bilance z Mestno obcillo Ptuj glede premozenja nase obcine tel'
se ve liko drugi h nalog, ki bodo imel e za razvoj obcine v prih odnosti ve lik
pomen. Za uspeh pri rea li zacij i sprejetih od locitev pa ne gre zahvala Ie
svetu obcine. Zahva la gre predvsem yam obcanom, ki ste podpira li nase
odlocitve, dasi ravno ste jih veasi h tezko sprejeli , kot vsem odborom in
kom is ijam , delu krajevnih skupnosti in vaskih odborov, skratka razvoj
obcine je pos led ica skupnega sodel ovanja tako zupana, del a obe in skih
struknlr, organov od locanja v obeini kot vseh obcanov obc ine Videm.
Med in vesti cijami v obe ini pa ima najpomembnejso vlogo zgrad itev nove
obcinske sravbe, ki pomeni izredno ve lik o pridobitev, saj prinasa
posodoblj ene pos lovne prostore, poroeno dVOl'ano, dVOl'ano za ku lturn e
prireditve, pi sarn o oddelka po li cije, kraj evnega urada in se ve li ko drugih
funkcionalnih prostorov. Ravno zdaj potekajo SC zakljucn a dela pri
opremljanjll prostorov in tik pred je vrati lIradn a otvo ritev novih --.,.
prostorov, ki bo zdru zena 5 praznovanjem prvega obci nskega praznika
obc in e Videm . Za dan obe in skega praznika je do locen 15. jllnij , dan sv.
Vida.
Kot pred sednik najvisjega organa obc ine bi ze lel povedati , da sem bil na
zacetku svojega predsednikovanja po ln dvomov a li bom zmogc l taksno
odgovomost, ostati zvcst svojim nace lom pri rem pa izpo lniti to, kar mi j e
bi lo nalozeno . Sedaj nekaj mesecev pred iztekom mandata vem, da sem
zmogel zdruziti oboje. Z veseljem in ponosom opazujem celostni razvoj
obcine in pray vesel scm, da scm imel, skupaj z vsemi ciani odborov,
komis ij, in vseh o beanov, moznosr soodl oeanja pri razvoju nase obcine.
Predsednik obe inskega sveta
Friderik BRAC IC
 IL-O_B_P_R_AZ
_ N_IK_U_ O_B_
C_IN_E_ _ __ _ _ _ _ _ _
Predstavitev poteka gradnje
in opisa vrednostnih del
Vsaka Obeina kot lokalna skup-
nosl, Z vsenzi svojimi upravnimi in
samoupravnimi organi si oblikuje
programe, ki so pod vplivi potreb
in motnosti. Z nastankom novih
obein IV potrebe specijiene, .mj je
potrebno zaeeti postavljati pogoje
za svoje de/o in izvajati naloge
lokalne skupnosti do krajanov
hkrati. Ce gremo se dalje, toie na
r- obmejno, v razvoiu deficitarno
podroeje Hafoz, ki v Sfoveniji
nima primerjave, so izraiene
potrebe se bolj v nasprotju Z
motnostmi.
Mag. Janez Mere
Med potrebami in
moinostmiz
razlicnimi idejami
Ce nam je znano. da obcina lahko
nudi dovolj za krajane, ce ima
sam a osnovne pogoje, potem niso
utemeljene obstojece resitve s
tremi zaposlenimi v prostoru, ki
meri II m 2 ali dele delavca KS v
sejni sobi in podobno, pa se to v
najemu. Ob stalnih prostorskih
tezavah in slabih delovnih pogojih
smo se nahajali vedno pred novimi
izzivi , med katerimi je bilo jasno,
da j e potrebno sprejeti tudi
ustrezne odlocitve. Bili smo
razpeti med kratkorocnimi In
~QJ--5--'
dolgorocnimi resitvami. Ker bi prvim nekoc sledi la tudi dolgorocna in
ker bi v obeh primerih govorili tudi 0 dveh zakljllcenih cenah, smo
men iii, da je izbrana odlocitev najraeionalnejsa.
Kljub izj eInni m razhajanjem med potrebami in moznostmi smo Sl v
mandatu zadali mnoge vel ike projekte in to: vodovodno omrezje v
vrednosti 130 mio. in za 163 prikljuckov, eestna inti-astrllktura v obsegll
27 km in v vrednosti 180 mio. in izgradnja upravne zgradbe, ki j e stala
86.500.000 SIT 0 izgradnji obcinske zgradbe smo se odlocili v
novembru 1995, ko so se nam ponlldile tudi primerne prostorske
moinosti.
Avgusta 1996 so priceli z deli ob nekdanji kulturnl dvoranl
Zacetki pristopa k gradnji
Kot ni bila odlocitev 0 zacetkih gradnje lahka, tako tudi v nadaljevanju
ni manjkalo nadaljnjih tezav. Od febr1l31ja do junija 1995 je trajala
aktivnost med lokacij skim in gradbenim dovoljenjem za gradnjo lIpravn e
zgradbe. Istocasno in vse do konea leta 1996 so potekale aktivnosti za
pridobitev zemljisca in dvorane Siomskovega doma. Omenjeni
Siomskov dom je bil predmet denacionalizaeijskega postopka, pri cemer
je Obcina Videm podpisala Sporazum z minoritsk im samostanom Sv.
Vida 0 pridobitvi nepremicnine. Naslednja odlocitev obcinskega sveta
Obcine Videm je bila 23.4.1996, ko smo se odlocili za objavo razpisa za
izbor najugodnejsega ponudnika za izgradnjo lIpravne zgradbe na osnovi
javnega razpisa ki je bil objavljen v Ur. listu RS 'it. 24/96 .
Med vidnimi datumi beldimo izbor najugodnejsega ponlldnika za
gradnjo, ki j e bil 1.7.1996 in zacetek gradbenih del , ki je bil 10.07. 1996.
Za izgradnjo j e bil kot najugodnejsi izbran izvajalec Karpar 0.0.0.
Med same gradnjo nastopajo nova stanja in bi vsa dvorana, ki j e bila
predvidena za nadzidavo, ni bila ustrezna, zato je potrebna njena rusitev,
dodajo se no ve podkletitve in podobno. Zrave n tehnicnih tdav pa ne
manjka tezav pri samem izvajalcu, ki zaradi financnih teiav in v zacetnem
primernem gradbenem zagonu zacne vidno zamujati z vsemi roki. Tekli so
dnevi , tedni in meseei, ko se na objektu ni zgod ilo nit vidnega in pred
nami so potrebe po novih odlocitvah. Zupan, obcinski urad in obcinski
~16____~_____________________O
__B _P_R_A_ZN_I_K_U_O_B_C_VI_N~
E
svet so pred nov imi izzivi , med moznostmi pravdanja
in cakanja tel' hkratnim iskanjem nov ih res itev. Ob
oeeni stanja 5mo se od loc ili za nadaljevanje aktivnega
del a na projektu in hkratnem resevanju pogodbenih
obveznosti s prvotnim izvajalcem. Dela smo
nadaljevali z veeino pod-izvajaJcev pri Korparju
direktno in izborom novih izvajaJcev za tista, ki niso
bili izved lji vi po osnovni pogodbi.
~.1", I
:;.,:::~~~~lFr,;
, ,,~ -;."
Stara zgradbaje bOa dotrajana, potrebno jo je bilo porusiti
Kljub nada ljevanju de l ob tern ni manj kalo tezav s
koordinac ij o, ki jo v tern casu opravlja Urad Obcine
Videm , marsikj e so potrebne tudi nove tehnicne in
stroko vne resitve, pray tako so preeej snj3
prizadevanja, da Korpar 0.0.0. opravi del
obveznosti iz projekta.
