4* lETNIK 7* DECEMBER 2002 INFORMATOR OBČiNE VIDEM

Naj vam božični prazniki prinesejo veselja in sreče polno, novo leto 2003 pa zdravja,
osebnega zadovoljstva in uspehov na vseh področjih. Naj vam drobne stvari olepšajo vaše
življenje in naj bo vsak nov dan v novem letu za vas nekaj enkratnega, nepozabnega.

Vaš župan Friderik Bračič

Občinski svet
Občinska uprava
Uredniški odbor IINaš glas"
 2
~ IZ PRVE SEJE OBČiNSKEGA SVETA

Videmski obč;nsk· sve v nov· sestavi

, I

Na lokalnih volitvah 2002 je za člane občinskega sveta

kandidiralo veliko naših občanov in občank, v svet občine pajih
je bilo izvoljenih le šestnajst. Prva seja novoizvoljenega
občinskega sveta z novim županom Friderikom Bračičel11 -
sklical jo je stari župan Franc Kirbiš - je bila v soboto, 14.
decembra, ko so v videmski občinski dvorani pripravili tudi
zaključek leta.
ln kdo so novi člani videmskega občinskega sveta: Marjan
Selinšek, Marija Černila , Franc Kirbiš ml., Boris Novak,
Andrej Rožman, Janez Lovenjak, Janez Merc, Franc
Stopajnik, Janko Kozel, Ida Vindiš Belšak, Daniel Prelog,
Martin Vidovič, Anton Jus, Andrej Prelog, Franc Flajs in
Bernarda Galun.

Predsedniki krajevnih skupnosti

Krajevna skupnost Videm pri Ptuju: Dan ilo SKOK
Kraje vna skupnost Sela: Igor GALIČ
Krajevna skupnost Dolena: Dušica AVGUŠTIN
Krajevna skupnost Pobrežje: Matjan SELINŠ EK
Krajevna skupnost Tržec: Dušan SERDINŠEK
Krajevna skupnost Lancova vas: Manuela Kl inc
Krajevna skupnost Sov i če-Dravci- Vareja: Marjan JELEN
Krajevna skupnost Leskovec: Ida VINDIŠ-BELŠAK
 POGOVOR Z ŽUPANOM

Friderik Bračič je novi župan občine Videm

]4. decembra je bila v Vidmu prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, ti stih, ki so me vzpodb uj ali , mi stali ob
16. decembra jc tudi uradno vodenje občine prevzel novi župan Friderik strani ; po uspehu na volitvah jih ne
Bračič, do takrat pa so bili znani tudi že predsedniki vseh osmih krajevnih smem ra zoča rati . Ko je bil znan končni
skupnosti v občini. Župan in novi občinski svet so po volitvah pred novimi rezultat volitev, j e napoč ilo veselje in z
nalogami, odgovornostmi, in kot pravijo nekateri, ne bo jim lahko, zato jim vsemi, ki so bi li tistega večera z mano,
skupaj lahko zaželimo le srečne roke pri vodenju občine, uspešnih sem delil neiz merno veselje, s tem pa se
dogovorov in še bolj uspešnih projektov. j e tudi potrdil o, da smo vol iln o
kampanjo pe ljali v pravi smeri.

Ko si izvoljen , narediš le en korak naprej

do želenega c ilja, potem že takoj sledi
drugi , ko se postaviš v v logo župana, ko
pred občani stojiš s svoj im programom
dela, z n ačrt i , z vizijo za prihodnost. Na
začetk u se spoprimeš z ustanavljanjem
odborov in komisij, vse to nas v naši
občini še čaka. Želim si sode lovanja z
vsemi strankami in tudi z zunanjimi
sode lavci, predvsem z željo, da bi bilo ob
koncu delo obči n skega sveta č im bolj
uspešno. Ob vsemje ze lo pomembno, da
si drug drugemu za upamo in postavimo
tak tim ljudi , ki bo izpolnil čim več želja
in potreb naših občanov, potem bodo
vidni tudi uspehi. Kot novi videmski
župan si želim , da v obč inskem svetu ne
bi delovali strankarsko, te m več , da bi si
za osnovni cilj postavili razvoj občine na
vseh področjih. Zavedam se, da de lo v
občini nikakor ne bo lahko, vendar pa,
ker sem po naravi opti mi st, pričakuj em,
da bo po štirih letih vodenja obč i ne
mogoče govoriti tudi o rezu ltatih,
uspehih, ki bodo seveda skupno delo
ž upana, občinskega sveta, občinske
uprave in občanov. Želim si čim več
dobrega sode lovanja z obča ni , strpnosti ,
saj se obenem zavedam, da nas čakajo
zelo odgovorne naloge, tako na področju
ureja nj a komunalne infrastrukture ,
Friderik Bračič, župan občine Videm prostorskega planiranja, pa na vsezadnje
bomo mora li z občinskim denarjem
Župan Friderik Bračič le nekaj dni po volitvah o volilnem izidu, pomagati tudi društvom, ki so za obči no
pričakovanjih od županovanja in še o čem, povedal takole: "Vedno je bila zelo pomembna.
moja osebna že lja, da po svoj ih zmožnostih prispevam kaj kraju. Doslej sem delal
na gospodarskem področju, v nillogih društvih, v prvem mandatu sem bil že Vsem tistim v občini, ki ste mi da li svoj
predsednik obč in skega sveta, in že takrat sem aktivno spremljal ra zvoj občine , g las na volitva h, se ob tej priložnosti
njeno delovanje. Vedno me je gnala neka posebna želja , da bi s svoj imi iskreno za hvaljujem, še posebej ker sem
izkušnjami in prehojeno potjo lahko čim več storil za ra zvoj svoje občine, in tak do sege l d obe r vo lilni izid. Ob
je bil tudi moto mojega življenja. Odločitev, da kandidiram za župana, nikakor ni prihajajoč e m novem letu 2003 pa naj
bi la lahka, saj sem se na vsezadnje zavedal, da sem s to od l očitv ij o sprejel veliko vam drage občanke in občani, zaželim
odgovornost; tako v družin i, kot tudi osebno. In ko se v to podaš, potem komaj čim več zdravja in sreče, pa dobrega
zaznaš, kaj vse moraš nared iti , da dosežeš uspeh. Ta pot ni lahka, pa ve ndar si na sodelovanja z novim vodstvom občine,
doseženo potem ponosen. vsem pa želim tako osebnih kot tudi
poslovnih uspehov v novem letu.
Prvi občutki , ko sem izvedel , da sem izvoljen za župana, so bili prijetni. V ti stem Vaš župan
trenutku sem se zavedal, da sem si pravzaprav na ložil ve li ko odgovornost do vseh Friderik Bračič
 4 VOLITVE 2002

Lokalne volitve 2002

Obč in ski svet občine Videm je dne 3. 9. 2002 imenoval
občinsko volilno komisijo . Po Zakonu o lokalnih vol itvah
občinska vol ilna komisija skrbi za zakonitost, potrjuje
posamične kandidature oz. liste kandidatov, sestav lja
sezname kandidatov oz. li st kandidatov, določa vo li šča,
imenuje vo lilne odbore, ugotavlja rezu ltate glasovanja in
daje poročila o izidu volitev, ter opravlja in vodi neposredno
te hni čno delo v zvezi z volitva mi.
Letos je občinska volilna komisija izvajala volitve za župana
občine, člane občinskega sveta in č l ane za osem svetov
krajevnh sk upnosti. Delo je potek alo brez posebnih
zapet ljajev. Čla ni komisije so tako v prvem krogu volitev 10.
novembra 2002 in v drugem krogu l. decembra 2002 obiskal i
vse h 19 vo li šč v občini ter vol ilnim odborom nudil i pomoč in
ugota vlj ali , v kakšnih prostorih in pogoj ih se izvajajo vo litve.
Občinska volilna komi sija je ugotovila, da so volitve
potekale zakonito, saj ni bil v ložen noben pisni ugovor zaradi Predsednika občinske volilne komisije Marijana
nepravilnosti v postopku kandidiranja ali nepravilnosti pri Fureka smo med delom zmotili le dobro uro pred
delu volilnih odborov. zaprtjem volišč v občini, ko se je posvetoval s tajnica
Občili ska volilIla komisija Videm komisije Darinko Jagarinec.

Na obisku osrednjega volišča v KS Sela, ki je bilo tudi V prostorih OŠ Leskovec, kjer je bilo eno od volišč,
tokrat v kulturni dvorani Sela. smo člane volilnega odbora zmotili kar med delom.

Obisk na volišču v prostorih občine Videm Še en posnetek iz volišča v občini Videm