Ker je bilo potrebno oprav iti mnogo organi zaeij skih ,
telUlienih in drugih obveznosti, je bil deeembra 1997
ustanovlj en tudi gradben i odbor. Do nJ egove
ustanovitve je te naloge opravil zupanski urad in
odbor za infrastrukturo.
Na temeljih nekdanje kultume dvorane je ie oktobra 1996
nastajala nova obcinska zgradba
K Ijub temu , da so vsi izvajalei del v zadnj ih mesee ih
dela uspesno in hitro oprav ljali , je bi lo potrebno
mnogo koordinacije, nadzora in admi ni strativnih in
tehnicnih oprav il tako, da je bila upravna zgradba
uspeSno tehni cno prevzeta 12.05.1998 .
Zraven g radbenih nal og in potreb ne moremo mim o
potrebe po vsaj delni nabavi o preme, da bi lahko
objekt pridobil svojo funke ijo. Naj ob tem navedemo,
da smo v eeloti uporabili vso o premo, ki j e dos lej
sluzila potrebam obe in ske uprave.
Naj navedemo, kaj bo v lej upravni zgradbi:
I. Upravni prostori Obei ne Vidcm
2. Upravn i prostori KS Videm
3. Upravna enota Ptuj , Marieni urad Videm
4. Kulturno-prosvetna dvoran a, ki j e nadomcstilo za
prejsnjo Siom skovo dvorano
5. Poroena dvorana
6. Prostori za delovanje politienih strank
7. Obcasna pi sarna Policijskega oddelka Podl ehnik
Nekateri finaneni primerjalni podatki 0 finaneiranju
upra vne zgradbe:
Pregled/inancne konslrukcije:
I. Vrednost invest ieij e po idejnem naertu
69.988.425
2. Vrednost eelotne investieije po pogodbah
80.684.297
3. Koncna vrednost investicij e (predvidena)
86.500.000
4. Vrednost nove opreme (predvidena)
8.2 00.000
Sedanja podoba nove obcinske zgradbe
Fotografije : Ivan Pemek
Mi sel za konec: ko smo se odlotili za nov upravni
objekt, 5mo vede li , da ta mora biti funkeionalcn in
easu primeren, vse drugo bi razvrednotilo vlozeno ali
podraz il o naslednje potrebe. Nedokoneani obj ekt ne
bi omogoeal njegove izrabe, zato smo se trudili , da
bomo od njega im eli timprej tudi kori st in to vsi,
predv sem pa obeani. Delo s strankami in obea ni bo
prijaznejse, ker bode delovni pogoji bolj si pa tudi
ueinkovitej se. Obc ina je tako Zra ven obseznih
infrastruktumih in gospodarskih funkeij kljub vsem
zaostankom desetlet ij naredila nekaj za tudi na
upravnem in kulturn em podroeju tel' pri oblikovanju
svoje identitete. Ods lej bo v tej upravni zgradbi
mozno opra viti vedno vee, tudi tega kar se j e nekoc
oprav lj a lo v Ptuju ali kje drugje.
Mag. Janez MERe
 liZ NASIH os
Bliia se konec solskega leta
Na kratko hi rada zapisala, kaj smo v minulih
desetih mesecih delali v zavodu OS Videm.
Zraven nase osnovne naloge izobrazevati in
vzgajati nas mladi rod so nasi ucenei veliko
raziskovali , se poskusali v projektnem delu, se
udelezevali cele vrste tekmovanj na nivoju sole, na
podroenih tekmovanjih in tudi na drzavnih.
Mladi pevci vseh treh sol so se udelezili revialnih
podrocnih srecanj, ciani OPZ Videm so bili na
reviji zborov v Zagorju, instrumentalna skupina
ORFF na drzavnem sreeanju teh skupin.
S projektom Gostija so se ueenci sole Leskovec
uspesno predstavili starsem in krajanom ter na
,-. prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
Mladi raziskovalei so raziskali Prostovoljno
gasilsko drustvo Leskovec in na podroenem
srecanju dosegli zlato priznanje. Udelezili smo se
Mednarodnega knjiznega kvi za, kjer je ucenec sole
Sela zmagal in bil edini nagrajenec s podroeja
Ptuja. Soli Leskovee in Sela sta sodelovali v
knjiznem kvizu: Kaj pa zdravje?
S projektom pravljiea 1. in 2. razred so se ukvarjali
v soli Sela.
Ueenei od prvega do celrtega razreda so tekmovali
v znanju iz matematike Racunanje je igra. Dosegli
so bronasta, srebma in zlata pri znanja. Veliko
ucencev razredne stopnje je tekmovalo v Cici
veseli soli. Sodelovali so ludi v znanju Yes? Vem',
vendar jim zreb ni bil naklonjen, da bi se udelezili
drzavnega telanovanja.
Ucenci od petega do osmega razreda so se
udelezevali tekmovanj v znanju iz slovenskega
7
jezika, tujega jezika, matematike, fizike, kemije,
zgodovine, racunalnistva. Dosegli so veliko
bronastih pri znanj. Na drzavnem tekmovanju iz
slovenskega jezika so tri ucenke iz Vidma in ena iz
Leskovca dosegle srebrna priznanja.
Uspesni so bili mladi kemiki sole Videm, saj so vsi
stirje na podrocnem tekmovanju dosegli srebrna
priznanja, trije pa so udele::!ili drzavnega srecanja.
Iudi mladi malemaliki Vidma in Leskovca so
dosegli srebrna priznanja na podrocnem sreeanju .
Tekmovali smo tudi v logiki.
Pri angleskem jeziku je ueenka so le Videm, ki je
tekmovala na drzavnem nivoju, dosegla srebmo
priznanje. Zgodovinarji Vidma in Leskovca so se
uvrstili na podroeno sreeanje.
Mladi kolesarji so tekmovali v Kaj yes 0 prometu?
Tehniki so bili na podrocnem srecanju mladih
tehnikov in se uvrstili na drzavno sreeanj e. Tudi
mladi fi ziki so se pomerili s svojimi vrstniki na
podroenem sreeanju.
Soli Videm in Sela sta bili na podrocnem srecanju
Vesele sole. Ueenec sole Videm je bil podrocni
prvak in se je udelezil drzavnega tekmovanja.
Ravno tako so mladi strokovnjaki s podrocja
racunalnistva pomerili svoje znanje na regijskem
srecanju. Ob vseh teh tekmovanjih iz znanja smo se
udelezevali tudi tekmovanj s podrocja sporta. To so
medobcinski kros in potem se drzavni kros,
atletsko srecanje. Odigrali smo vel iko tekem v
nogometu, rokometu in se zlasti v kosarki. Ekipa
sole Videm je bila vkljueena v drzavni projekt
solska kosarkarska liga (SKL). Jgrali smo v
pomurski ligi in se potem uvrstili v drugi krog
tekmovanj. Na temo kosarka smo na predmetni
stopnji izvedli projekt in ga predstavili ob dnevu
so le.
Prebrali smo vel iko lepih knjig, saj smo tekmovali
za Bralno znacko. Napisali smo veliko literarnih
prispevkov in narisali risbice za razne literarne in
Iikovne natecaje.
Ob tej priloznosti se zahvaljujem uciteljem
mentorjem, ki so delali z ucenci in cestitam
ucencem za dosezene rezultate.
Ravnatelj iea:
Marija Smigoc
 L8=----_~-------------M-LA-D-I----D-=-O-P-=IS~N-=-I~
K1 I