 INTERVJU Z DOSEDANJIM ŽUPANOM
Intervju z dosedanjim videmskim županom
Francem Kirbišem
"Župallski stol zapuščam s ponosom"
Kakšnega župana smo imeli v vseh teh letih, je
vprašanje, ki si ga verjetno v času po volitvah zastavlja
marsikdo v občini. Nekaterim je bil dober žup an, drugim
prijatelj in zvest sodelavec, ki je znal prisluhniti ljudem in
jim povedati tudi kar jim gre, da je bil glasen in v svojih
odločitvah kdaj tudi prehiter in preoster, verjetno ni
potrebno posebej omenjati, a so tudi taki ljudje v občini ,
ki ga v vseh osmih letih žu panovanja preprosto niso hoteli
sprejeti. Vsa k si o županu Francu Kirbišu lahko misli po
svoje, saj navsezadnje tudi on iz občinske hiše odhaja
svojih mislih, prepričan , da je skupaj s sodelavci veliko
naredil za občino, da uspehov ne gre prezreti ter da so
" obre smernice začrtane tudi za prihodnost.
r l prav gotovo županskega stola ne zapušča kar tako, zdi
se, da se je nanj zelo navezal, da ga daje otožnost, ki pa jo
želi pregnati še pred koncem leta, ko bo županovanje
predal svojemu nasledniku Frideriku Bračiču . V teh
letih smo se z županom pogovarjali neštetokrat, naredili z
njim kar nekaj intervjujev, a ta zadnji prinaša slovo
videmskega župana, ki je občino vodil vseh osem let.
Preberite in si svoje mislite ...
Osem let žu panova nja, dva mandata in delo z dvema
občinskima sveto ma, gospod Kirbiš, kako se boste
spo minjali teh prvih let v lokalni samoupravi in kaj si
danes štejete v osebni uspeh?
Franc Kirbiš: "Težko verj amem, da j e mini lo že osem let,
odka r imamo svojo občino in v kateri sem bil doslej tudi
župan. Od lokalne samouprave smo na začet ku vsi skupaj
veli ko pričakovali, z leti pa se je pokazalo, da morajo obč in e
trdo delati za razvoj. Bilo je napomo, vsa leta delavno, pa tudi
~1nimivo na svoj način. V življenju sem opravljal ka r nekaj
) klicev, zamenjal sem ve liko služb, a ta zadnja županska mi
j e bila ena najtežjih.
V osm ih letih smo naredi li veliko, to zmeraj poudaljam,
čeprav se zavedam, da je bilo želja in potreb v obč i ni precej
več , kot bi j ih sploh lahko uresničili. Za k ljuč i li smo lepo
število projektov, odprli mnoge nove pridobitve, vse pa
štejem za zelo pomembne in tudi potrebne za vse nas v
občini. Vsako leto smo zgradili nekaj novih metrov
vodo vod nega omrežja, letos se je pri vodovodu žal ustavilo,
loteva li smo se modernizacij mnogih cest v občin i , pa tudi na
vsa druga področja smo vlagali sredstva. Šolsko zgradbo v
Vidmu smo opremili tako, da že ima pogoje za devetletko,
letos smo dokonča li izgradnjo pri zidka pri OŠ Leskovec, pa
še mnoge naložbe so veliko prispevale k nap redku nasel ij v
videmsk i občini."
Mnogokrat sva se pogovarjala o investicijah v občini, o
vseh uspešno zaključenih smo tudi pisali v občinskem
glasilu, venomer pa ste govorili, da si z občinskim svetom
močno prizadevate pripeljati razvoj v občino in jo tako
približati mnogo bolj razvitim slovenskim občinam.
Kako je po osmih letih, ste na tej poti vsaj malo uspeli?
Franc Kirbiš: liKo smo dobili obč ino . smo bili brez vsega,
dejal bi kar bosi, pa tudi sam kot župan nisem imel dobrih
5
pogojev za delo. Nekateri se me bodo verjetno spomni li še v
tistem prvem letu, ko sem hodil po Vidmu s torbo v roki , zato
sem si še to li ko bolj pri zadeval , da bi dobili svojo obči n sko
zgradbo, v kateri bi imeli dovo lj prostora za vse dej avnosti,
prostor, ki bi bil samo naš. Tako smo prešli tudi od besed k
dejanjem, pričeli z gradnj o obči n s ke zgradbe, tej pa so zelo
nasprotovali nekateri domačini. Vendar sem se kot župan
zavedal, da občina ne more delovati v hi ši brez lastne strehe,
v tem pa so me podprli tud i v obč in skem svetu. Uspehi so bili ,
vidni so še danes, občani pa bodo tako sami ocenili, kaj smo
dobro nared ili in kako smo vodili občino vsa ta leta. "
Župan ste bili dva mandata, vmes se je zamenjalo nekaj
članov občinskega sveta, pred štirimi leti se je od Vidma
odcepil Podlehnik, kako jc vse to vpliva lo na vas?
Franc Kirbiš: "Dobro se spominj am prvih let županovanja,
ko smo bi li največja obč ina na Ptuj skem, seveda poleg
mestne obči ne Ptuj, čeprav smo po površini še danes
največji. Veliko napora smo vloži li v začetno de lo z
namenom, da bi bili č im bolj e pripravlj eni na nove in no ve
projekte, za kar sta se trudi la oba obč in ske sveta. Vsa ta leta
pa smo morali usklajevati med potrebami, željami in načrti;
tako v ravninskih naselij kot v Halozah. Prvi obč in ski svet je
odigral pomembno vlogo in je bil vsaj po strokovni plati višje
kot dosedanji drugi svet, stra nkarski vplivi pa so bil i v obeh
sestava h sveta. Vendar vse to se že po dobrem letu, dveh,
umiri, ko svetniki spoznaj o, da se skozi pol itiko in stranke ne
da do pravih uspehov, vendar samo z delom in sk upnimi
"treznimi" dogovori , ki lahko omogočijo uspešnost neke
družbe."
Župan Franc Kirbiš si je župansko verigo nadel
le ob posebnih priložnostih, svečanostih.
Kaj pa sodelovanje s sosednjimi občinami?
Franc Kirbiš: "Sodelovali smo dobro, z nekaterimi
obč inami tudi vzomo, vendar pa smo lahko v naši občini
ponosni, saj mej imo kar na devet občin, kar je posebnost tudi
v slovenskem prostoru. Z vsemi smo dobro sodelovali , z
 6 INTERVJU Z DOSEDANJIM ŽUPANOM
nekaterimi smo uspeli rešiti nekaj problemov, ostajajo tudi
nerešena vprašanja, vendar ne tako zahtevna, čeprav bi si
žele l, da bi se že do danes uspeli dogovoriti glede meje med
občinama Markovci in Majšperk. Uspešni smo bili v skupnih
dogovorih s Podlehnikom in Majšperkom glede delitvene
bilance, tako da smo to že rešili in si razdelili. Na obroke
plačujemo tisti razdeljeni delež, ki smo ga skupaj ustvarili,
tako, daje vse razrešeno brez zapletov. Ob tem paje bilo zelo
pomembno, da sem občino vsa ta leta vodi l profesionalno, saj
sem le tako lahko bil na vseh koncih.
Poznam se z mnogimi župani, ne samo na Ptujskem, tudi po
Sloveniji, z mnogimi sem uspel vzpostaviti dobre prijateljske
vezi, s tem pa ime naše občine ponesel tudi širše, na kar smo
lahko vsi ponosni."
Občina Videm torej potrebuje poklicnega župana ...
Franc Kirbiš: "Prepričan sem, daje to ze lo potrebno, saj si le
tako lahko ves prisoten v živ ljenju občine, z občinsko upravo
lažje uresničuješ ti sto, za kar seje odločil občinski svet, pa še
zmeraj si na razpolago občini. Skoraj si ne morem zamisliti,
kako bi sploh teklo delo v občini, če bi bil župan prisoten le
kak dan v tednu. Vsa ta leta sem se trudil, veliko napora
vlagal in menim, da so tudi uspehi mojega dela vidni."
Delitvena bilanca z bivšo občino ptuj še ni doživela
razpleta, kar je tudi občinam povzročalo precej težav.
Kakšen vpliv pa je to imelo na samo delo v videmski
občini?
Franc Kirbiš: "Zelo slabo se mi zd i, da vse do danes nismo
uspeli zak ljučiti z delitveno bilanco, kajti zaradi tegaje padel
marsikateri projekt tudi v naši občini, nismo ga uspeli
realizirati, ker pa nič nismo mogli najeti kredita. Zakaj nismo
podpisali delitvene bilance, verjetno ni treba ponavljati ,
krivca, v tem primeru sta to dve občini, sta znana, saj nista
pri stopili k temu podpi su. V obeh občinah so pač prepričani,
da bi iz delitve morali dobiti nekaj več sredstev, pa tudi ostali
smo takšnega mnenja, vendar pa tudi Ptuj ne more deliti kar
tako, saj je to navsezadnje mesto, kjer so pomembne
ustanove ... It
IZ DRŽAVE DOBILI PREMALO, KAR SE
POZNA NA RAZVOJU
Občinam posebej prav pride pomoč iz državne blagajne,
še posebej ko so v ospredju veliki, zahtevnejši projekti.
Kako uspešni ste bili v vseh teh letih pri pridobivanju
državnih tolarjev?
Franc Kirbiš: "Od države smo vsa leta dobivali neko vsoto
denarja, kar smo investirali v razne projekte, seveda pa smo
morali imeti zagotovljena svoja sredstva, da so nas sploh
upošteva li. Vendar pa je bilo denalja občutno premalo. Z
občinsko upra vo smo se venomer trudili , za sredstva
kandidirali na raznih ministrstvih, pa žal včasih nismo dobili
ničesar. Država tako nima pravega posluha za manj razvita
območja, tudi v naši občini imamo kar nekaj demografsko
ogroženih naselij, še posebej v Halozah. Strinjal bi se, da se
tudi na ravni države niso pravilno opredelili do manj razvitih,
kaj da bi jim kako posebej pomagali z dodatnimi sredstvi.
Način financiranja še zdaleč ni pravi, o tem se je govo rilo tudi
v DZ, tudi zato pa ti kraji zaostajajo v razvoju. Nemogoče je
skupaj peljati razvoj ravnice in Haloz, kjer ljudje za
nonnalno življ enje potrebujejo vodo, boljše ceste in še kaj.V
nekaterih političnih strankah so za razvoj v Halozah na
veliko obljubljali, še posebej v času volitev, vendar to ne bo
tako lahko, vsaj pa še nekaj prihodnjih let ne. Strinjal bi pa se
s tistimi , ki pravijo, da se v državi sredstva delijo enako; tako
revnim kot bogatim , kar je tudi odraz stanja, ki ga imamo v
naši občini. "
Županov glas se je pogosto slišal po mikrofonu in težko
bi bilo sešteti vse prireditve, na katerih je govoril.
Občini Videm ostajajo mnogi problemi, ki jih tudi
dosedanje vodstvo ni moglo razrešiti, četudi je bilo v to
vključenega veliko truda. Kaj občina še potrebuje, na
katerih področjih se ubada z največ težavami?
Franc Kirbiš: "Največji problem, o katerem sem že
velikokrat govoril, je zagotovo slaba vodooskrba v Halozah,
kjer še kar nekaj naselij nima pitne vode, čeprav so projekti
že pripravljeni. Tudi tega se ne bo dalo rešiti kar v letu, dveh,
ampak bo trajalo ve rj etno še več kot prihodnji 4-letni mandat.
V osrednje postavljam tudi izgradnjo otroškega vrtca, ki ga
Videm potrebuje, zdravstveni dom smo zgradi li , zdaj mu je
treba dati namensko vseb ino. Velik problem so tudi slabe
ceste, po Halozah jih je kar preveč makadamskih, ostajajo pa
še problemi v posameznih naseljih, kjer bo treba širiti
izgradnjo kanalizacijskega sistema, domovi vaščanov so
potrebni prenov, društva pa tako in tako potrebujejo denar ' "
redno delovanje"
Župan v občinije tista oseba, ki sprejema pohvale, pa tudi
kritike. Na vaš račun je bilo obojih kar nekaj in tudi v
javnosti ste bili kdaj posebej izpostavljeni. Kako danes
gledate na vse?
Franc Kirbiš: "Tudi nekaj pikrih besedje šlo na moj račun ,
izražali pa sojih predvsem posamezniki, karje tudi prav;jih
moram razumeti, da so se zavzemali predvsem za vse tisto,
kar so želeli dobrega in koristnega pripeljati v svoj kraj.
Vloga župana je namreč tudi ta, da mora prenašati dobro in
slabo, poslušati kritike, kar te ne sme preveč prizadeti.
Ničesar ne smeš vzeti osebno, pa še kako pomembno je, da
imaš dobro srce. Vedno sem govoril, da j e potrebna strpnost
med občani, pa upam, da bo tega več v prihodnjih letih."
V občini ste pohiteli in že v novembru pripravili zadnjo
sejo dosedanjega občinskega sveta, na kateri ste sprejeli
tudi proračun za leto 2003. G. Kirbiš, kako ste se še
zadnjič počutili v vlogi predsedujočega vam je bilo kaj
težko, ko ste med drugim govorili tudi o slovesu od
županovanja oo . . .
Franc Kirbiš: "Ne morem mimo tega, da j e bilo tudi v
dosedanjem drugem občinskem svetu kar nekaj kritičnih
 INTERVJU Z DOSEDANJIM ŽUPANOM
trenutkov, pa dogodkov, kar pa kot župan nisem nikoli vzel za
slabo, kaj še komu zameril. Nekateri svetniki so delovali
strankarsko bolj izzivalno, ampak navkljub temu smo
normalno delali, uresni čeva li zadane naloge, bili smo dobra
ekipa. Zadovolj en sem in skupaj smo uspeli prebroditi štiri
leta, zahvalil pa bi se obema občinskima sveto ma za dobro
sodelovanje. Odhajam s ponosom, pa tudi v veliko veselj e mi
je bilo, da smo skupaj nekaj naredili"
Lokalne volitve 2002 bodo verjetno tudi na vas pustile
poseben vtis. Mnogi v občini so se spraševali, zakaj ne
kandidirate ponovno, in vam ob tem tudi napovedovali,
da če bi se odločili, potem bi še tretjič dobili županski
mandat. Kje torej tiči razlog za tako odločitev?
Franc Kirbiš: "Že nekaj časa sem razmišljal, da mi več ni
potrebno sprejemati tako odgovorne naloge, kajti ni bilo
lahko v nekaterih kritični trenutki, pa vendar sem zdržal
osem let. Zameje dovolj županovanja, se posebej se mi to zdi
normalno, če aktivno delaš, če se temu poklicu razdaj aš.
""daj dajem priložnost še drugim. Menim, da je dobro, da se
oe drugi preizkusijo v tej vlogi. Če je na eni strani lepo in
prijetno biti župan, pa je na drugi to zelo naporno, zahtevno.
Marsičemu se moraš kot župan odpovedati , da sploh lahko
"knnariš" med vsem, da si na koncu navsezadnje tudi
uspešen župan."
V centru Dravinja je Franc Kirbiš že gostil kolege župane
s ptujskega območja in nekatere prijatelje, s katerimi je
dobro sodeloval vseh osem let, srečanje pa je izzvenelo
kot slovo od županovanja.
"z LETOŠNJIMI VOLITVAMI SE NISEM
OBREMENJEVAL"
Kako ste spremljali letošnje volitve in ali vas je kaj
presenetil zelo tesen volilni izid na županskih volitvah?
Fracn Kirbiš: "Nisem se preveč obremenjeval s tem, nisem
bil prisoten na soočenj ih , bil sem le na dveh ali treh
predstavitvah županskih kandidatov. Vmes sem počel kaj
drugega, saj je bilo treba v zadnjih tednih županovanja
narediti še marsikaj. Če pa že govori va o lokalnih volitvah za
novega župana občine, potem lahko povem , da sta bila zame
oba kandidata v drugem krogu enakovredna, obema sem
dajal podporo, kljub tem u, da nekateri pravijo, da lahko daš
podporo samo enemu . Srečaje bila na koncu na strani enega,
dobilje več glasov in na volitvah tudi uspel, zmagal. "
Kdaj ste čestitali novoizvoljenemu županu Frideriku
Bračiču? Je to bilo že kar v nedeljo zvečer?
7
Franc Kirbiš: "Z novim županom sva se srečala takoj po
volitvah, zvečer, ko sem bil povabljen na zaključek in
praznovanje. Tam sem mu tudi čestital ter mu zaželel
strpnosti, dobrega dela, pa da bi bil čim bolj vztrajen."
Vaše želje vsem, novemu vodstvu občine, županu, pa tudi
občinski upravi, kijo prepuščate novim ljudem oo
Franc Kirbiš: "Najprej bi povedal, da sem bil na občinsko
upravo zmeraj ponosen, kljub temu, da so nekateri kritiziral i
delo uprave. V prvih letih delovanja občine nismo imeli
najbolj srečne izbire ljudi v občinski upravi, potem se je to
izkristaliziralo in danes imamo v upravi sposobne ljudi.
Novemu županu verjetno z vsemi temi ljudmi ne bo težko
delati , kajti navsezadnje je občinska uprava tisti poglavitni
faktor, ki izpolnjuje vse naloge, kijih nalagata občinski svet
in župan. Novim svetnikom ob tej priložnost želim veliko
strpnosti, čim manj strankarskih ločevanj , naj imajo ob tem v
mislih le napredek, ki bo vsem v občini omogočal boljše
življenje. Novemu županu pa želim dobro počutje v občini,
predvsem dobrega sodelovanja z občani, tudi strpnosti in
uspešnega dela na vseh področjih."
PO NOVEM LETU FRANC KIRBIŠ MED
UPOKOJENCI
Kaj boste počeli zdaj, ko ne boste več župan, bodo
morebiti prišli na vrsto kaki vaši hobiji, katerim se v letih
županovanja niste mogli posebej posvečati?
Franc Kirbiš: "Bo kar držalo, da sem imel bolj malo
prostega časa , saj so župana želeli imeti povsod, tudi ob
koncih tedna, ko se je v naši občini veliko dogajalo. Nekateri
so očitali, da je plača župana visoka, pa bi rekel, da je ta še
premajhna za tako opravljeno delo, ki ne traja osem ur,
ampak kar ce l dan. Včas ih sem komu tudi razložil, daje bila
urna postavka narejena kot za kakega zidarskega pomočnika,
če pa že govorim o osebnem dohodku, potem moram
povedati , da če bi imel v mislih župansko plačo, potem se za
to funkcijo sploh nikoli ne bi odločil. Po novem letu bom spet
med upokojenci, potem pa se bo že našlo kaj , kar me bo
veselilo.
Tudi z gradnjo novega objekta se zdaj ukvaljama v družini ,
tako, da časa ni na pretek, ostaja pa še redna rekreacija v
ptujskih telmah, rad imam vodo, rad se zapelj em tudi po
Polskavi in Dravinji , tako, da me bodo naši občani lahko prav
na vodi največkrat videvali. Ne bom se pridružil nobenemu
dnlštvu , ne želim biti nikjer posebej zraven; če bo želja, bom
pomagal vodstvu občine po svojih močeh , sicer pa lahko že
danes povem, da bom po novem letu kar politično "mrtev!!.
Kakšen župan ste bili?
Franc Kirbiš: "Nekateri pravijo, da sem bil strpen,
drugi, da sem bil kdaj tudi preveč glasben, brutalen,
napadalen na nekaterih področjih. Odigrati moraš več
vlog, se v njih znajti, če seveda želiš, da te življenje ne
odnese, da vse preživiš. Štejem pa si v čast, da dobivam
veliko pohval od drugod, doma te bolj poredko
pohvalijo. Se pa spomnim, da mi je pred kratkim neki
slovenski poslanec dejal, da sem bil doslej najboljši
župan na Ptujskem."
Staro leto počasi jemlje slovo in navada je taka, da drug
drugemu ob takih trenutkih tudi kaj lepega zaželimo ...
Franc Kirbiš: "Občanom , občankam že lim vse dobro,
zdravja in zadovoljstva, predvsem pa dobrega sodelovanja z
občino Videm, z novim vodstvom. Ve liko dobrega tudi
no vemu občinskemu svetu, še posebej pa uspešno vodenje
občine našemu novemu županu Frideriku Brač i ču.
TM
 8 ODPRTJE PRIZIDKA PRI OŠ LESKOVEC