Prispevki ucencev OS Videm

~
fir: I
~
•
_ ,g- \,",,"-1 , "''"1
j
0
' 0UAM. W
.'~.: / rJ1~' ~
~.;c..-G~. t Lw.." ~t (nK'"'-'-f!. [:(,"'-~ io~ h c,\"v-'fC 'i.,vcav1v~
r l:. 11>, lQ.o,'\J"-k "'l'~ J.-V'v< "",m.:v..
.y.-
f ,-fl,.;'
.J~,~ ~ ~ick';'" ~k""""-~k r u.",,~J"- 1
J

r(..- L'M.\.~ o~ ~"" ~~'-"".tz.:. ~ (- ~"'IS" J,c'.Iw,-Q.~.

j(.,., i,
~ ",-_J. I mvw rt--, . .:;>cUO(J.: 1 JtL rl- F""~C:- It..
h.k: \ j,; I'M ;w,;:;f'<- ::;1v:Jv..' W ' i.e = .",-",- ,
, 11\l..<iN"" fYYrv;j rf-. f\£.~lt: 1 rf,.."", ,~~~ I1:r ~ '"-"- CPkLf-.
1,'('" rv.A. CSLj, r/m-.. ~,bIl"'J.,. ,w f'~u..t'- ~cl..Q.. LJf«-k
f'/.,,,,,, '" f~ f"1 di.tj ~'" rf- i>-Cvo""",k ""'1'<,.. :k.. r),>""'" "'k.
kIM- """"", .t'\; k",. ,' . " . ,
'. .,. 1'~ J. • • "'" ~ tNJf-.W<' ,rl-v.., 1 "(-. 1Y"v~. r~f' /M~
(l"l"'b.,y JlL>'" . \ac.~t"", t.c.,,,,,,,, rI-'~ ,~ clc.,,,, '
~"""""'-"q,,,,Q\.Q.. Q".J;""
I
~ r"'-'i ~""\I\ ,..p,ot:.. I':;' f""'- 1,<Jvo rrr,J,y.-t.: rrN-Ovt<- ~~ ra1:k"", .
'j(;,tce- f ~I''''-'J.. (tv:. clc."" I !t:. ~ r? 'f' (1I<~u, ,v,..
""'vt ,,- LCu.: J.rc.-k . '1; 1\.6j1.A..,..:w. "l-~ ,'$.- f.U.,c(';; k (>'YV.J-

f':A'V'M,Vv\,j' (Vv;"\r..Wv_ .,.;"" rN.. ~........:;. o~~, ~ hj~

w..., \ <J~",,- 0:tw •..,. "'" rI- i'"
. ~M..<i. ;.,... \I.,..:L~ O\~
d'-
,'OS-

""'- Q;"r'" /;!" r-y..t " ~:r"'I,...,,-,..Q. "'"'" ,.;... *,-",-1.\ MCVU- """"i i4'';;''
r"i~" I-~ roc.u.\;.lA . cf.."" .-;,. .iJ:...-k 3.Q..1 .r j"" ;'i.., ~''''; ;;,t",
rH.. ~ 1""\ u.\ eJd. l""'l ! /.r-< r";' e.tr". J..: ~J,o. .to1J.u..
NAW<'~ ,~.\ ~ 'St-..i ,~ f!.~"'" r"- .....: .«,k ,..".....cUe- , t:'l<-
L.. ~, !P' ~ r,~k' ('J;w.J,J..; K ~ ~'-. y.=
'~r>-""- ~,- c~~k ,k rIf.--. ~~, ~ (~.J..,~~~,
U~ r'-V'-. """,to.) k ~ r!- rN.",t9< , JW'Wj ..,.. rco.,,~.~
1,.Jf 13' ~ C"''',.o",",,·;,J..: rrL .VJ""-'7 (> ..,-fj,,,,: "'/'" t .w V,;-L,'

." '\/1"'1.. x,'v , _"','" ~ (1\)"jc"""l i~~.+ ·"""e".;t,·

~ l,..; ~"""k ,\OA.G~rA "1-(";'v;"t" ,."....,\ (j'~l ! ."" N-. (;0 ~lN...v ~ J
j;... "z c"U,'cc:i." r'O'J<...V~C"", $)""",,,,-,)K .~ L~C,. .,:~ .1;';'"
,&, J." ,'YWVv.,,'i.x..
, ,;. ,:1,.
'.<.L..\.""rv.:t;.· Lu.... ·, t..; ..,.t,~ 'I"'- w..k- ,kk ,.r< r"---' .
11
i

L
~IM-~
-D-
I -
D-OP-IS-
N~IK~I----------------- I~

a.
DOD .
POSTA

000
o0
~
o rp"'I<A~NA .

GO ;

_..
- -_.
110 U$1__________M_LA_DI_ D_O_PI_SN_IK-----'1
1
 ~lp_R_~_N_I_K_O_B_C_IN_E_______________________ ~ ___ l~ll
Prvi praznik obcine Videm, JUNIJ 1998
PRIREDITVE V POCASTITEV PRAZNIKA

SOBOTA, 23. maj:

OBCINSKO GASILSKO TEKMOVANJE (organizator PGO Videm)
SOBOTA, 6, junij:
POHOD PD HALOZE (odhod ob 8. uri)
SREDA,10.junij:
OTVORITEV VODOVODA MAJSKI VRH - PODLEHNIK 17. uri pri
~ crpaliscu
PETEK, 12. junij:
Ob 16. uri:
TURNIR V MALEM NOGOMETU na sportnem igriscu v Vidmu,
organizator Sportna zveza Videm
Ob 19 uri:
OKROGLA MIZA NA TEMO »RAZVOJNA VPRASANJA LOKALNE
SKUPNOSTl«, organizator SLS, obcinski odbor Videm
Ob 15. uri:
OOPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE (razstavljajo slikarji OPO Svoboda
Ptuj) in RAZSTAVE ROCNIH DEL (razstavljajo clanice Aktiva zensk
Videm pri Ptuju), v kultumem programu bo nastopil sekstet KO Podlehnik.
r-
Razstava bo na ogled v prostorih nove obCinske zgradbe.
SOBOTA, J3.junij: •
OSREDNJA SVECANOST OB I. PRAZNIKU OBCINE
Ob 13. uri:
SLAVNOSTNA SEJA OBCINSKEGA SVETA
Ob 14. uri:
PRICETEK PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBCINE
NEDELJA, 14.junij:
VIDOVA NEDELJA
Ob 10. uri:
MASA V FARNI CERKVI
OGLED NOVE OBCINSKE ZGRADBE
Dopoldan: MEDNARODNI TURNIR V LOKOSTRELSTVU (pricetek ob
9. uri )
 ~________________________P_R_A_Z_N_IK_OBC_VI_N~EI
__
Ob 16. uri:
4. PRIREDITEV SPOZNAJMO SE OB PESMI, PLESU IN GLASBI
SOBOTA, 20. juny:
LITERARNI VECER S SLOVENSKIMI PESNIKI IN PISATELJI (nova
obcinska dvorana)
NEDELJA, 21. junij:
JUBILEJNI KONCERT TAMBURASKEGA ORKESTRA KD FRANCE
PRESEREN VIDEM PRI PTUJU OB 75-LETNICI DELOVANJA
(pricetek ob 16. uri v novi obcinski dvorani)
NEDELJA, 28. junij:
DAN GASILCEV GZ VIDEM in 70-LETNICA PGD LESKOVEC (v
Leskovcu) '"'
SOBOTA, 4. julij:
REGIJSKO SRECANJE UPOKOJENCEV V VIDMU

SESTAVIL: Organizacijski odbor za pripravo 1. praznika obCine Videm!

DOBITNIKI PLAKET IN PRIZNANJ OB PRAZNIKU

OBCINE VIDEM

Plaketi obi!ine Videm prejmeta:

v
1. MAKS VAUPOTIC (za delo na podrocju kulture in drugih
druzbenopoliticnih aktivnostih) ~
2. MESOIZDELKI ZERAK iz Podlehnika (za dosezke v gospo-
darstvu)

Priznanja obi!ine
v
Videm prejmejo:
1. MARIJA CERNILA (na podrocju vzgoje, solstva in
izobrazevanja)
2. PIHALNI ORKESTER KD PODLEHNIK (na podrocju kulture)
3. PGD
v
LESKOVEC v
( podrocje humanitarnih organizacij)
4. SPORTNO DRUSTVO VIDEM (podrocje sportnih dejavnosti)

VABLJENI NA PRiREDITVE IN PRlSRCNO

v

DOBRODOSLI
 IZ NASIH ZUPNIJ
Zgodovinski poudarki iupnije sv. Vida
Zgodovina zupnij e sv. Vida in s
tern kraja Videm se zaeenja v
Halozah z zgodovino cerkvice
sv. Jan za.
V neposredni blizini izliva reke
Dravinje v Dravo, na desnem
bregu v Halozah pod nekdanjim
gradom Traum stoj i podruzna
cerkev sv. Janeza Krstnika
(Janz) - romanska arhitektura in
pray gotovo ena najstarej si h
cerkva na Slovenskem. Grad in
~ cerkev so zgradili »gospodje
Ptujski«, ki so tukaj nameseali
tudi duhovnike. V samem
zaeetku je ta konec spadal pod
hosko nadzupnijo in pri Janzu
so bili Ie vikalji.
Leta 1320 zupnij ska kronika
omenJa ze prvega zupnika pri
sv. Vidu zunaj Ptuja in sicer je
bil to Rudolf de Hollemberch.
To dejstvo In pa obnova
zllpnij ske cerkve sta pokazali,
da Ima tudi vidovska cerkev
romansko zasnovo IZ 13.
sto letja. Leta 1445 Je grof
Ulrich Saumberski cerkev dal
poveeati.
r-
Zakaj so cerkev posvetili pray
sv. Vidu lahko Ie ugibamo,
ampak ena razlaga 0 tern
vendarl e obstaja, zas ledil sem jo
na koseku paplrJa v zupnijski
kroniki. Pravi takole: »Kristjani
okoli starodavnega Ptuja so
izbrali ime farnega zavetnika sv.
Vida zaradi podobnosti imena s
pogansk im-slovanskim bogom
Svetovitom.«
Leta 1532 so Turki napravili
ogromno skodo, saJ so po
Stajerskem razdejali vee gradov,
cerkva In pobi li mnogo Ijudi.
Tako sta bila 22. septembra
istega leta porusena tudi grad
Traum In cerkev sv. Vida.
Poznej e so cerkev obnovili tudi
5 kamni razdejanega gradu. Kar
pa je pri gradu se ostalo, je v
nekaj letih izginilo in tako Je
ostal pozabljen rojstni dom fare
sv. Vida. Leta 1545 je zlIpnija
obsegala Ie podruznice: sv.
Katarina na Bel i (danes sv.
Barbara v Cirku lanah), sv.
Andraz v Leskovcu in Devico
Marijo v Podlehniku. Pozneje so
omenJene podruznice postale
samostojne zupnije.
Po mn ogi h letih nas vendarle
znova povezuJe nova obeina
Videm In IZ zgodov inskega
prikaza ste lahko spozna li , kako
pray je, da je sedeZ obeine v
Vidmu In da Ima obcina na
Vidovo tudi svoj praznik.
p. Emil Krizan
ZAVETNIK FARE Sv. VID
~nogo eerkva po vseh
dezelah sveta nosi ime
mueenea sv. Vida,
najznamenitejsa je Vidova
stolnica v Pragi, eerkev
posveeena sv. Vidu pa je
tudi v Vidmu pri Ptuju.
Sv. Vid je zavetnik
mladine, gostilniearjev,
lekamarjev, viniearjev,
rudarjev, kovaeev,
gledaliskih igralcev, za
ohnnitev eistosti, hisnih
Zivali (psov in perutnine),
proti stevilnim boleznim,
proti streli, neurju in
nevarnosti pozara, za
dobro sctev in zetev..
Vid pray gotovo spada
med najbolj easeene
eerkvene like; okoli njega
je spletenih nesteto legend
(kadar pri nas zorijo
eesnJe, takrat Ijudje
reeejo: sv. Vid - eeSenj sit).
(Povzeto po knjigi Svetniki.. .. )
KDO SO ZNAMENITI
VIDOVCANI?
Zupnijo sv. Vida ze od leta
1617 opravljajo redovniki -
minoriti. ~inorit je bil tudi
Dominik Pen (1785 - 1855,
doma iz Trzea), ki je zbiral
gradivo za slovenski slovar.
To gradivo so pozneje
lIporabljali ~iklosie, Cigale
in Caf.
Domaeina sta veteri narja in
strokovna publicista dr.
Ivanka Brglez (1929) in
dr.Janez Brglez (1927).
V Vidmll je umrla pesnica
Draga Beloglavee iz Kranja.
V letih 1928 - 1933 je v
Vidmu sluzboval zllpnik
Jakob Soklic, zbiralee
umetnin in ustanovitelj
Soklieevega muzeja v
Siovenj Gradeu .
Iz Dravinjskega Vrha je tudi
Janek ~usek (1945), ki je
zadnja leta izdal vee del na
podrocju prihologije.
V Vareji se je rodil prvi
haloski pripovednik in
pesnik Joze Krivee (1916), ki
je svoje pesmi in ertice -
globoko zasidrane v domaco
poknjino objavljal v
stevilnih predvojnih revijah.
Najbolj znana njegova
knjiga je Dom med goricami.
V Pobrezju je bil rojen
pesnik, pisatelj in novinar
Franc Forstnerie (1933).
Najbolj znana njegova dela
so pesniske zbirke, n.p.r.
Ljubstava, Pijalli kllrent,
crtiee Srakae in mladinska
zbirka Bela fIlurva.
 14
L -_ _ _ _ _
ttttl
~ ~ ------------------------------------------------~
IZ KRAJA V KRAJ

Prvi praznik KS Seta na Anino nedeljo

Vodstvo nove KS Sela se je na eni od svojih rednih sej odlocilo, da bo tudi KS imela svoj praznik in sicer
na Anino nedcljo, 26. juJija, ko je v podruznicni cerkvi sv. Druzine tudi zegnanje in ze po tradiciji velika
vrtna veselica pri gostilni Svensek. Letos julija bode krajani naselij: Barislovci, Sela, Trnovec , del
Popovcev in del Zg. Pristave praznik novoustanovljene KS praznovali prvic.
Krajsa svecanost ob prazniku KS Sela bo v soboto, 25. juliju, ob 20. uri v kulturni dl'orulli IIU Selih. 'I.e
popoldan ciani PGD Sela pripravljajo zanimivo takticno gasilsko vajo, obeta se tudi kaksno sportno
tekmovanje med vasm i, clanice Aktiva zelia Sela bode pripravile razstavo kmeckih dobrot in tako
obudile spom inc na nekatere ze skoraj pozabljene vaske obicaje, vecerna proslava z nagovorom
predsednika KS Jozeta Krajnca, pa bo bogatejsa tudi s kultumim programom. Ob tej priloznosti bo
vodstvo KS podelilo se priznanja najzasluznejsim posameznikom in krajanom ob I. prazniku KS. Da pa
bo prvi praznik resnicno dobro izzvenel, bod a seveda morali poskrbeti krajani sami , ko bode uredili vasi,
ocistilo o koli co svoj ih domov in te majhne vasi naredi li prijetnejse na pogled. Kdo ve, morda se tudi \'
vaski urejenosti obeta kaksno priznanje za najzasluznejse, zato se resnicno splaca potrllditi.
TM "

VfH3IMO VflS Nfl TRfiDlCIONflLNO

flNINO NEDELJO, 1(1 i30 Nfl SELIH
26. JULlJfl, Oi3 16. URI.
Zfi VflS i30MO PRIPRflVILI HflLOSI(O
I(flPl)ICO, OGNJISCNO GIi3flNICO IN
DRUGE DOi3ROTE IZ NflSE I(UHINJE.
Jakob Svensek VfiBLJENI!
Sela 29
2324 Lovrenc na Dr. polju
Telefon (062) 781-120 ZN~MI BODO SlOVENSKI MUZIK~NTJE

Jubi/ej videmskih tamburasev

Kulturno drustvo "Franceta Preserna" Videm pri Ptujll
ima pol eg ostalih sekc ij se tamburasko skupin o, ki v
tem letu praznuje 75- letn ico svojega delovanja.
V kroniki drustva je 0 videmskih tamburasih
zapisanega mnogo zanim ivega, posebej ob jubileju je
te podatke zbral Anton Sedlasek in bo 0 njih vee
povedanega ob jubi lejnem koncertu, ki bo 21. junija,
ob 16. uri v novi obci nsk i dvorani. Pri videmskih
tamburasih bo v gosteh tamburaski orkester iz
Cirkovc, prireditev pa je posvecena prazniku obcine
Vidcm.

Tamburaska skupina jc v zad njih letih vel ik o

nastopala v domaecm kraju, l1a pr ireditvah, srecanjih
tamburaskih sku pin in letos so tambllrasi sode lova li
na republiskem srecanju. Pred nekaj leti je vodjo
tamburasev Maksa Vallpotica zamenjal laze Smigoc.

Vljudno vabljeni na jubilej ni koneert

~U__U_B_'T_E_U_S_KA__D_E_JA_Y_N_O~S~T_____________________~431·____1~~
VPGD Triec uspesna ienska in moska
desetina
Letosnjega ddavnega gasilskega tckmovanja
za memorial MatevZa Haceta v Novem mestu,
na sporedu je bilo 16. maja, so se udelefili tudi
ciani in C1anice Prostovoljnega gasilskega
drustva Triec. Ob pomoci Gasilske zveze
Siovenije je najpomembnejse tekmovan.ie pri
nas uspeSno OI'ganizirala Gasilska zveza Novo
mesto, uspehi najboljsih slovenskih desetin v
vseh kategorijah pa so bili ob koncu seveda
razlicni.
Skoraj nepricakovano so imeli naJlIspesnejse
tekmovalce gasilci Trzca, saj so dekleta v svoji
kategoriji zasedla presenetljivo 3. mesto, moska
desetina pa 4. mesto, kar je za drustvo in za
gasilstvo v GZ Videm izredno velik uspeh.
Medalje na drzavnem tekmovanju so tokrat
prejele: Anita Kojc, Darja Jelen, Maja Smigoc,
Pett'a Zupanic, Marija Jelcnc, Dusanka
Zupanic, Damjana Hlis, Silva Pignar, Sandra
Emersic, Lidija Rotvein in Suzana Pignar, z
njimi pa so se veselili tudi mentorji: B,'anko
Tominc, Anton Jus in Roman Cafuta.
Tudi mentorji, se najbolj pa Branko Tominc, so
bili na dan tekmovanja v Novem l11estu skoraj
prepricani 0 uspehu svojih tekl11ovalcev, pa je
Gasilke in gasilci PGD Triec z mentorjem Brankom TOMINCEM
smola in nekaj kazenskih tock tako za las
izmaknilo obema ekipama prvo mesto. Sieer pa
imajo v PGD Trzee ze lo mlado ekipo po letih ,
predvsem v zenski desetini , prva in tista visja
mesta na tekl110vanjih pa bodo oboji imeli se
priloznost dosegali. Ze lanska gasilska sezona je
bila za trzevske gasilke uspesna, 0 cemer pricajo
stev ilni pokali s tekmovanj, letos pravijo, da
gredo na vse in da so na to tudi dobra
kondieijsko in tehnicno pripravljene. Letos jih
cakajo tekl110vanja v gasi lski ligi, ki stejejo za
pokal GZ Siovenije in so »razmetana« sko raj po
vsej Sioveniji, zmagale so nIdi na obcinskem
tekmovanju za pokal obcine Videm, najbolj pa si
ze lijo uvrstitve na olimpiado, ki bo cez tri leta na
Finskem.
Tudi moska desetina PGD Trzee je bila na
tekmovanju dalec v ospredju, eelo so ciani 5
casom opravljene vaje (34,3) postavili rekord.
Sieer pa so tako dekl eta kot fantje v PGD Trzec
za republisko gasi lsko tekmovanje ze oblekli
enaka sportna oblacila, pri nakupll Ie teh pa so
jim pomagali stevilni sponzorj i, za kar se jim
seveda toplo zahvaljlljejo. V drllstvll so s
skllpn imi mocni kllpili tlldi nekaj kosov gas ilske
opreme.
116
'--------
[!£ttll
"-- _. ?' - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - -
ODMEV OSCINE