VLeskovcu jeseni 2002 dokončali svečan dogodek -

odprtje novega prizidka pri Osnovni šoli
90-letna šolska lepotica dobila mlajšo sestro veča." Od današnjega dne se bodo v leskovški šoli otroci
znanju posveča li bolj enakovredno s svojim i vrstniki po
8. november 2002 je dan, ki bo zagotovo z velikimi Sloveniji . Hvala vsem, ki stej im to omogoči li .
črkami zapisana v zgodovino šolstva v Leskovcu. Šola,
kraj in nenazadnje občina Videm so uspeli združiti želje
in potrebe in po dolgih letih prizadevanj uresničiti to, kar
je ta haloški konec že zares dolgo potreboval šolski
prizidek s telovadnico in nekaj novih, specializiranih
učilnic. Zdaj je naložba zaključena, prostori so že v
uporabi, na prenovo pa čaka še stara šola. V Leskovcu so
prepričani , da se bo tudi zanjo našlo dovolj denarja in bo
delo kar najhitreje opravljeno.
Na dan otvoritev je bil o s večano ; s pestrim kultumim
programom, števi lnimi nagovori gosto v in prisrčnim
sprejemom domačinov, ki so v kraju priredili vel iko in
ne pozabno slavje. Dogodek so za trenutek združi li z veselim
martinovanjem in se poveselili v družbi vseh tistih, ki so po
delčkih prispevali k uspešno opravljeni nalogi.
Nad novo pridobitvijo je bila navd ušena tudi osrednja gostja
Mojca Plestenjak, državna sekretarka na ministrstvu za Župan Franc Kirbiš je ob pomoči državne sekretarke,
šolstvo, znanost in šport, ki je ob županu Francu Kirbišu, ravnateljice in predsednika KS z velikim veseljem odprl
ravnateljici Mariji Šmigoc in predsedniku KS Jožetu nov objekt, ki prinaša boljše časa šolstvu v Halozah.
Zavcu sim bolič n o odprla novo pridobitev. Da je z
zak ljučkom gradbenih del konec dolgih let pri zadevanj, j e
Sodobna pedagoška znanost je vnesla v šolsko delo veliko
spomnil tudi Štefan Murko, vodja podružn ice v Leskovcu in novega: nove oblike in metode dela, projektno in
po močnik rav nateljice, in dodal, da so končno dobili tisto, za
raziskovalno delo, nivoj ski pouk, vse to pa zahteva
kar so bili dolgo prikrajšani. sodobnejše prostore in učne pripomočke, saj kreda in tabla
Šola pa bo živela samo, če bo v njej veliko otroške že zdavnaj nista več dovolj. Del tega z današnjim dnem v
razigranosti, če jo bo obiskovalo kar naj več otrok (trenutne Leskovcu že dobivamo, s prenovo 90-letnega poslopja stare
številke niso najbolj vzpodbudne), šolarji pa bodo v njej šole pa bomo imeli vse, kar zahteva devetletka. Veseli smo,
našli znanj e, naložbo bodočnosti. da bo geslo stari h Grkov "Zdrav duh v zdra vem telesu'"
odslej mogoče uresničevati tudi v našem okolju .
V VIDMU DAN KASNEJE DAN ODPRTIH VRAT najra z li čnejšimi aktivnostmi in sodobnej šimi pri stopi v no vi
IN lO-LETNICA SPOMINA NA POLOŽITEV telovadnici, ki gotovo ne bo razveselila samo otrok, ampak
TEMELJNEGA KAMNA ZA NOVO ŠOLO tudi njihove starše in vse, ki bodo želeli poskrbeti za zdravje
svojega telesa.
Le dan po slovesnosti v Leskovcu pa so v Vidmu obudili
spomin na svečan dogodek izpred 10 let, ko so postavili
temeljni kamen za gradnjo nove šole. Na šol i so pripravili
dan OdPl1ih vrat, u če n c i so ustvarjali v raz li čni h delav nicah,
gostje, med njimi tudi nekdanja ravnateljica videmske šole
Marija Če rni la, pa so si ob tej priložnosti ogledali film o tem,
kako je potekala gradnja težko pričakovane šo le v Vidmu pri
Ptuju. Ob koncu so si bili enotnega mnenja, da ta dan vsem
skupaj veliko pomeni in se ga z veselj em spominjajo.