PGO Trzee se zahvaljuje sponzorjem:
Gasilski zvezi Videm, podjetju Webo, obcini
Videm, Avtolicarstvu Stanko Cafuta,
podjctju MIT Alesu Horvatu,
Parketarstvu Milan Sibila, Kleparstvu
Milan Drevensek, Avtoprevoznistvu Joze
Mursek, Avtoelektrika Friderik Bracic.
Hvala pa tudi starsem vseh gasileev in gasilk
za potrpezljivost in OS Videm za najcm
telovadniee.
<!ruga ekipa Trica, tretja ekipa Leskovca, sledijo
pa Sela in Videm. Pri mladinkah Triee in pri
mladincih Leskovec niso imeli konkurence, pri
C1anicah so zmagale gasilke PGD Trice , druge so
bile Podlehnicanke, pri clanih so pray tako slavili
gasilci Triea, sledijo pa: Sela II, Leskovec,
Videm in Sela. V kategoriji ciani B so bili
najboljsi gasilci Triea, druga je bila ekipa iz Sel,
veterani pa tako niso imeli konkurenee.

DRUGO GASILSKO OSCINSKO TEKMO-

VANJE V VIDMU V POCASTITEV PRA-
ZNIKA OSCINE
Gasilei petih PGD zdruienih v Gasilsko zvezo
Videm so se 24. maja srecali na 2. gasilskem
obcinskem tekmovanju na sportnem igriscu v
Vidmu pri Ptuju. Organizator tekmovanja je bilo
PGD Videm, v tekmovalnem delu pa je
sodelovalo 19 gasilskih desetin; sedem
pionirskih , dye mladinski, devet clanskih in Ie
ena ekipa veteranov - starejsih gasilcev iz PGD Tekmovanje gasilcev
Sela.
Vse ekipe so po tekmovanju prejele tudi pokale,
Tudi tokrat so se gasilci pomerili v vaji po CTlF
gasilci pa so bili prvi, ki so pripravili prireditev v
programu in v stafetnem teku, po mnenju vodstva
pocastitev I. praznika obcine Videm. Sicer pa je
GZ Videm pa v izvedbi vaje pokazali veliko
v koledarju prireditev obcinskega praznovanja
znanja in izkusenj. Tekmovanje je dalo tudi
DAN GASILCEV GZ VIDEM, ki bo 28.jl/nija v
zmagovalce: pn pionirkah so slavile
Leskovcl/, takrat pa bode gasilci obeleiili tudi
Podlehnicanke, druge so bile pionirke iz PGD
70-letnico delovanja PGD Leskovec.
Sela, pri pionirjih znova najboljsi Podlehnicani,
TM

VABILO
TURISTICNO DRUSTVO KLOPOTEC IN AKTIV KMECKIH
ZENA LESKOVEC LETOS ZE TRETJIC PRIREJATA KMECKI
PRAZNIK S KMECKIMI IGRAMI. TUDI LETOS BODO
OCENJEVALI NAJBOLJE UREJEN DOM NA PRIREDITVI, Kl
BO 15. AVGUSTA, BODO PRIPRAVILI TUDI RAZSTAVO JEDI,
POSKRBELI BODO ZA ZABAVO IN PONUDILI KMECKE
DOBROTE.