Z NOVIMI PROSTORI "PRIŠLA" TUDI

DEVETLETKA
Ravnateljica OŠ Videm, s podružnicama Leskovec in Sela,
Marija Šmigoc, j e takole povedala na svečanosti: " Naši
občutki današnjega dne se ne dajo opi sati z besedami , ampak
jihje potrebno doživeti. Rečemo lahko le, da smo presrečn i ,
ker jih lahko danes skupaj z vami resnično doživljamo. "Dobili smo tisto, za kar smo bili dolgo prikrajšani," je
La Coe je zapi sal: "Kdor se znanju pos veča, se iz dneva v dan dejal vodja podružnice v Leskovcu Štefan Murko.
 ODPRTJE PRIZIDKA PRI OŠ LESKOVEC
Želj e se izpolnjuj ejo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo
in znajo, j e misel , ki že leta vodi pri delu tako delavce našega
vzgojno-izobraževalnega zavoda kot tudi u čence . Poslej
naša n ajvečja želja ne bo več dočakati nove, sodobne
uč ilni ce , ampak čimveč kval itetnejšega znanja. Evropa,
kamor smo tako zanes lji vo krenili , namreč ne potrebuje le
pridnih rok, ki jih je v naših kraji h veliko, pač pa tudi glave,
po lne znanja, ki bodo znale te roke usmeriti k čimbolj
ustva rjalnemu delu. Za to se bomo trudili vsi in z rezultati
dela do kazovali, da smo si novo šo lo zaslužili.
Zbrana množica, ki si je hotela ogledati šolo.
Učenci in delavci šole so pripravili zanimiv in pester
kulturni program, s pesmijo pa so se jim pridružili tudi
pevci cerkveno-prosvetnega zbora.
V Leskovcu se je na dan otvoritve zbralo mnogo znanih
ljudi iz slovenskega političnega življenja, občinsko
vodstvo in številni krajani, ki svečanega trenutka nikakor
niso želeli zamuditi.
Dovolite, da se ob koncu za hvalim vsem, ki so se vsak po
svojih močeh trudili, daj e stara leskovška šola dobila mlajšo
sestro tako tistim na državnem ministrstvu za šolstvo,
znanost in šport kot tudi vam v občini Videm in krajevni
skupnosti Leskovec. Hvala tudi vsem, ki so s svojo
ustvarjalnostjo pomagal i oblikovati današnj o slovesnost:
sodelavcem, uč encem , občin i in društvom v krajevni
9
NALOŽBA VREDNA 231 MILIJONOV
TOLARJEV
Župan Franc Kirbiš je ob odprtju nove naložbe
v Leskovcu povedal:
"Ob postavitvi temeljnega kamna smo pred letom
zapisali, da vsaka gradnja predstavlja korak v
prihodnost in s tem tudi korak v negotovost.
Danes lahko z zagotovostjo trdim, da negotovosti
ni več in da smo uspeli z izgradnjo prizidka pri
podružnični šoli v Leskovcu.
Cilj in namen investicije je bil zagotovitev
prostorskih standardov za potrebe prehoda na
devetletno šolanje in ustvarjanje pogojev za
razvoj kulturnega, družabnega in športnega
življenja v ožji in širši skupnosti. Z odprtjem
novih prostorov smo pridobili 1.095 m2 pokritih
površin, v njih pa telovadnico (546 m2) in šest
novih učilnic (549m2). Vrednost investicije znaša
231 milijonov tolatjev; ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport je pri spevalo sredstva v viš ini 104
milijone SIT, občina Videm je dodala 116
milijonov, krajani KS Leskovec pa so s
samoprispevkom zbrali 10 milijonov SIT, šolsko
ministrstvo pa bo manjkajoči delež 25 milijonov
SIT zagotovilo še v letu 2003. Izgradnjo prizidka
smo zaupali podj etju Ingrad VNG Celje.
S tem pa naša investicija še ni zaključena , v letu
2003 imamo v načrtu uresni čiti še drugo fazo del,
v katero spada adaptacija stare šole, n ačrtovano
investicijo pa ocenjujemo na 190 milijonov SIT.
Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri
realizaciji navedenega projekta, se v imenu
občine iskreno zahvaljujem in upam, da bomo že
v novem letu odpirali vrata prenovlj ene šole v
Leskovcu. "
 10
Društvo prijateljev mladine s svojimi prireditvami
razveseljuje in pomaga otrokom
Po 2. IGRAH POD KLO POTCEM, ki so bile septembra v
CENTR U V RČ EK V D RAVC IH , smo ta koj za če li z
izdelovanj em NO VO LETN IH VOŠ Č I LN I C, z i zkupi č ko m
kate rih bomo omogoč ili dve ma otrokom a obi sk Z IMSK E ŠOLE
V NARAV I. Izdelali bomo okrog 1000 unik atnih vošč ilnic . Kar
300 ji h je letos že d ru gič kupil a o b č in a Vide m, ka r je zelo
pohval no. Ostale pa pro stovoljci prodajajo po podj etj ih in vase h,
nekaj paj ih kupijo sami .
VS EM, KI S SVOJIM NA KUPOM POMA GAJO PRi
POMOČI, SE ZAH VA LJUJEMO.
DOBRODELNI KON CERT BO 25 JANUARJA
Zaradi objekti vni h težav (ni smo mogli usk ladi ti datuma z
n a s topajoč imi in naje mom prostora) je DOBRODE LN I
KONC ERT v decembru odpadel. Izved li ga bomo 25. j anu arja.
Na njem bo kot lani sodelo valo več znanih izvajalce v kot so:
BORNO , BRINA , YOZO, KV IN TON, M ILI , pater JANEZ in še
nekateri. Letos bo mo i z ku pi če k porab ili za prehra no in štud ij
otro k.
Popul arna CUKER JA MA je bila letos odp rta od 16. 12.2002 do
22. 12.2002 . Bonbone za j amo smo zbirali na ra z li č n e način e ,
i grače smo dobili iz proj ekta PO DARI OBJEM Z PM S Lj ubljan a.
Program j e zelo pester. Po ln j e pravljic, delavni c, im provizacij .
Zasedanje otroškega parlamenta na Ptuju
Nasilje v družilli, med vrstniki in spolno nasilje
To j e bi la te ma letošnj ega otroš kega parlam ent a, ki j e potekal
nove mbra na Ptuju. Organizatorji so bili Center interesnih
dejavnosti Ptuj , Društvo prijateljev mladine Ptuj in Društvo
p r ijateljev mladine Videm. 20. novembra je v prostorih CID-a
potekal obč in ski otroški parl ament, ki ga j e vodila evenka Gerl,
strokovna sodelavka C ID-a in č l ani ca DPM Ptuj . Dan kasnej e pa
je regij ski otroški parlament vodil a Darj a Rokavec, pedagoginj a
G imnazije Ptuj in vodj a ptuj ske svetova lne skupin e TOM
telefon.
Med parl amentarci so v dve h dneh obravnava li štiri točke
nasilnega ra vnanja v družbi: prepoznava nj e in vrste nasilj a,
nasilje v družini in med vrstni ki ter spol no nasi lje.Pri nasilju v
dru žini so predvse m poudarili fi z i č n o za posta vlj anj e in
zanemarjanje otrok. Pri obravnavanju nasilja med uče n c i so
predl aga li, da bi lahko sami posegali v oblikovanje reda Ila šo li ..
Eko-praznična
V šo li Leskovec j e v torek 10. decembra potekala ekološko
obarvana pra zni čna ustvarj alna delavnica, ki smo jo pripravile
lI č i t e lj ice razredne stopnje. Poime novale smo jo NAJ RAST EJO .
ln zakaj takšen nasl ov?
V dneh, ko zak raševanj em drevesc slavimo novo roj stvo in
veselj e do življenja, nismo pozabili na življ enje narave. Vsako
ohranjeno drevo je dokaz naše eko loške zavesti in skrbi za okolje.
Te misli so nas vodi le, ko smo izdelovali okraske iz recikliranega
papilja in odpadne kartonske embalaže. Z nj imi $1110 okras ili
novo letno s mreč i ca , za katero smo upo rabil i povse m posuše no
smre ko, ki j e o bl e čena v novo okrasje kar zaživela.
Bodite tud i vi ekološko ustvarjalni in pustite drevesom naj rastej o.
Učiteljice razredne !;'topllje
OD TU IN TAM
Peč e m o tudi praz n i č n o pecivo.
Do bri možje o b iščej o otroke, ki do bijo vab ilo in dar ila obči n e
Vide m, 22.12.2002 ob 14. in 16. uri. S icer pa j e bila CUKER
JAMA odprta vsa k več e r od 18. ure naprej , razen srede in sobote
v dvorani na Vidmu.
Prosto vo lj ci smo pomaga li štude n tom priprav iti nekaj
se minarskih nalog, opravili nekaj razgovo ro v v stiski , pomagali
pn u če nJ u.
Program dela za leto 2003 bomo sesta vili 10. janu3Ija , ko se
bo mo sestali in pregledali svoje celo letno delo .
S svoj im dosedanj im delom upa mo, da bomo pri stojne obči n ske
stru kture spodbudili , da n3m namenij o prostor, v ka tere m bomo
delali z ml adimi in ime li pogoj e za svetovanje ter svoj e dru go
delo. Sedaj de lamo v kl eti pri vatne hiše. To pa j e že de l novega
programa. .......
H v ala vsem, ki ste nam pomagali.
Veselimo se sodelovanja v no vem letu.
Vse lepo, veliko dru žinske sreče, malo stisk iII
težav v letu 2003
želijo Vaši prostovoljci DPM Videm
Predsedllica: Marija Čemi/a
Ugotav ljali so, da j e nasilje n a p ač n o izražanje sicer na klonj enih
č u s tev
do vrstnik ov. Pogovo r so usmerili v razmi šlj anje, kako
ravnati z morebitnimi nasilneži, da se izognejo nasilnim
dejanjem in v kak šne obli ke prevzgoj e vk ljuči ti ljudi . Zan imiv
pred log so podali u če n c i mestnega otroškega parl amenta, ki so
pred lagali usta novitev dru štva anonimn ih nasilnežev, tako kat j e
društvo a nonimnih alkoho li kov.
Na regijskem zaseda nj u otroškega parlamenta so imenovali tudi.,
dva u če n ca , ki bosta zasto pala upravno enoto Ptuj. Feb ruarskel
nac ionalnega parlamenta se bosta udeležili Suzana Lovrenko iz
OŠ Videm in Katarina Matič iz OŠ Olga Me glič iz Ptuja, ki
bosta ponovno zbranim parlamentarcem naše uprav ne enote
pos redoval e in jih seznanile s sklepi otroškega nac ionalnega
parla menta. Parlamentarci mestnega otroškega pa rl amenta pa
nameravajo obiskat i mestne svetni ke Mestne ob č in e Ptuj in jim
predstav iti svoje zahteve in pred loge.
NZ
delavnica
 v v
NASA DRUSTVA
Iz dela Kulturnega društva R Prešeren Videm
Februarja v Vidml/met/območno srečanje fambl/rašev
V delovanju kulturnih društev občine Videm se obetajo
pomembne spremembe, kar se tiče njihove
organiziranosti. Zveza kulturnih društev Ptuj, v katero
so se doslej združevala vsa društva z območja nekdanje
velike občine Ptuja,je namreč pozvala društva, ki nimajo
sedeža v mestni občini Ptuj, naj izstopijo iz ptujske zveze
in ustanovijo svoje (to so pred dvema letoma na primer že
storila kulturna društva občine Hajdina), saj želi ptujska
Zveza kulturnih društev, ki ji daje denar samo mestna
občina Ptuj, svoje delo usmeriti na ta društva, kar je
pravzaprav počela že doslej, le formalno ni prišlo do
razdružitve oziroma odcepitve (seveda pa v Ptuju še
vedno ostaja območna izpostava državnega sklada za
kulturne dejavnosti, ki pa skrbi za delo vseh društev in
~vez z območja upravne enote Ptuj). Enako so na primer
~ pred leti storili v gasilskih vrstah.
V zvezi z odločanjem o videmski občinski zvezi kulturnih
društev so se predstavn iki kulturnikov iz naše občine že
sestali , se seznanili z dejstvi in sedaj morajo po društvih
sklen iti , ali so za svojo občinsko zvezo ali ne. Pravzaprav j im
kdove kakšno razpravljanje ne preostane, kajti če ptujska
ZKD noče nemestnih društev, ker tudi financirana ni iz
drugih okolij , bodo društva za boljšo koordinacijo z državno
zvezo kulturnih društev primorana ustanoviti občinsko
zvezo. Ne nazadnje bo občinska zveza najbrž lažje nastopala
s svojimi pričakovanji in zahtevami do občinskega sveta in
proračuna , iz katerega društva dobivajo večino denarja za
svoje delo, zveza bo najbrž tudi prevzela nehvaležno nalogo
razdelitve proračunskih sredstev med svoje č lanic e (za kar
bodo ti najbrž lažje pripravili pravilnike, kot pa bi jih na
občini , saj kulturniki svoje delo in potrebe najbolje poznajo),
tudi kakšna priznanja kulturnikom bo zveza najbrž morala
"'-"'stanoviti , pripraviti koledar občinskih prireditev ... Skratka
aela zanjo bo več kot dovolj .
Tamburaši so popestrili večer čebelarjem ob njihovi
35-letnici. Foto: M. Ozmec, Tednik
o vsem tem bodo razprav lj ali tudi čla ni kulturnega društva F.
Prešerna iz Vidma, ki so 21. decembra najprej pripravili
11
praznično prireditev Veselo v novo leto, nato pa se bodo
zbrali na slovesnosti ob zaključku leta. Sicer pa so
posamezne sekcije bile delavne že vse letošnje leto. Z največ
nastopi se lahko pohvalijo tamburaši, ki so, odkar smo
zad njič poročali o njih v Našem glasu, nastopili v Leskovcu,
Pobrežju, Jakobskem Dolu, na Turniščah, kjer so nastopili ob
35-letnici čebe l arskega društva (na tej prireditvi so zapeli
tudi jurovški pevci), v Ptuju na državnem tekmovanju
slikopleskarjev in na obeh predstavitvah županskih
kandidatov v drugem krogu vol itev v Vidmu, po leg tega pa
sta se dva člana udeležila tridnevnega izobraževanja v
Rogaški Slatini. Pevci so nastopili na martinovanjski
prireditvi na Borlu in na kulturnem maratonu v Ptuju,
gledališčniki pa pridno vad ijo dve deli: mladinska skupina se
bo že 22. decembra predstavila s Petanovim delom Pet
Pepelk , odra sla skup ina pa okrog 15. februalja z
Miiderndorferjevo komedijo Vaja zbora. 10. januarja bodo
skupaj s tamburaši kratkočasi li obrtnike na njihovem
ponovoletnem srečanju v Vidmu. Juro všk i pevci pa so poleg
prej omenjenega nastopa zape li še svojemu članu ob srečanju
z Abrahamom.
"Vsem svoj im poslušalcem in gledalcem pa bomo videmski
kulturniki za konec leta podarili prireditev Veselo v novo
leto, kije bila 21. decembra v videmski dvorani. Nastopile
bodo vse sekc ije našega društva," je povedal predsednik KD
Videm Jože Šmigoc in nadaljeval: "Že sedaj pa vabim vse
ljubitelje tamburaške glasbe, da si na koiedaiju za prihodnje
leto krepko označijo I . februar, ko bomo v Vidmu gostili
udeležence medobmo čnega sreča nja tamburašk ih skupin, na
katerem boste lahko prisluhnili igranju skupin iz Spodnjega
Podravja, kjer je ta zv rst glasbene poustvarjalnosti zelo živa,
predvsem pa zelo ra znolika, saj vsaka skupina raZVIJa
tamburaško glasbo na svoj način."
TM
Srečno in uspešno leto 2003
v
SiviIjstvo
111-
Ol \~~) Dariia Vitičniak s.p.
T ro~:J-
<~ DrMin;sKi Vrh 71, 2284 Videm pri Ptu;u
~ v-- Tel.: 02/7645541
za ~a~ in ~o aružino Ii~amo 'o ~alin željan in meran
 12
V Videmski poročni dvorani letos štiri zlate poroke
Sredi novembra sta pred matičarja in videmskega
župana Franca Kirbiša, ki je vodil slovesen obred zlate
poroke, stopila Janez in Marija Letonja iz Dolenc 48 a.
Zlato poročno slavje je potekalo v družinskem krogu,
med prijatelji in ljudmi dobre volje, ki so jima prišli
zaželet še na mnoga srečna, skupna leta.
Zlati par Janez in Marija Letonja
Izteka se delovno leto za Društvo upokojencev Sela
V septembru na izletu, v decembru druženja doma
S prijetnimi vtisi so se v septembru z izleta vrnili selski
upokojenci, ki so samo venem dnevu obiskali skorajda
vse večje znane kraje na Gorenjskem, v upokojensko
družbo pa so vzeli tudi svojih 12 vnukov, da je bila družba
vsaj po letih nekoliko mlajša.
V društvu so posebej ponosni na novo preurejen
prostor, kjer se pogosto dobivajo.
Obiskali so Bled in Brezje, pa Bohinj , podali so se tudi na
ogled Slapa Slavice, med potjo do doma pa naredi li več
r"anjših postankov, namenjenih bogatenju druženja in
pogovoru. Za dobro volj o je med izletniki ves čas skrbe l
harmonikar Davorin Horvat, prav s pesmijo pa j e bilo
druženje še bolj živahno, nam je poveda l Franc Emeršič,
ZAN I MIVOSTI
Zlati ženin Janez Letonja se je rodil 18. avgusta 1930 v
Kočicah , zlata nevesta Marija Letonja, rojena Potočnik , pa
28.jul ija 1929 v Doleni , kjer sta si z možem pozneje ustvarila
tudi topel dom in v nj em preživela najlepša leta skup nega
življenj a. Poročila sta se 17. oktobra 1952 v Lešju pri
Majšperku. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa
sta ponosna dedek in babica devetim vnukom, rada pa tudi
povesta, da sta že trikrat pradedek in prababica. Oba sta
delala doma na kmetiji , ki za haloške razmere ni bila tako
majhna, s ponosom pa sta obdelovala tudi vinograd in tako
nadaljevala družinsko tradicij o.
Poročno slavje z l atoporočencev je minilo v prijetnem,
veselem vzdušju, so povedali domači, na njuno veliko
presenečenje pa sta na zlati poroki bila tudi Janko Skledar iz
Vi ldona in Anica Peklič iz Dolene, ki sta bila pred 50 leti
njuna družica in drug, v Halozah vedo, da se tema dvema..,.
pravi tudi !lprotfirarH in I!krollcjufrava ln na to sta bila ~
!l.
posebej ponosna na dan slavja, ki bo obema prav gotovo
ostalo v lepem spom inu. Z/atoporočellcellla tlltii lIaše
iskrelIe čestitke iII dobre želje.
TM
predsednik DU Sela. Društvu je zdaj zvestih že bl izu 80
č l a n ov,
imajo svoj prapor, od letos pa tudi društveni prostor v
selskem gasilskem domu, kar bodo v kroniko zapisali kot
vel ik uspeh.
V spomin na nepozabno druženje ...
Na poti po Gorenjski so sicer že naredili na č rte za no vo
srečanje, ki bo šele prihodnj e leto, od letošnjega leta pa se
bodo poslovili v domačem kraju, spomn il i pa se bodo tudi na
naj starejše v društvu, pa na vse bolne, onemogle in
osamljene, kijim st isk roke in lepa beseda v prazničnih dneh
lahko veliko pomenita. Tega se v društvu upokojencev še
kako zavedajo, pravi predsednik Eme rš i č, in dodaja, da vsem
ljudem, še posebej upokojencem, želijo predvsem zdravja in
dobre volj e v novem letu 2003.
TM
 ZAN I MIVOSTI
~
Pevke že drugič navdušile obiskovalce v Ptujski Kolnkišti
Bernardka & pevke iz Strmca so se uradno poimenovale naše povabljena na vinski festival, ki ga bodo študentje
vesele pevke, ki so navdušile letos že drugič obiskovalce organizirali v novembru leta 2003. Tudi mi želimo skupini ,
vinskega festivala Vi no ni voda. To prisrčno skupinico pevk da se še naprej tako zabava in zabava nldi vse nas s svojim
sestavljajo Bernardka Merc iz Gradišč, po kateri se je petjem in besedili.
skupina tudi poimenovala. Slavica Medved vedno poskrbi za
dobro voljo in pripoveduje razne šale. Pri temji pomaga tudi
Lenka Krajnc, ki rada tudi zapleše, poskrbi pa tudi za kakšen
spominek, ki ga naredi sama . Anica Zavec poskrbi za prostor,
kjer lahko nemoteno vadijo in po vajah tudi pokramljajo.
Angela Kozel je vedno nasmejana in pripravljena za vsako
lumparijo, kijo punce naredijo skupaj . Ne smemo pa pozabiti
ložija Zavca, ki je edini moški v skupini in spremlja pevke
na harmoniki.
Festivalje potekal v organizaciji Kluba ptujskih šnldentov in
eden izmed organizatorjev Sandi Kraner je pevke ponovno
~'ova bil k sodelovanju. Nj ihov nastop smo lahko spremljali 2 .
.!ovembra skupaj s skupino K vinIon. Obiskovalce Kolnkište,
ki so bili od daleč in blizu, so pevke navdušile predvsem s
svojimi hudomušn imi besedili. Zapele so tudi venček
različnih pesmic in obiskovalci so se jim pridružili v petju .
Zabava je trajala pozno v noč in skupina j e ponovno NZ

Predstavitev festivala "VINO NI VODA 2002"

Smo Klub ptujskih študentov, ki na lokalnem in širšem
področju afinnira študentsko aktivnost. Trenutno klub šteje
okrog 700 članov.
Klub Kolnkišta - družabno in kulturno prireditveni prostor
Kluba ptujskih študentov, je zaživela pred dobrim letom. V
tem porajajočem se obdobju se je v njenem prij etnem
kletnem ambiennl v središču Pnija, zgodilo marsikaj
zanimivega; od raznovrstnih koncertov odličnih slovenskih
--'lasbenikov, dramskih iger, okroglih miz, literarnih in
plesnih večerov, pa do druženja ob potopisnih večerih,
turnirjih taraka in podobnem.
K zaokroženju svoje prve sezone delovanja se je Kolnkišta v
lanskem letu predstavila s 3-tedenskim festivalom na temo
vino in na vse, kar je z vinom povezano. Program festivala, si
je prizadeval k pestrosti, kvaliteti, izvirnosti in dobremu
počutju.
Po odličnem odzivu na lanski vinski fe stival smo nekako
dolžni nadaljevati tradicijo vinske kulture. Ponovno smo
pripravili festival "Vino ni voda 2002", kije letos zajel večjo
razsežnost in s tem še bolj utrdil bližino, ne le Podravske
vinske kulture temveč tudi širšo slovensko.
Zraven kulture pitja te žlahtne pijače smo letos približali tudi
kulinarka, ki se povezuje z določeno vinsko regijo, katera se
bo predstavljala. Degustacije vin je torej letos spremljala tudi
kul inarična doživetja.
Pestrost festivala "Vino ni voda 2002" so predstavljala: razna
predavanja o pridelavi , predelavi , skladiščenju in prodaji
vina (predavanja so potekala samostojno ali ob degustacijah
različnih vin in kulinarčnih specialitetah s poreklom
različnih znanih slovenskih vinorodnih okolišev),
predstavitve vinogradnikov, vinskih kleti , razstava na temo
vino, koncerti domačih in tujih glasbenikov, !tdomača
muzi ka" , velik finale projekta pa je bil na Martinovo.
Kolnkišta se je za čas zorenja mošta v vino prelevila v
pravcati vinski hram ali zidanica.

IZDAJATELJ; občina Videm, Videm pri Pwju 54,2284 Videm pri Pwju, rel./fax: 02/76509 OO' e-mail: info@videm.si·GLAVNI
{N ODGOVORN{ UREDN{K: Tarjana Alaharko • TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak • LEKTOR: France Plameu
OBL{KOVANJE {N T{SK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju' STROKOVNI SODELA Vel: Amon
KOFačec, Nataša Zagoranski # M7 osnovi mnenja urada vlade Z<l informiranje RS šc. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5%
prometni davek"" Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, kijo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno
številko 1332 in razvid medlj'ev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356# Glasilo je brezplačno # Izhaja v
nakladi 1. 700 izvodov.
 14 OD TU IN TAM

Martinovanje v Leskovcu
Blagoslov vina opraviljarni župnik Edi Vajda
Po navadi turistično društvo Klopotec iz Leskovca
prireja martinovanje vsako prvo nedeljo v mesecu
novembru in tudi letos so prireditev organizirali v
nedeljo, tokrat že sedmič. V kulturnem programu, ki ga
je povezoval Vinko Mlakar so nastopali cerkveno
prosvetni pevski zbor pod vodstvom Srečka Zavca,
ljudske pevke iz Varnice, harmonikar Andrej Gabrovec ,
Bernardka & pevke iz Strmca ter pevski zbor LD
Leskovec.

Poskusili so mlado vino

Predsednica TD Klopotec iz Leskovca Ida Vindiš Belšakj e v

Skupina iz Repišč prinaša svoj delež.
Prireditev je potekala malo drugače kot v prej šnj ih letih.
Gospodar Beno je poskrbel za sod, kjer se je zbiral moŠI.
Skupaj z gospodinjo Danico pa sta povabila prisotne
vinogradnike iz okoliških vasi, da so v sod vlili svoj mošl. Ob
simpatičnih komentarjih voditelja prireditve so vinogradn iki
svoj mošt vlil i v skupni sod. Nekateri so se še posebej
izkazali , saj so lansko leto bili izzvani in so se letos še posebej
potrudili ter prinesli polne pletenke mošta. Prireditev so
organizirano obiska li tudi č lani TD Kocil iz Skorišnjaka.
Mošt, ki se je zbral v skupnem sodu, je kasneje blagoslovil
[ami župnik Ed i Vajda. Poseben blagoslov mošta pa je
pripravil tudi Joži, kije nasmejal veliko množico ljudi.
svojem nagovoru pozdravila vse obiskova lce in z veseljem
ugotovila, da postaja prireditev tradicionalna in daje iz leta v
leto bolje obiskana. Od svojih dosedanjih funkcij sta se
poslovila Jože Zavec, dosedanji predsednik KS Leskovec, in
dosedanji župan Franc Kirbi š. Na oder so bili povabljeni tudi
vsi prisotni kandidati za župana, ki so odgovarjali na
vprašanja, povezana z martinovanj em. Č l ani in član i ce
turi sti čnega društva so poskrbeli za pogostitev. Obiskovalci
so pol eg domačega kruha in okusnih namazov iz sira in
zaseke ter slastnega peciva lahko poskus ili tudi odlično
pripravljen golaž. Vsekakor pa je bil pravi izziv poskusiti
vino iz soda, ki so ga poimenovali Leskovčan. Najbolj
pogumni so se tudi zavrteli ob zvokih glasbe. Za glasbo in
dobro vzdušje je poskrbel Janko Rozinger s svojimi prijatelji.
Tudi tokrat so se izkazali član i in član i ce TD Klopotec
Leskovca in nam popestrili nedelj sko popoldan. Tudi vren'
jim je bilo naklonjeno, tako da so se lahko prisotni veselili do
poznega popoldneva. Takšnih in podobnih prireditev si
želimo še več , saj se lahko takrat sprostimo in vsaj za trenutek
pozabimo vsakodnevne skrbi.
NZ

Martinovanje v Repiščah
in postavitev table Repišče
Č l an i društva vinogranikov Repišče so v soboto 09.1 1.2002
priredi li martinovanje S krstom mošta. Ob 14 uri so se zbrali
ob cesti Ptuj-Videm-Leskovec, kjer so postavili smerno tablo
za naselj e Repi šče. Sledil j e krst mošta in veselo rajanje
dolgovnoč.

Vabljelli v Repišče, kjer vam bomo natočili dobrega

villa.
 OB TU IN TAM
Martinovanje v Skorišnjaku
Prvi avtobus pohodnikov
Skorišnjak je majhen kraj, ki se razteza po hribih KS
Leskovec. Kljub njegovi majhnosti deluje v kraju
Društvo za napredek in razvoj Kocil, katero je ime dobilo
po najvišjem hribu v Skorišnjaku. Društvo je staro še ne
dve leti, a se lahko pohvali s številnimi člani in
prireditvami. Ker je v kraju veliko vinogradnikov in
veselih ter prijaznih ljudi se pri nas vedno nekaj dogaja.
Janez Belšak pri nalivanju mošta v sod.
Tako smo letos, kakor že leto poprej , pripravili martinovanje,
ki je potekalo 9. novembra letos. Na naše martinovanje smo
povab il i številne sorodnike, prijatelje, znance, skratka ljudi ,
ki so dobre volj e. Pred samim martinovanjem so naši
vinogradniki prinesli mošt na sedež društva, kjer so ga zlili v
sod. Tako smo sod z lepo okrašenim vozom pripeljali do
kapele. Martinovanje se je pričelo pred kapelo sv. Urbana v
Skorišnjaku, kjer je farni župnik gospod Edi Vajda ob sv.
maši krstil naš mošt. Mašo so spremljali domači pevci in
Miklavževanje v Leskavcu
Leto se izteka in vsi smo že v pričakovanju božično­
novoletnega praznovanja.
Povsem drugače kot odrasli, se meseca decembra veselijo
otroci, saj jih v tem času obiščejo dobri možj e Bož i ček,
Dedek Mraz, sv. Miklavž. Leskovški otroci so prihod enega od
njih, Miklavža namreč, dočakali v petek, 6. decembra, v farni
cerkvi Sv. Andraža.
Organizacija Miklavževanja je bila že deseto leto zapored v
rokah pridnih in prizadevnih članic Sveta staršev na OŠ
Leskovec. Ma l čki iz vseh koncev naše Kraje vne skupnosti so
se že veliko pred pričetkom zbrali v cerkvi. Nestrpno so
pričakovali prihod dobrotnika sv. Miklavža, saj so vedeli, da
bo le-ta vsem pridnim prinesel darila. In pridni so v
iztekajočem se letu seveda bili vsi .
Še pred prihodom Miklavžaje naše najmlajše nagovoril farni
župnik, gospod Edi Vajda, predsednica Sveta staršev gospa
Sonj a Zavec pajihje v simpatičnem otroškem jeziku popeljala
v sanjski Miklavžev svet, ki so ga polepšali č l ani šolskega
pevskega zbora pod vodstvom in mentorstvom gospe Ide
Potočnik. Odlično so zaigrali in zaradi izrednih solistov še
lepše odpeli igro Franca Juvana "Hudobin Potepin". Ob
15
pevke iz Leskovca. Po maši nam je še posvetil nekaj besed
predsednik vinogradnikov v Skorišnjaku Jože Kozel. Pri
kapeli smo za naše ob iskovalce pripravili tudi kozarce, kape
in predpasnike Društva Kocil ter majhno pogostitev, ki stajo
pripravila predsednik društva Franc Emerš i č in Gerčka
Kozel. Nato je sledil ogled kleti ter pokušnja vina, saj je ta
dan odprlo vrata svojih kleti 21 vinogradnikov. Le-ti so se
lahko pohvalili s lepo ohranjenimi kletmi, kakovostnim
vinom ter dosežki ob letošnjem ocenjevanju vin. Prav tako je
bilo možno kupiti domači med pri Janezu Belšaku, pridnje
gospodinj e so postregle s prigrizkom, pri Zaliki Vidovič in
Ivanki Zavec so nas pogostili z gibanicami , Marica Cafuta pa
nam j e ponudila celo ovčji golaž, da j e vino lažje steklo po
grlu. Tam nas je s harmoniko razveselil mladi muzikant
Matej Cafuta.
VSAK VINOGRADNIK PREDSTAVIL SVOJE
VINO IN DOSEŽKE
Našega martinovanja so se udeležili med drugim tudi
pohodniki iz Velenja pod vodstvom pro fesorice Viktorije
Dabič, ki so se k nam pripeljali z avtobusom. Njihov obisk si
štejemo v ve liko čast, saj se vidi, da smo opazni in zanimivi
tudi za ljudi od daleč . Skupaj z nami so se veselili, prepevali
ter občudovali naše kraj e' Presenečeni so bili nad našo pestro
ponudbo in prijaznostjo. Ob slovesu so dejali, da so se zelo
lepo imeli ter da se zagotovo vrnejo drugo leto še v večjem
števi lu. Nam pa dobre volje ni zmanjkalo, zato smo z
martinovanjem nadaljevali do zgodnjihjutranjih ur.
Naš namen je bil, da je lahko vsak vinogradnik predstavil
svoje vino in dosežke, da j e lahko vsak obiskovalec pokusil
dobro kaplj ico, predvsem pa da smo poživili turistično
dogajanje v zapostavlj enem haloškem kraju. Veseli nas, da
smo dosegli namen, zato bomo s takšno in podobnimi
prireditvami nadalj evali tudi v bodoče. Vsi vi pa ste
povabljenii, da obiščete Skorišnjak, č e ne prej pa ob
naslednjemmartinovanju.
imenitni izvedbi so se tako otroci , kot tudi njihovi starši
vživeli v predstavo. Vrhunec prireditve paje seveda bil prihod
sv. Miklavža, ki so ga obdajali števi lni "parkelj ni" , zaradi
katerih so se nekateri otroci za trenutek stisnili k svojim
staršem, vendar pa jih je Miklavž s svojo prijaznostjo in
komunikativnostjo hitro spet pridobil na svojo stran. Zanj so
bili pripravljeni narediti vse: moliti, peti, deklamirati in
seveda, da ne pozabimo ni bolj pridnih otrok od njih samih, so
rekli , zato jihje sv. Miklavž tudi obdaril.
Zares prijetno je bilo videti zadovoljne, razigrane in
nasmejane obraze otrok ob odhodu domov, še posebej zato,
ker jimje Miklavž obljubil , da prihodnje leto zopet pride.
O\Jdarjenihje bilo 81 otrok v starosti od 2 do 8 let. Za odlično
prireditev veljaj o vse pohvale organizatOljem , Svetu staršev
na OŠ Leskovec, šolskemu pevskemu zboru, svetemu
Miklavžu, krojaču Francu Mlakar, ki vsako leto sešij e
kostume za igro in seveda tistim, ki so omogočili obdaritev
otrok, to pa so: Občina Videm in Krajevna skupnost Leskovec,
LESKA s.p. - Leskovec, KRI & ZA d.o.o.,Turistično društvo
KLOPOTEC Leskovec, Krajnc Janez s.p. - Leskovec, Brusar
Jožica s.p. - Leskovec in Majoika S.p . - Jurovci.
 16
S Turističnim društvom Leskovec na izlet v Prekmurje
Lepo nedeljsko jutro 27. oktobra ob 7. uri zjutraj. Č lani
Turističnega društva KlOPOTEC Leskovec smo se zbirali
ob avtobusu, ki nas bo v naslednjem trenutku popeljal na
poučni izlet v Prekmurje. Izlet je bil neke vrste nagrada za
vse, kar smo v društvu postorili v odhajajočem letu 2002 in
hkrati zak ljuček še enega uspešnega leta. Veliko dela,
odmevnih prireditev, truda, časa in še česa je bilo vloženo v
aktivnosti , ki so pripomogle k razpoznavnosti in dvigu
ugleda našega društva.
Pred cerkvijo v Bogojini
Odhod avtobusa je bil predviden ob 7. uri, pa ni bilo tako.
Nekateri so zaspali, drugi so imeli zjutraj še domača opravila,
tretji so se še pred izletom v cerkvi spovedali župniku, zato je
tudi naš odhod nekoliko zamujal. Med potjo smo pobrali še
nekatere potnike in se odpeljali po Prlekiji na naj vzhodnejši
del naše domovine, v PrekmUlje. Dobre volje na avtobusu ni
manjkalo, saj so se kmalu zače l e odpirati torbe, potovalke in
vrečke. Glede na to, da je bilo med potniki naj več članic
Aktiva kmečkih žena, si lahko mislite, kakšne dobrote so se
nahajale med prtljago.
Naš prvi postanek v Črenšovc ih ni bil predviden, je pa bil
nujen. Kmalu smo prispeli na enega od naših ciljev, v Veliko
Polano, kjer smo si v daljšem postanku ogledali učno
delavnico izdelo valcev oz. bolje rečeno izdelovalk tipičnih
vaških spominkov. Gre za učilnico , ki deluje v sklopu firme
LKC d.o.o. , Velika Polana, v kateri si del dodatnega zaslužka
s trdim in i zključno ročnim delom prislužijo kmečke ženske.
Mnogo izvirnih idej za podobno dejavnost smo dobili tudi
č lani Turističnega društva.
Turistično
društvo Klopotec iz Leskovca
želi vsem svojim članom in članicam
ter občanom občine Videm blagoslovljene
božične praznike in da bi v novem letu
odpirali nova poglavja življenja ter se uspešno
spoprijemaJi z vedno novimi izzivi.
OD TU IN TAM
Pot smo nadaljevali proti Bukovniškemu jezeru, ki je bil
(vsaj za nekatere) glavn i cilj naše odprave. Darežljiva narava
je okolico tega jezera prepojila z energijami, ki sproščajo ,
pomirijo in odpravijo ali vsaj ublažijo marsikatero bolezen in
težavo. Glede na to, da so bili nekateri na avtobusu že precej
nemimi, jim je sprostitev in pomiritev prav prišla. Daljši
postanek in sprehod ob jezeru ter po gozdu je bil resnično
nekaj posebnega. V premeru 450 metrov se nahaja okoli 50
zdravilnih mest. Zadrževanje na teh mestih pomaga pri
odpravi različnih zdravstvenih težav ter vpliva na boljše
počutje. ln Haložani smo zasedli ta mesta. Nekateri so se
ustavili na vseh točkah , drugi le pri določenih , nekateri so se
prerodili, drugi so postali zaspani, v povprečju pa smo po
odhodu vsi zač utili neko energijo. Se pa je med nami našlo
tudi nekaj takih, ki so s postanki na določenih mestih
pretiravali, zato se jim je celo malo "poslabšalo". --..
Naša naslednja postaja je bi la Bogojina, tipična
rodovitnimi polji obdana vasica v osrčj u Prekmurja.
Razpoznavna j e predvsem po prelepi Plečnikavi cerkvi, ki
nas je, čeprav smo jo mnogi že večkrat obiskali, ponovno
fascinirala. V cerkvi smo kot dobri pevci zapeli nekaj lepih
cerkvenih pesmi in se po krajšem počitku napotili na kosilo k
turistični kmetiji Puhan nad Bogojina. Kot se je kasneje
izkaza lo, je bila to pravzaprav naša zadnja postaja, čeprav
smo prvotno predvidevali og led še ene Prekmurske
znamenitosti . V lepem ambientu na kmetiji smo bili deležni
okusnega domačega kosila, prijaznega osebja in neskončno
dolge pokušnje vin v prek-murski kleti , kjer bi nekateri
najraje ostali , ampak zunaj je bila že trda tema, zato j e
odpadel tudi naš naslednji predviden ogled. V temi se pač nič
ne vidi.
Pot domov je bila po zaslugi našega šoferj a Toneta prijetna,
vzdušje na avtobusu pa enkratno. Postanki ob poti so seveda
nekaj običajnega. Nekatere je avtobus od loži l kar na praf ~
domače hiše. Kot bi trenil smo bili v Leskovcu, čeprav smv
zape li le del pesmi iz repertoarja, ki ga imamo.
Slovo je bilo težko, kajti resnično smo preživeli lepo nedeljo,
ki se j e bomo še dolgo spom injali.
V. Mlakar
AVTOPREVOZNIŠTVO
ALBIN VOGLAR
Dravinjski Vrh 1Ia
Tel.: 027641561, GSM: 041694113
Vesel božič in srečno novo leto 2003
 NAŠA GASILSKA DRUŠTVA
~ 17