AVGUSTA TOREJ VLJUDNO VABLJENI V ZGORNJI LESKOVEC


L-D_O_G_O_D_K_I_I_N_O_D_M_E_VI_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ I ~ ! --17--'1
Pogovor z Ado/fom Kopsetom,
komandirjem PO Pod/ehnik
DAN ODPRTIH VRAT POLlCIJE IN
OCENA VARNOSTI
Policijski oddelek Podlehnik in UNZ Maribor sta
12. maja organizirala Dan odprtih vrat z obseZno
predstavitvijo policijskih enot, opreme in sredstev,
pa tudi delo nekaterih specialnih policijskih enot
Up rave za notranje zadeve. Dan odprtih vrat PO
Podlehnik je bil na travnatem igriscu ob OS
Videm izredno dobro obiskan, manjkalo pa ni
radovednih obrazov najmlajsih in tudi nekaterih
starejsih obcanov. Med predstavniki policije sta
~ bila tudi vrhunska sportnika - policista: smucarka
Alenka Dovian in allet Miro Kocuvan. Ob dnevu
odprtih vrast je slovenska policija znova zelela
poudariti, da ni sarna sebi namen, temvec da dela
za Ijudi in z Ijudmi - obcani.
PO Podlehnik se nahaja na obmocj u haloskih obCin
Videm in Maj.(perk in sicer na 240 kvadralnih
kilometrih, kjer v sleviinih zaselkih iivi dobrih 14
tisoc prebivalcev. Obmocje je pre!eino hribovito.
malo je strnjenega ravninskega dela. meji na
sosednjo republiko Hrvasko in na obmoeju oddelka
sta !udi dva mejna prehoda: Grllskovje in Leskovec.
Adolf KOPSE
Po sistematizaciji je v PO Podlehnik 15 zaposlenih.
preteino so Ii 24 ur dnevno prisolni na terenu s
patruljami. komandir oddelka pa je Adolf Kopse. V
PO sta zaposlena tlldi dva policisla - kriminalista in
trije vodji policijskih okolisev: Miran Brumec,
pokriva KS Videm in KS Leskovec, Damjan Brach',
dela na obmoc'ju KS Podlehnik. KS Sela in KS
Dolena IeI' BOrtl! Stok, ki pokriva celolno obmocje
obCine Majiperk (stiri KS) . kjer ima ludi svojo
policijsko p isarno. PO besedah Adolfa Kopseta se
enD policijsko pisarno nacrtujejo v odpre!i Vidmu. v
prostorih nove obcinske zgradbe. vendaI' se 0 tem se
pogovarjajo. Vodji policijskih okolisev se pri svojem
delu srecujejo z marsiCim zanimivim. tako so
1[]t]1
najvec'kral v vlogi svetovalca, najsi gre za mejne
spore. laslnistvo vozil. druiinske spore. goljufije.
sosedske spore in se marsikaj, ponavadi pa so Ii
primeri taki. da policiji vanje ni polrebno posegali
nemudoma. Komandir Kop.'e IJra vl~ da se je
policijska pisarna v MajSperku pokazala kot izredno
odmevna, 10 so na neki nacin dosegli tudi z ustreznim
medijskim obvescanjem, tako da je verjetno. da bi
zaiivela ludi kje drugje. najprej ie v Vidmll.
KAKSNA JE VARNOSTNA OCENA ZA
PRVO TRIMESECJE?
V primerjavi z lal1 skim obdobjem prv ih treh meseeev,
je letosnja oeena varnosti po besedah Adolfa
Kopseta nekoliko v drllgacna. Tako so pol ie ist i na
podrocju kriminalitete v prv i treh mesee ih letosnjega
leta obravnavali 42 kaznivih dejanj, lan i Ie 27 , torej
je ta porast kar 36 odstotni. Pri poznejs ih zbiranjih
podatkov v stirih primerih naj ne bi 510 za kazn iva
dejanja, tako, da se ta stevilka zmanjsa na 38, vendaI'
so za vsa ze podali ovadbe tozil stvu. Komandir
Kopse je povedal: »Od omenjen ih kaznivi h dejanj
smo jih 25 i.e raziskali in veci na ji h spada v podrocje
premozenjsk ih de liktov, poudari l pa bi , da ta
raziskanost za nas ni slaba. Najvec tezav srecuj emo
ravno pri tatv inah, sled ijo v lomi , poskodovanj a tuj e
stvari in goljufije, moramo pa tatvi ne raziskat i vsaj v
50 odstotkih, potem lahko recemo, da smo po
po lieijskih meri lih bi li uspesn i. H kaznivi m dejanjem
lahko stejemo se pretepe, obravnavali pa smo tud i
posklls posilstva in pet primerov samo za ev idenco,
kjer je oskodovanee tisti, ki odl oc i, ali bo zahteval
pregon in takih primerov smo v istem obdobj u lani
im el i Sesl. Tudi na podrocju javnega red" in miru
be lei.im o porast vseh krsi tev in sicer je stev il o krsitev
vecje za 80 odstotkov, vendar to l1a racu n ilega ll1 ih
prestopov meje, sicer pa smo v prv ih treh mesee ih
zabeleiil i 80 krsitev, lani 47 , od tega je 3 1 tist ih
splosni h krsitev. Najvec krs itev be lezimo v zasebnih
prostori h, torej v druzinah (Ietos 17, lani 14) , na
javnem kraju 8 krsitev, lani pa II , zmanjsala pa se j e
tud i represivna dejavnost poli eije . Najvei' il egalnih
prestopov smo zabeldili v neposredni bli z ini
mej nega prehoda Gruskovje. Tudi na podrocju
p.rometne varnosti je poras lo stevi lo prometnih
nesrec; lani smo jih v istem obdobju be lezil i 37, letos
pa ze 43, k sreci pa so bile posled ice neko li ko manjse.
V prv ih treh meseeih se je na nasem obmoi'ju v
prometnih nesrecah te lesno poskodovalo 12 oseb, lani
Ie 7, v treh primerih so lIdeleienci dob ili hu de telesne
poskodbe, II-krat pa lahke, moram pa pouda ri ti, da
na sreco lani in letos v enakem obdobj u ni smo
~1_8___ U~ _______________________
belezili nobene smrtne htve."
KATERI 50 NAJPOG05TEJSI VZROKI
NE5REC?
Komandir Adolf Kopse pravi , da je na prvem mestu
vsekakor neprilagoj ena hitrost voznJe, sledi
nepravilna stran in smer voznje, neupostevanje pravil
prednosti in nepravilni premik vozila. Na obmoeju
majsperske obcine so zabelezili nekoliko vee nesrec
kot v istem obdobju lani, v obeini Videm je stanje
nekoliko boljse, sieer pa so na eelotnem obmocju
obravnava li tudi 6 prometnih nesree s pobegom,
vendar so vse povzrocitelje pozneje izsled ili. Polieisti
so izvaja li tudi represivne ukrepe in to zaradi
vinjenost i voznikov, neprilagojene hitrosti , neuporabe
varnostnega pasu in celade pri motoristih. Od januarja
do konea marea letos so napisal i ze 283 predlogov
sodniku za prekrske, izrekli so 2056 mandatnih kazni
(zraven se pri stej ejo se placilni nalogi), lanska
stati stika pa kaze, da je bi lo lani napi sanih sarno 156
predlogov. Komandir Kopse je povedal , da 50
najvec predlogov napisal i zaradi voznje pod vplivom
a ikohola ( 103), 587 voznikov so kaznovali, ker ni50
bili pripeti z varnostnim pasom , 1140 voznikov je
prekoracilo dovoljeno hitro5t, 60 so jih mandatno
kaznovali zaradi neprilagojene hitrosti in smeri
voznje, nekaj zaradi neuporabe varnostne ceJade,
neupostevanja prometnih znakov, nekatere pa so
kaznovali tudi zato, ker so bili brez vozniskega
dovoljenja.
ZELENA MEJA PRED5TAVLJA TEZAVE
Zanimi v je tudi podatek, da je kar 24 kilometrov
obmejnega obmocj a, t.i. Zelene meje, ki jo pokriva
PO Podlehnik. Teren je zelo razgiban , na obmocju
maj sperske obcine skoraj neprevozen, pravi
komandir Kopse, dYe najbolj kriticni toeki pa sta
okrog mejnega prehoda Gruskovje in Leskovee.
K Ijub rednemu nadzoru, pa so poliei sti PO Podlehnik
v prvih treh meseeih tega leta ze obravnavali 24 oseb,
ki so v o5m ih primerih poskusale iJegalno prestopiti
naso mejo, lan i v enakem obdobju je bilo takih oseb
16; najvee ilegaleev j e bilo drzav ljanov Turcije,
Romunije, nekaj Makedonije, BIH , pristeti so tudi
drzav lj ani Kitajske in Bangladesa, vsi ti so v glavnem
ekonomsk i emigranti, ilega ln o pa 50 drzavno mejo
prestopili tudi S iovenei, prijeti pa SO b ili zaradi
tihotapstva. Komandir Kopse pravi, da se na svoj em
obm ocju ne srecujejo z ilegalnimi zapos litvami
delaveev.
Podlehniski poliei sti SO v prvem trim esecj u letos
obravnavali se 13 pozarov (najvec travn iskih), ki so
nastal i ravno v casu prepoved i kurj enja v naravi in v
devetih primerih je bilo ogrozeno tudi premozenje,
vs i pozari pa 50 se koneali brez kakih veejih posledie.
Komandir Kopse k temu se dodaja, da poleg nastetih
stati stien ih podatkov kakih drug ih odmevni h
dogodkov poliei sti v tern obdobju ni so belezili.
D
_O
_G
__
O_D_K_I_IN__O
_DM_E_VI~
__
»CE5TE 50 5LABO VZDRZEVANE«
Ceprav varnost na eestah v obe ini Videm na prv i
pogled ni videti ogrozena, so pa na drug i strani s labo
vzdrzevane eeste, tako drzavne kot obeinske, pravi
komandir Adolf Kopse. Ze na sami regiona lni eesti
Videm - Leskovee je ve liko udarnih jam, nekaj
obcinskih eest pa ogrozajo tudi plazovi , ti so
najveckrat nesanirani , neustrezno zavarovan i, na
splosno pa ima obeina Videm mnogo boljse ceste -
asfa ltirane, kot marsik atera druga obeina. Siabost
marsikatere eeste je po mnenju komandirja Kopseta
ravno ta, da je na nekaterih eestah ze s laba
s ignalizacija, ki pa se bo tako kmalu morala
spremeniti z novim Zakonom 0 varnosti v cestn em
prometu in PO Pod lehnik · 0 tem ze pripravlja
poroci lo.
Udeleienci dneva odprtih vral policije v Vidmu pri PtuJu
VARN05T OTROK MED POCITNICAMI?
Ze nekaj let v casu pred so lskimi poeitnicami pol ieisti
oddelka Podlehnik opozaljajo otroke po osnovnih
solah, da le-ti ne bi pozabili na va most na cesti , na "'
previdnost, zato se 0 tem pogovarjajo tudi z vodstvi
sol, vendar pa tudi v casu poeitnie posvecajo
pozornost mladim udelezeneem v prometu . Ze sredi
avgusta poJieisti ob pomoei vodsrva sol naredijo
nacrte varnih pori v so lo, lIgotovijo spremembe v
infrastrukturi na posameznih obmoejih obeh obein,
eel september pa je po besedah komandirj a Kopseta
se kako pomemben za varnost solarj ev. Polieisti v
septembru nadzirajo promet v blizini OS Videm,
Leskovec in Majsperk, drugje so nekoliko 111anj
prisotni.
In kaj komandir PO Podlehnik Ado lf Kopse
svetuje mladim pred pricetkom solskih pocitnic:
»Dragi so larj i. Policisti vam svctujcmo, da se tudi
v casu pocitnic ravnate po promctnih predpisih,
da ne pozabljate na druge udeldence v prometu,
za hojo in voznjo uporabljajte varne povrsine kot
so plocniki in skrajni robovi cest. Poskrbite, da
bodo vasa kolesa popolno oprcmljena, da boste pri
voznji uporabljali varnostno celado, odsevn ik, pri
voznji z motorjcm pa imeli prizgane luci.
 L..:D=--O=--G=--O=--D=--K~I---.:I~N_O=-:D=--M~EV_I_ _ _ _ _ _ __ _ _ I~ _ _19_ 1
Kadar boste sopotniki v avtomobilih in se niste udeleienci, to vam poiicisti scveda odsvetujemo.
stari 12 let, sedite na zadnjem sedeiu in pripeti z Pazite tudi, kje se boste igrali in roikali, da to ne
varnostnim pasom. Opozoril bi se na mnoge bo ravno na cesti in predvsem poskrbite za svojo
nesrece s traktor.ii, ki se pripetijo ravno v Casu varnost.«
potnic in pri katerih so ravno otroci velikokrat TM