Oktobrska vaja Gasilske zveze Videm v Trnovcih pri Selih

"Zagorelo" /w domačiji Alojza MohO/'ka
V okviru Gasilske zveze Videm so člani PGD Sela
pripravili posebno gasilsko vajo v nedeljo, 27. oktobra,
kar je bil tudi glavni prispevek gasilcev k mesecu varstva
pred požari. V nedeljskem popoldnevu je zagorelo na
gospodarskem poslopju Alojza Mohorka v Trnovcu 11, a
bila je to le vaja, ki pa je pritegnila pozornost mnogih
domačinov. V vaji je sodelovalo 65 gasilcev iz PGD
Leskovec, Tržec, Videm, Podlehnik, Žetale in Sela.
komunikacija med gasilci, nekate ri se navkljub dobri
obve šč enos ti niso znašli najbolj e, a so s skupnimi močni
"požar" uspeli pogasiti ze lo hitro, s tem pa so znova dokazali ,
da so dobro, predvsem pa strokovno pripravlj eni za tovrstna
dejanj a. Magister Janez Merc, predsednik GZ Videm, pa je
omenil , da je vaja odprl a še nekaj novih strokovnih vprašanj ,
da a lmmiranje tehnično ni steklo tako kot bi moralo, čeprav je
bil zače te k zelo dober in j e komunikac ij a stekl a, kot j e treba.
Sicer pa so gasilci iz posameznih društev v mesecu va rstva
pred požari izvedli sami nekaj vaj manjšega obsega in
pripravili vrsto predstavitev otrokom in mladini , tem pa so
poskušali kar najbolj e predstaviti delo prostovoljnih gas ilcev
in tehniko, ki seje v tem č a s u poslužujejo.

Poveljnik PGD Sela Anton Mohorko j e bil tokrat vodja vaje,

ki pa so jo v društv u že prej skrbno načrto vali in takole na prvi
pog led tudi strokovno izpe ljali . Ob zaklju č ku vaje je bil
za d ovo ljen , čep r av je na hitro o pozor il tudi n a
pomanjklji vosti, ki so se poj av il e sko zi vadbo . Šepala j e F% ;,r tekst: TM

Prostovoljno gasilsko društvo Tržec ob koncu leta

..JIzomo iII zavzeto delo članov Ob tej priložnosti bi se vsem in vsakemu za hva lili za
.asilsko društvo Tržec je bilo ustanovljeno leta 1931 in je izkazano pomoč in vzpodbudo, da naše društvo lahko de luje
od takrat pa do danes doživljalo vzpone in padce. V vzorno in zgledno. Ker pa se leto k o n č uj e bi vsem krajanom
zadnjih 20 letih društvo dokaj dobro deluje. V svojih in obča n o m občin e Videm zaželeli vesele BO Ž i ČN E
vrstah ima preko 80 članov, kateri skrbijo za razvoj in praznike in s rečno , zdravo in uspešno NOVO L ETO 2003.
n a predek društva . Društvo se lahko pohvali z izobrazbo
operativnih članov, saj smo v zadnjih letih pridobili kar
ne kaj teh nazivov: 6 bolničarjev, 8 nosilcev izoliranih
dihalnih aparatov, 3 nevarne snovi, 3 tehnično reševanj e
in 10 strojnikov. Prav tako s mo tehnično dokaj dobro
opremljeni, vendar razvoj ga silstva tako hitro raste, da je
marsikatera tehnika že zastarela in jo je potrebno
zamenjati.
V zadnj em leru pa je društvo svoj razvoj namenilo zašč i t i
operati vnih č l a n ov, saj smo na bav ili 10 kombinezonav, 12
pod kap, 12 parov zašč itnih ognja varnih rokavic in 10
za šč itnih če lad . Strošek te opreme j e bil preko 2 milij onov
S IT. Potreba po takšni opremlj enosti nas j e vodila, saj smo
imcli v letošnj em letu 15 interve nc ij. D a pa društvo ne de la
sa mo na operati vne m področj u , skrbimo za dru žabnost
svoj ih č lanov in okoli ce, te r sam gasil ski dom, katerega so
kras ile skoz i vso leto pre lepe rože, negovane iz rok
gos podarja gasilskega doma g. Stanka Vaupoti č a , gasilca z Člani PGD Tržec
dušo in telesom. Dovoljj e bil o do sedaj akti vnosti in dela. NA POMOČ!
 18
v
Velika pridobitev Sportnega društva Pobrefje
Novi športniprostori
Člani Športnega društva Pobrežje smo z ustanovitvijo
društva v letu 1995, zraven delovanja in udejstvovanja na
športnem področju , začeli z izgradnjo športnega parka
ob vaškem domu v Pobrežju. Staro travnato igrišče je
bilo možno uporablja ti samo v poletnih mesecih,
spomladi in jeseni je bilo zaradi vlažnosti neuporabno,
zato smo se odločili, da ga bomo posodobili.
Po dveh letih zbiranj a finančnih sredstev nam je v letu 1997
uspelo zgraditi asfaltno i gr i šče za mali nogomet in košarko,
ki smo ga v letu 1998 še delno ogradili in s tem l oči li od dokaj
prometne ceste v neposredn i bli žini igri šča. Druga
pomembnej ša pridobitev je sledila v letu 2000, ko smo
zgradili razsvetljavo na omenjenem igrišču. Razsvetljava
nam omogoča vadbo tudi v večel11ih urah, kar je zelo
pomembno spomladi in jeseni, ko so zelo kratki dnevi, prav
tako pa tudi poleti, da se izognemo poletnim visokim
dnevnim temperaturam.
V Pobrežju so nove prostore za delovanje športa še
kako potrebovali.
Ob vseh teh pridobitvah pa se je v društvu vedno bolj
pojavljala potreba, med č l a ni društva pa želja, po svojih
klu bskih prostorih. V letu 200 l j e padla od l očitevogradnji ,
izvo lj en pa j e bil tudi gradbeni odbor. Sestav ljali so ga
naslednji člani društva: Ivan Krajnc kot predsednik,
Danilo Drevenšek, Janko Rogina, Edi Koderman, Martin
Topolovec, Darko Lah in Franc Lah pa kot č lani odbora.
Odbor je začel z aktivnostmi za pripravo idejnega načrta, ki
smo ga na sestankih vse h č lano v dopolnjevali, tako smo prišli
do podobe, kijo ima klubski prostor sedaj. Pri načrtovanj uj e
bil glavn i prob lem, kako uskladiti želje članov in potrebe ter
finan č n e zmožnosti društva. Zavedali smo se n amreč, da
kakšne večje finan čn e podpore od lokalne skupnosti ne
moremo pričakovati. Odloči l i smo se za objekt, v katerem bo
prostor za sestanke in shranjevanj e športnih rekvizitov, s
primernim pokritim zunanjim delom, ki bo uporaben ob
ra znih športnih in drug ih prireditvah. Lopate smo zasadili 5.
OD TU IN TAM
julija lanskega leta , v začetku avgusta lanskega leta paje bila
novogradnja pokrita s streho. Z delom smo nadaljevali v
letošnj em letu, ko smo obj ekt zgradi li do te mere , da ga lahko
zač n emo uporablj ati. Pri sami izgradnji je bilo opravljenih
2 142 fizičnih delovnih ur, in 112 strojnih delovnih ur. Pri
izgradnj i smo se ves čas držali načela , da smo opra vili v lastni
režiji vsa dela, ki smo jih bi li sami sposobn i narediti, seveda
pod budnim očesom predvsem domačih mojstrov in
obrtnikov.
Simbolično sta vrvico pred vhodom v nov objekt
prerezala Ivan Krajnc, predsednik ŠO Pobrežje, in
najstarejši član društva Fran c Krajnc.
V OKTOBRU SVEČANO OB ODPRTJU
NOVIH PROSTORO V
Svečano otvorite v smo opravili 19. oktobra tega leta.
"
Prireditev so popestrili plesalci Folklornega društva iz
Pobrežja in ljudske pevke iz Pobrežja. Otvoritve so se
udeležili tudi podžupan občine Videm Maljan Selinšek,
predsednik Športne zveze občine Videm Boris Novak,
predsednik KS Pobrežje Branko Marini č in s priložnostnimi
nagovori počastili ta dogodek. Slavnostni nagovor pa je imel
predsednik ŠO Pobrežje Ivan Krajnc, ki je z izbranimi
besedami opisa l zgodov ino društva, še posebej pa se je
osredotoč il na izgradnjo društvenega objekta . Zahvalil se je
vsem članom društva, ki so sodelovali na števi lnih delovnih
akcija h, požrtvova lnim č l anom gradbenega odbora ,
obrtnikom, podjetnikom in posamezni kom za njiho v
prispevek pri izgradnji , sponzorjem in donatorjem za
finančna sredstva, KS Pobrežje in občini Videm. Da bi
športne objekte skupaj z novozgrajenim klubskim prostorom
uporabljali v športnem duhu in brez poškodb, nam je ob
blagoslovitvi objekta zaželel tudi pater Benjamin. Čast
prerezati vrvico ob otvoritvi novega objekta pa je doletela
najstarejšega čl ana ŠO Pobrežje Franca Krajnca, kije bil tudi
med najaktivnej ši mi č lani na delovnih akcijah. Otvoritev se
je nadaljevala s pogostitvijo in družabnim srečanje m.
 OD TU IN TAM
USPEŠNO LETO 2002 ZA DRUŠTVO, KI
DEL UJE V JA VNEM INTERESU NA
PODROČJU ŠPORTA
V ŠD Pobrežje pa v letu, ki se izteka, nismo samo gradi li ,
ampak smo bi li akti vni tudi na športnem področj u . V
poletnem čas u , ko je mož na vadba na prostem, smo za vadbo
uporab ljal i naša asfa ltna in travnata i gri šča, v zimskem času
pa smo za vadbo in igre z žogo uporablj ali telovadnico OŠ
Videm, za igranje nami znega teni sa pa kar dvorano vaškega
doma v Pobrežju.
Gradnja je napredovala tudi ob pomoči nekaterih
zavzetih domačinov in čla nov društva; na fotografiji
so mnogi od teh.
Tudi na športne prireditve v letu 2002 ni smo pozabili, saj smo
izvedli tri že kar tradicionalne športn e prired itve in sicer dva
tu rnirja v malem nogometu in pa že četrti č ze lo odmevno
prireditev Igre brez meja v Pobrežju. Naše e kipe so nastopale
na štev ilnih turnirjih, sode lova li pa smo tudi v zimski
' -'alonogometni ligi občine Videm.
·Ja je naše društvo res a kt ivno na športnem področju , pa
Po Vidmu se je razlegala
zambijska pesem
V prvih novembrskih dneh se je znova mudil v domov ini naš
rojak p. Miha Drevenšek, mi sionar v Zambiji.
P. Miha je s svojim i sodelavci za Zambijo že zelo veliko
naredil; poskrbeli so za izobraževa nj e otrok in mladine,
ustanovili tiskamo in radij sko postajo, sedaj pa n ačrtujejo še
ustanov itev televizij ske postaje. Prav s temi n ač rti j e bil v
prvi vrsti povezan nj egov tokratni obisk. Z njim so prišl i
fa ntj e, ki se pri nas izpopolnjujej o predvsem vtiskarstvu.
Na prazn ik vseh svetih pa se je p. Miha s svojo zambijsko
"odpravo" ustavil tudi v svoj i domači župniji. ln kot smo pri
njem že navajeni , je tudi tokrat pripeljal S seboj pevsko
skupino tokrat je bi la to skup ina The Habakkuk brothers kije
dopoldan pri mašah predstavi la trad icionalne zambij ske in
črn ske duhovne pesmi, popoldan pa so s petjem sodelova li
tudi ob blagoslovu grobov na videmskem pokopališču.
ZdelIka Hliš
19
potrj uje tudi odločba M ini strstva za šo lstvo, znanost in šport,
S katero nam ministrica dr. Lucija Čok podeljuje status
d ru štva, ki d e luj e v javnem intere su na po dro č
ju šp0l1a. Odločbo smo prejeli v tem letu, izda na paj e bi la na
podlagi dela društva v preteklosti in plana razvoja društva v
prihodnosti.
Igre brez meja so prav posebne prireditve društva , ki
pritegnejo lepo število gledalcev in letošnje igre so
bile že četrte zapovrstjo
Leto, ki se izteka, je bilo za naše društvo ze lo uspešno. V
društvu si želimo, da bi bil o tud i prihodnje takšno. Prva resna
preizkušnja nas čaka že na začetku prihajaj očega leta, saj
sedanjemu , p o us pehih na športnem po d ročju in
infrastrukturnih pridobitva h, zelo uspešnemu vodstvu ŠD
Pobrežje, na če lu s predsednikom Iva nom Krajncem, poteka
štiriletni mandat. Upamo, da bomo za vodenje društva v
nas lednj em obdobju, izbrali dobre naslednike.
Ob iztekajočem letu, se zahvaljuj emo vsem, ki so nam v
te m letu pomagali, v prihajajočem letu, pa vsem članom,
simpatizerjem, donatorjem, sponzorjem in sovaščanom
želimo veliko uspehov.
Tajllik ŠD Pobre'!je
FralI c Lah
Srečanje zakoncev -jubilantov
Zahvaln o nedelja, kije bila letos 3. novembra,je za kristjane čas, ko
se Bogu za hva lijo za vse darove, ki j im jih je nak lonil skozi leto.
Zato si mboli čn o položijo na oltar pridelke, ki so j ih letos pobrali z
vrtov, nji v, vinogradov ... Hkrati pa se za hvalij o tudi za "pridelke",
ki soj ih pridelali na njivah svojih življenj.
V žu pnij i sv. Vi da pa se j e, kot že vrsto leLdos lej , na ta dan, pri deseti
maši, 50 zako nskih parov, ki živijo v tej župn iji in so si oblj ubili
zvestobo v do brem in slabem pred petindvajsetimi, štiridesetimi
oz. petdesetimi leti, zahvalili Bogu tudi za ta dar. Naj omenim, da so
bil i med njim i kar št irje pa ri , ki v le tošnjem letu praznuj ejo
petdeseto obletnico poroke. Ob tej priložnosti je maševal in
zakonec nagovoril domači župnik p. Emil Križan .
Seveda pa se zakonci jubilanti niso razšli takoj po maši, ampak so
se še nekaj čas a zadržali v župni šču , kjer $0 skupaj obujal i spomine
na pretek la leta.
Dokaz, da· ljubezen prcmaga vse tcžave in da ni nujno, da zako n z
leti postane l11onotona navada. ki bi č loveka povsem zamo ri la, pa je
bila vesela pesem, ki je zazvcnela iz grl žena in mož, med kat erimi
nekateri vztrajajo v zako nu že pol stoletja .
Zden ka Hliš
20 STRANKARSKI KOTiČEK

Zelerff~ , Iztekajočemu se letu vslovo

Vidma

Smo v mesecu, ki naznanja, da se leto posla vlja. Zbirajo se mis li , ki nas bodo spremlj ale v pri hajajočem se letu in bodo
služil e za primcljanje in razvrsti tev uspešnosti posameznika, družine, skupnosti, po li tičnih želj a, ..
Kaj nam bo ostalo v spominu? Je to nogometno prvenstvo, nagovo r slovenskega predstavnika pred parl amentarci sveta
Evrope V s lo venskem jeziku, izgradnja prizidka k osnovni šoli Leskov ec .. . , morda.
Leto, ki se izteka bo zagotovo ostalo zapisano, kot tisto, v katerem smo imeli vo litve za župana in svetnike.
Po li t i čne stranke in posamezni ki SI110 se trudi li , da si pridobimo naklonjenost vo li vcev s pemlanentni m delom med
vo li tvami, kar so vo li vci bolj ali manj uspešno nagradili. Zeleni Vidma sprejemamo rezultat voli tev in ga razumemo kot
opomin, da smo bili pre več popustljivi in tolera ntni do ti stih, ki so brez sramu in odgovornosti uni čevali ekosistem.
"dobro z brinjem me pokadi
trdno z vejami me ogradili
Prizadela so nas dejanj a po vo litva h, za mesto župana, v občini Videm. Brezimna pisma. Težko nam je, ko ugotavljamo,
da se nismo oddalj ili od preteklosti, da še ved no živimo v sivem poprečju bližnj ega Balkana, da ne spoštuj emo drugače
mi s l eč ih lj udi. Postajamo družba zanemarjenega naroda, naroda, ki !TIU je malo mar za pridobitve in zmožnost i lastnega
obče sociološkega razvoja.
Pisec brezimncga pisma na grob nač i n zlorablja demokratičnepridobitve družbe in na nedopusten nač in krši zasebnost
posamezn ika.
"oUka-simbol miru in sttpnosti"
Zeleni Vidm a želim o članom, simpatizerjem in občanom občine Videm, vesele božične praznike te r srečno in
uspešno prihajajoče novo leto.
Želimo vam obilo zdravja ter osebne in družinske sreče.
"Trajnosll1i razvoj pomeni, da - namesto omejenih naravnih dobrin
- izkori.ščamo neomejene zmogljivosti našega razuma"
Pred,edllik Ze/eli ih Vidma

DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV

SLOVENIJE DeSUS
Občinski odbor Videm

Drage občan ke!

Spoštovani občani!

Zahvaljujemo se vam za vaš glas, ki ste nam ga namenili na letošnjih lokalnih volitvah ,
10.11.2002. S temi glasovi smo dobili dve svetniški mesti v svetu občine Videm ter po enega
svetnika v KS Videm pri Ptuju , KS Pobrežje in KS Dolena.
Prepričani smo , da bomo s svojo strpnostjo, izkušnjami in poštenostjo ustvarjalno sodelovali z
ostalimi člani v svetu občine in KS
Želimo vam vesele in zdrave Božične praznike, v novem letu 2003 pa veliko zdravja,
osebne sreče in sodelovanja.

DeDSD-oo Videm pri Ptuju

STRANKARSKI KOTiČEK 21

Lokalni odbor SMS Videm

Spoštovane obča n ke, občani obči ne Videm. Dovol ite, da se va m iskreno zahvalimo za zaupanje, ki ste nam ga
izkazali na letošnj ih lokalnih volitvah.
Saj ste v svet občin e Videm izvolili dva svetnika STRANKE MLADIH SLOVEN IJE in pet č lanov v svete
Krajevnih skupnosti, od tega dva predsednika in enega podpredsednika KS , za kar se vam še enkrat iskreno
zahva ljujemo.
Seveda pa nam ta vo lilni rezu ltat daje obveznost, da to vaše zaupa nj e z naš im delom tudi opravič im o. Vsekakor se
bomo trudili za č im večji celovit razvoj občine in boljše pogoj e za življ enje naših obča n ov.
Upamo, da bomo z svojim delom lahko pripomogli k uresni č itv i teh ci lj ev in da bomo upra v i č ili vaše zaupanje.

Ob iztekajočem se letu iII bliža;očih praZllikih Loka/II; odbor SMS Videm želi vsem občal1kam iII
obča110m občille Videm veselo praZllovallje ;11 uspešl1o, zdravo ter polIlo sreče v l10vem letll 1003.

Predsednik LO SMS Videm

Franc Kirbiš ml.

~~ SDS Socialdemokratska stranka Slovenije

OO SDS Videm

Spoštovani občani in občanke!

Zahvaljujemo se Vam za izkazano zau panj e na lokalnih volitvah. Iskrena zah vala za veliko podporo in vsak g las, ki
ste ga namenili našemu kandidatu za župana, g.Branku Marinič u ; hva la Vam za dodelitev treh mandatov v ob č in s ki
svet in v več kraj evn ih skupnosti.

Leto se s počas nimi koraki poslavlja in izteka. P razni čni mesec december se je že odel v be le snežinke in svet l eče
l uči. Prihaja radostni bož i č ni čas , ki v svojem naročj u prinaša števil na pričakovanja , lepe misli in želj e. Želimo
Vam, daje v teh trenutkih Vaša prazni č na miza obl ožena s toplino, razumevanj em in iskrenostjo. Leto 2003 pa naj
vsakemu izmed Vas prinese zdravja in sreče, predvsem pa oseb.nega zadovolj stva v izpolnitvi vseh obljubljenih
želja !

Srečno!

OOSDSVIDEM
 v v v
22 STRANKARSKI KOTICEK IZ NASIH OS

Nova Slovenija, Krščansko ljudska stranka želi vsem občanom in občankam

občine Videm vesele in blagoslovljene božične praznike ter sreče, miru in
zdravja v letu 2003.

Občinski odbor
N.Si Videm c'"

Prispevki učencev OŠ Videm, SeJa in Leskovec

BIL SEM PRI ZOBOZDRAVNIKU

(Doživljajski spis)
Ko sem nekega dne prišel iz šole, sem najprej
nalogo. Ker sem vege l, da bom moral k
zobozdravniku, me j e'bilo zelo strah. • ••
..,
Nalogo sem tako nakra-cal , da je še mama ni znala
prebrati. Potem je prišel čas, da me očka odpelj e k
zobozdravniku . ([am je bilo 'jJo lno pacientov. Čakal
sem, da bo zdravnica oklicala. Roke so mi vedno
.
+
bolj trepetale. Z očkam sva čakala celi dve uri , da
sem prišel na vrsto. Zdravnica je prišla po mene.
•
Zraven je šel tudi očka. Tam sem moral sesti na velik
•
+
sedež. Še vedno me je bilo strah. Ko mi je zdravnica
izpulila mlečni zob, me je malo-ftbolelo. Dobil sem
nalepko. Potem sva lahko z očkam odšla. Oče mi je,
.
ko sva šla domov. kupil kolesarsko čelad.oo~.(jO~'~::I::~:-'
Videl sem, da pri zobozdravniku ni tako 111
me n as l ednjič ni bi lo več strah.
Dejan ROGINA 4.a.
_ OŠ VIDEM
Tadej Šmigoc 7.r; šola Leskovec
IZ NAŠiH OŠ

'\

~
lADejA ~MtTEC. ~.!t.
 24 IZ NAŠiH OŠ

VSEM OSAMLJENIM IN '"

Vse okrog nas kaže na to, da bodo kmalu božični in novo letni prazniki. Tudi v naši družini praznike z veseljem
I2ričakujemo.
Za l pa za vse ljudi to ne velja. Veliko ljudi je bolnih, revnih in osamljenih. Prav ti s tesnobo v srcu pričakujejo
te praznične dni , saj vedo, da bodo v teh dneh še posebej ža lostni in osamljeni.
Močno si že lim , da bi prav vsak človek , pa naj bo reven ali bogat, mlad ali star, v teh dneh začuti, da ga ima
nekdo rad in da na svetu ni sam.

Tatjana ZAVEC 5.a.

OŠ VIDEM

MODERNA PRAVLJICA
Kakšen zafrknj en dan. Mama je v službi , oče doma. Ne smem ven. Najraje bi kar pobegnila z začaranim konjem.
Kje naj ga dobim? Ga bom kar poklicala! Kaj bi spet rada, tečka , tečkasta. Greva na sprehod, oblečem svoje
najljubše hlače in mega pulover in že greva. Pokličem še svoje prijatelje, skupaj bomo šli na žur. Okej. Dobimo se
na i grišču, kjer bomo še igrali fuzbal. (
Manuela FORSTNARIČ 4.b
OŠ VIDEM

GOBJIPLES
Nadaljevanje po zgled u pesmi
Mete Rainer

Mušnica gleda
okrog po dvorani ,
vražj igoban
stoj i tam ob strani.

Z roko objema
ježevko malo
in jo odpelje
v plesno dvorano.

Mušnicareče:
"Hej jurček, stoj,
vseeno zapleši
z mano nocoj!"

Jurček veselo jo je objel

in po plesišču se z njo zavrtel.

BorutNOVAK,4.a
OŠ VIDEM
 ZA RAZVEDRilO

Nagradna križanka
Za sodelovanje pri žrebanju zadostuje ges lo, ki ga dobite na ose n čen ih poljih križanke. Poš lj ite ga sku paj s svojim imenom na naslov:
Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom nag radna kri žanka
V prej šnji števi lki sta nagradnq)<ri žanko pravilno rešil a in bila izžrcbana:
Katja GORJGAN, Pobrežje 129;,2284 Vid em P ri Ptuju
Marica KO STANJ EVEC, Baris lovci 4a, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
Boris ZAJŠEK, Ljubstava 25, 2284 Videm pri Ptuju
Nagrajencem čestitamo , nagrade pa bodo prejeli po pošt i.