AKTIV ZENA LESKOVEC, TO KLOPOTEC LESKOVEC, OZVZ PTUJ - KMETIJSKA

SVETOVALNA SLUZBA IN OBCINA VIDEM

RAZPISUJE
TEKMOVANJE ZA NAJLEPSE UREJEN DOM V OBCINI VIDEM
POD NASLOVOM UREDIMO NASE PODEZELJE
Z namenom, da bi imeli cim lepso okolico domov in ohranjali kulturno in arhitekturno
dediscino nasih vasi, bomo letos tretjic izvedli ocenjevanje najlepse urejenih domov v
obcini Yidem.
Izbrali bomo najlepse urejen dom v vsaki krajevni skupnosti (Leskovec, Yidem,
Podlehnik, Dolena in Sela) izmed njih pa najlepse urejen dom v obcini Yidem.
Do koncajunija bomo zbirali prijave za tekmovanje najlepse urejenih domov. Prijave
lahko posljete svetovalki za kmecko druzino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Siavici Strelec na naslov OZYZ Ptuj, Ormoska c. 28, 2250 Ptuj, ali na sedeZ obcine.
Rok za prijave je 30. junij 1998, komisija bo obiskala vse prijavljene domove do
30.julija.
Ko se boste odlocali za to, ali boste preiskusili lepoto in urejenost svojih domov, naj
yam bodo v pomoc tale merila.
1. Urejenost doma in okolice s cvetjem in zelenjem
r- _ Krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja,
- izkOriscanje danih moznosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni cas,
- ohranjanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla).
2. Kakovost arhitekture
- Glede arhitekturnih resitev; pri starejsih obnovljenih domacijah ohranjene sestavine
znacilne stavbne dediscine in tistih znacilnosti, ki dolocajo stavbi pokrajinsko in
naselbinsko razpoznavnost; arhitektura nove stavbe se mora vkljucevati v stavbno
tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali ali prostOrske ter likovne resitve pa naj
bi bile usklajene z lokalno in regionalno tipiko itd.

Organizacijski odbor

IZUAjATEL.f: obi'ina Videm, \ idem pri Prujll ~2. 228~ \ idem pri ['Wjll. rel./iax 062/7M f20' GLA \ '.vT TN ()UG()V()R.VI
UREUNIK: Tarjana Mohorko • TEIINICNI1JRF:UNIK: Ivan Vilii'nJak • LEf..TOR: Franc,· [,famcll • OBLlf..'O\'ANjE
IN TISK: Lories d.o.o .. Ruprova 8. 220-1 MikJavi na Dra vskcm po/ju *' STROr.:OViYA SOUELA \ CA: Anwl1 "-()v:Je"cc.
.Nara§a Zag()ranski 'it iVa osnovi mnenja lIf<lda vIa de za informiranjc RS ,:;r. 23/90-5-1J/96-12 se xa glasi/o placlljc 5 f(: promcmi
duvck 1l'- Gfasilo jVA,~ GLAS'je Ipisano \' c\'idcnco janlih gfasil. kijo \'(Jdi Ilrad dade xu in/(mniranjc RS. pod /.aporcdno
§rcn'Jko 1332 " Glasifa jc brezplacJJo *' lzhaja v nakladi 2,300 iZI'Odol'.
 " . , t " .-
_ _ I
~
1:
.

Ljudske pevke ;z Zg. Leskovca

Ljudske pevke iz Zg. Leskovca so maja letos izdale svojo prvo kaseto}
na kateri so zbrane ijudske pesmi iz Haloz.

Snemalec in producent je bil Ivo CIANL

zaloinik pa Radio Tednik} d. o. o.} Ptu}.

Kaseta z bogatim izrocilom ijudskega peija je naprodaj

tudi vKrajevni skupnosti Leskovec.

GbCina Videm je z novimi prostori dobila priloinost, da se v

bodoce v obcini lahko sklepajo tudi zakonske zveze.

Upravna enota Ptllj je tako zupanu nase obCine dala

pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez.

Takojpo 1. obCinskem prazniku bodo no vi pros tori ':e

na voijo.

Vse informacUe dobite vupravnih prostorih obCine.

NOVA OBCINSKA ZGRADBA · PONOS OBCINE IN VIDMA

toto: Langerholc