NE1ME'IO·
Sl'OV RIMSKO VAl\OST.
ZA
50' PRIKRI.
SVEtE
TOST

(SIMON)

19

OSNOVNA
SOLA
5
1,'

2 IVAN
MINAITI
I 122 RAZ NO·
BARVEN I
POLDRAG
SLOV. PES·
KA:'>1I::. N
'ICA SKERL
IME IGRAL
,,

6 KRATICA BOJNA KRATICA

RUSK IH LADJA Sr:-<TETl·
LETAL IZ lJ do eNEGA
I5STOl. MA'\IILA

II

,,-,. 14 8

Zl\'AK ZA
A)\''TIMO:-': 21 PRAMEN
ZMES
PlI1'OV, KI
SREDINA
KAVE l\'AS
OBDAJA

DEC
13 25. IN 24.
e RKA
16 10
STOPALA
KRAVJI
MLADIC

DEC
PAVOKOT,
12
PROJEK·
ClJE

ANTltNO
HRVASKO 20 3 4 IME ZA 7
M.I~1E.
(INO. ZA DAR
DAUSE)

DRUGO MA02.AR.
IMElA SKA SA B·
TRO BEN· UARKA
TlCO (ILO!'-/A)

PREHOD 15 I'R EOO· SH. EL"t-;O

7..NA1">H0 \ DNEVA VOR.
lil· FI V Not REKLO 200J
NAPRAV

T[7.JE: 8ES[I)[: A KAI. D1LL, [LE K. ITT, .JAD[RA. KOGA, RAED E R. ROOSA , ULA!" I
O Š l evilčene čr ke vam dajo geslo

rl 2 3
1
4)5
------.L
6
17 8
1
9 10 112 1
13 114 15 6
117 '18
r
9
I~
T
 [wi1
26 POLICIJA SVETUJE, PO HALOŠKIH POTEH
~
PoUcija svetuje
Spoštovane občanke, spoštovani občani I
Spet je leto naokrog in pred nami zadnja številka lokalnega
glasila, kar pameni, da smo v zadnjem mesecu leta 2002,
preti IIami pa so tudi tako imenovan; družillski praZlliki,
praZlliki miru, izpollljevanja Ileizpolnjellih želja iII
jJričllkov(ll~i, to je čas božič"ih iII čas novolelnih praznikov.
Tako, kot vsako leto, va m tudi v i ztekaj oče m se letu že limo,
da bi bož i čne in novoletne praznike preži veli varo, mimo in v
krogu svoj ih najdražjih, zato mi do volite, da vas ponovno
seznanim in opozorim na neustrezno uporabo raz nih
pirotehn i čn i h izdelkov, kot so PETARDE, RAKETE in
OGNJEMET I, katerih uporaba j e manjšemu štev ilu
predvse m ml ajših občano v v veselj e, za ve li ko večino pa j e
uporaba pirotehnike m oteča in pomeni poseg v nji hov mir in
vamos t.
V čas u bož i čn ih in novol etnih praznikov se bo poveča la
uporaba PETARD, RAKET in drugih nap ra v, ki povzročajo
pok, ogenj in dim . Kljub nenehnem u opozarjanju s strani
poli cije se vsako leto s reč uj e mo s poškodbam i, katere
nastanejo za radi ne vestnega, obj estnega in neodgovornega
ra vnanja s pirotehničnimi sredstvi. Tak o j e policija tudi v
lanske m letu na območju države beležil a več manjših in
nekaj hujših poškodb, predvsem opek line ro k in obraza,
raztrganine prstov na roka h in poškodbe oči , kakor tudi več
požarov stanovanjskih in drugih poslopij . Z zadovolj stvom
ugotavljamo, da na območju obč ine Videm v zadnjih letih ni
pri šlo do hujših poškodb ali požarov za radi neustrezne ali
objestne uporabe petard in raket, k temu pa je svoj delež prav
gotovo prines lo neneh no opozarjanje in osveščanje otrok v
osnovnih šo lah s strani vodj e policij skega oko li ša.
Ne moremo pa mimo dej stva, da na policiji vsako leto
beležimo več prij av s strani starejš ih obča no v in mater malih
otrok, kate re pokanje in povzročanje prekomemega hrupa
predvsem v nočnem času ze lo moti .
Zaradi tega policija svetuje, da se metanju razn ih petard
odpovejte, saj j e ve liko načino v, s kate rimi lahko slavite
bož i čne in novoletne praznike, starše otrok pa še posebej
opozalj amo, da s tem , ko svoj im otrokom dajo denar za
Planinsko društvo haloze organiziralo tradicionalni
jesenski pohod kAvguštinu
Nova knjiga spominov
Pot do vrha ni bila niti najmanj naporna, vse skup aj smo
vzeli bolj za zabavo, da se malo razgibamo, naredimo
nekaj za svoje telo in si tako naberemo novih moči.
Avguštinov grič - s 507 metri tudi najvišji vrh v osrednjih
Halozah - je tistega lepega sobotnega dopoldneva kar
vabil v svoj Objem. 23_ november je bil čudovit dan, sonce
nas je spl-emljalo ves čas na poti in tudi prijetni dru ž bi
planincev bi se človek težko odrekel.
Zbrali smo se že v Zg. Leskovc u pri Leski, potem pa z
avtob usom pot nadalje va li v doliino Vel ike Vamice, odkoder
pa je bilo treba vzeti pot pod noge in se povzpeti k dve ma
nakup pirotehnike prevzamejo vso odgovomost za ravnanje
svojih otrok in za njih tudi materialno in kazensko
odgova lj ajo.
Za ti ste, ki se pa metanju petard, spu ščanju raket in uporabi
druge pirotehnike ne morejo upreti pa velja, da je njihova
uporaba " dovoljena" v čas u od 26.12.2002 do 02.01.2003
med 07.00 in 20.00 uro, vendar samo izven nase lj enih kraj ev,
otroci pa lahko pirotehniko uporab lj aj o le pod nadzorstvom
in s pri volitv ijo staršev.
Pirotehni č ne izdelke pa j e strogo prepovedano uporabljati v
bli žini šol, vrtcev, domov za ostarele, bolni šnic, av tobusnih
po stajali šč, trgovskih in gostinsk ih lokalov, cerkev in ostalih
javnih krajev, kjer se zbira večje štev ilo ljudi.
Ne nazadnj e pa ne smemo pozabiti , da razno pokanje
po vz roča veliko vznemirj enost in prestrašenost tako
domač ih kot di vjih živa li.
Držimo se reka, da drugim ne poč nimo stvari , za katere y
želimo, da jih ti ne bi počeli nam . Tako, kot vsako leto bo tudi
letos vodja pol icij skega okoliša Videm z nevarnostmi in
neželj enimi posledicami uporabe pirotehnike seznani l vse
u čence od 5 - 8. ra zreda OŠ Videm in OŠ Leskovec.
Na koncu mi do volite, da se vsem občanom občine Videm
zah valim za sodelovanje in vam vošč im vesele bož i čne in
novoletne praznike, v pri haj aj očem letu 2003 pa vam žel im
obilo uspeha, sreče, varnosti , izpolnitev vse h skritih želja,
osebnega zadovolj stva in zdravja.
Vodja paliCijskega okoliša
, Miran BRUMEC
Prav tako vam sporočam , da v prostorih občine Videm še
vedno deluje policij ska pisarna, katera bo od 1. 1.2003 za
vas delovala dvakrat tedensko in sicer vsako sredo med
14.00 in 15.00 uro in vsak petek med 8.00 in 9.00 uro,
kamor lahko tudi pokli čete po telefonu na tel, števi lko 76 ~
09 08 in se o zadevah s p odročja policijskega deL _
pogovorite z vodjo policij skega okoliše Miranom
Brumcem .
haloški ma biseroma, tako namreč mnog i pravijo obmejnima
in danes tudi lepo obnov ljenima cerkvama p osvečen im a sv.
Avgušt inu in sv. Magdaleni. Ta znana romarska pot namreč
postaj a tudi vse bolj obi skana tu ri st i čn a in pl aninska pot, do
Avg uština pa se pride po mnogih, tudi skri vnih poteh, z griča
paj e č udov it razgled daleč naokorg. Imeli smo to srečo, daj e
bilo ti stega dne zelo jasno vreme in smo videli d a l eč. Na vrhu
smo se o krepča li , malce o dpoč ili , potem pa v cerkvici sv.
Avguština s pesmij o obogati li svečan trenutek, ko j e mag.
Ivan B ož ičko gospodu Janezu Šmigocu Gorskemu, skrbniku
in klju ča rju obeh cerk va, v skrb i z ro č il no vo kllj igo spominov
in vti sov. Stara iz leta 191 6 (d ruštvo si jo m očno želi v
 H POTEH
oskrbo) je namrec ze prepolna, v njej pa so shranjeni
zanimivi verz i in pri povedi, spo mini mnogih , ki so v skoraj
100 letih bili pri Avguštin u in mu s svojim obiskom dal i
svojstven pečat. Tudi planinci so med njimi , in čez leta bo
zanimivo pogledati ter prebrati , kaj smo zap isali v novembru
2002.
Lepa narava je vplivala tudi na počutje pohodnikov.
V DOLINO DO FOSNARIČE VIH
Pot v dolino Ve like Varniceje bila prav tako posebna, že pod
Avguštinam se je bilo treba spet ustaviti , tokrat pri Tereziji
Meško, ki jo na ta kraj vežejo prav tako lepi spomini, še
posebej, kerje tod preživela otroštvo in mladost, z dru žino pa
sc v rojstno hi šo pogosto vrača. Pri Terezij i smo na zdravili , z
navdušenjem s premljali delovni " dvo boj" takrat še
kandidatov za župana: Branka Mariniča in Friderika Bračiča,
ki sta se pomerila kar v sekanju drv, oba pa dokazala, daj ima
to de lo gre kar dobro od rok. V spom in na ta dogodek smo
naredili nekaj fotografij , se tudi od srca na smejal i, potem pa
poh iteli na pot, do Fo s narič ev ih , kjer nas j e čakala domača
..,...(užina" in haloška kap ljica.
Bi/oje lepo. še več, čudovito. nepozabno in mnogi /lam lahko
samo ca vidajo. Prih odnjič bOlllo vceli s sebOj še koga, samo s
seboj bo moral vceti veliko dobre volje, ca vse ostalo poskrbi
orgallizalOl: /n za konec velja prav posebna zahvala tudi
Janku Koze/u, ki je bil tudi tokrat v vlogi g lavnega
orga ni:=alorja pohoda in se je :=elo potrudil, da smo se
27
pohodniki dobro, predvsem pa doma če počutili v Halozah.
T. Mohorko
ZGODBA, KI SI JO VELJA ZAPOMNITI
Po Veliki Varnici
Pohodniki smo pri če li pot pri Pernekavi kapeli v Veliki
Varnici. Pot smo zastav ili tako, da nasje vod il a na najvišji vrh
v osrednj ih Halozah. Ves čas pohoda namje družbo delal dež
in megla, za to je bila pot še bolj prijetno težka in očarljiva ,
saj smo zvon iz cerkve sv. Avguština zaslišali mnogo prej , kot
zag ledali zvo nik. Po prihodu na vrh smo si ogledali
notra njost cerkve sv. Avg uština in sv. Magdalene.
Na koncu pa še skupinski posnetek
Iz nahrbtnikov smo nadomestili izgub ljeno tel esno moč ,
zapeli nekaj ljuds kih pesmi , in pred odhodom v dolino
pozvonili za s rečno vrnitev.
Pot nas je nato vodila po gozdu, gozdnih in travniških jasah
navzdol v grabo, še l esteče li stje pod nogami ter vete r in dež
so pričarali lep pozno jesenski dan v Halozah. Pot nas je
pripe ljala na kmečki turizem, v obno vlj eno kmečko hišo z
vročo krušno pečj o, kjer sta nas mlada dva sprej e la in
postregla z dobrotami tega de la Hal oz, za prešerno
razpo loženje sta pos krbela rujna kapljica in lj udsk i godec.
Pozno popoldan smo zapustili prij etno kmečko izbo ler
nadalj eva li pot do i zhod iščne točke pohoda.
Res, ve li ka in kulturno- turist i čno za nimi vaje Ve li ka Varn ica.
Predsednik PD Haloze
Mag. Ivan Božička
Planinsko društvo Haloze želi
članom, simpatizerjem in občanom
občin Zetale, Podlehnik,
Gorišnica, Zavrč in Videm, vesele
božične praznike ter srečno in
uspešno novo leto.
 v v
28 OBISK PRI NAJSTAR JSI OBCANKI
v
Elizabeta Smigoc iz Belavška praznovala častitljiv
95. rojstni dan
Da biji zdravje služilo še dolgo let Petindevetdesetletna Elizabeta je klj ub v isoki starosti še kar
dobrega zdravja, nJ in tamji kaj nagaja, ve ndar prav i. da se ne
Elizabeta Šmigoc iz Belavška 45 pri Zgornjem Leskovcu da, ko pa se ponudi priložnost pa tudi zapl eše in zna biti
je najstarejša prebivalka v občini Videm in nekaj zadnjih po s k o čna kot v mladosti. Imela j e bogato, a težko življ enj e,
let so srečanja z njo pravi dogodek. Tudi na letošnji povedo nj eni doma č i , vendar vztraj nost in haloška trnla stajo
praznični 31. oktobra smo se srečali s slavljenko, ki je ohranjal i pri močeh. Je ponosna mama dve ma hčerama in
dopolnila že 95 let, ki pa jih takole na prvi pogled dobro sinu, danes že 22-krat babica, 35-krat pra babica, od lanskega
skriva. slavja pa se jije izpolnila še ena ve lika želja, sajj e postala že
Praznovanje so slavljenki domači pripravili v lokalu praprababica mali A madeji.
Leska, kjer živi in gospodari njen vnuk Jože z družino,
sicer predsednik sveta KS Leskovec, ki pa je na babico
zelo ponosen in jo velikokrat obišče. Z dobrimi željami in
majhno pozornostjo pa so na najstarejšo občanko
spomnili tudi v vodstvu občine Videm in jo ob prazniku
vnovič obiskali.
Slavljenki E lizabetije v imenu občine Videm najprej čestital
podžupan mag. Janez Me rc, njego vi čes titki pa so se
pridružili še Bernarda Galun, predsednica odbora za soc ialna
vprašanj a v videm ski občini. pa č l ana
odbora Udo Nendl in Štefka
Zagoranski , Brigita Po la nec, tajni ca KS
Leskovec, in predsednik leskovške KS
Jože Zavec, ki je tudi Elizabetin vnuk.
Dobro vo ljo so med zbrane v lokalu
Leska v Leskovcu pones li tudi domači
ljudski pevci - Be rnardka in pevke iz Čestitke ob visokem jubileju.
Strmca s harmonikaljem, slavlj enki pa
podarili nekaj izbranih ljudskih pesmi. TekstiII foto: TM

ln še skupen posnetek, ki bo vsem skupaj ostal v lepem spominu.