UPANIADE

Bhavadatgita, upaniade in poezija stare Indije

zbrala, uredila in iz srbohrvaine prevedla Irena Pangeri

Kranj, I. Pangeri 1998

Kolofon - Metapodatkovna oblika v Dublin Core Atribut DC.Naslov DC.Podnaslov DC.Avtor DC.Avtor.Naslov DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Opis DC.Zalonik DC.Zalonik.Naslov DC.Datum objave DC.Tip DC.Format DC.Identifikacija DC.Identifikacija DC.Identifikacija DC.Jezik DC.Dostop DC.Posodobitev IMT PDF CIP/NUK COBISS ISO639-1 slovenski URL ISO8601 http://mahabharata-brahma-om.herobo.com/download.pdf.php?file=upanisade.pdf 2011-08-28 ISO8601 Sistem Podatki Upaniade Bhavadatgita, upaniade in poezija stare Indije Irena Pangeri ariel.aneri@gmail.com Filozofija Religija Hinduizem Rig Veda, Yajur veda, Sama veda, Atharva veda Predstavljajo zakljuek ved ter so temelj indijskih filozofij in religije. Napisane so v prozi, ponekod zasledimo tudi verze. Pangeri, I. ariel.aneri@gmail.com September, 1998 Tekst/Prevodi html/pdf format viine 21 cm, irine 15 cm; teksti, fotografije, ilustracije; 378 str. upanisade.pdf

Bhavadatgita, upaniade in poezija stare Indije

FILOZOFSKI NAUKI Bhagavadgita "gospodova pesem" je pogovor med Arunom in Krno na bojiu Kuruketre. Pripovedovalec je Sanaya, kateremu je bil podarjen nebeki vid, da bi lahko slepega kralja Dhrtaratra natanno in sproti obveal o poteku bitke Pesem je zapisana v esti knjigi Mahabharate in predstavlja bistvo vsega vedskega znanja. BHAGAVADGITA (Gospodova pesem) "eljni boja na polju pravice(34) na Kuruskem polju, zbrani vsi moji sinovi in Pandauvi, Sanaya kaj store?" Sanaya mu odgovori: "Ko kraljevi Duryodhana opazi vse Pandauve postrojene s svojimi etami se priblia svojemu uitelju Dronu in mu spregovori: "Uitelj glej to veliko vojsko, ki je sedaj ob Pandauvih! Postrojil jo je tvoj ostroumni uenec, sin kralja Drupade. V njej je mnogo slavnih in hrabrih strelcev in vsak od njih je enak Bhimi in Arunu. Tam je tudi Yuyudhana in Virata, kralj Drupada, veliki borec z voza, Dhrtaketu, ekitana in junaki Kaijski kralj, pa Puruit, Kuntibhoda in moni aibya kot bik vodnik! Tam je tudi Yudhmamyu, neizmerno neustrani in silni Uttamauas in Subhadrin sin je tam in sinovi ki jih je rodila Draupadi. Vse to so silni vitezi in vsi nosijo velike loke. - Posluaj pravak med dvakratrojenimi, poimenoval ti bom vse nae odlinike kateri bodo vodili nao vojsko. Ti si prvi med njimi, pa Bhima in Karna z njimi, Krpa ki zmaguje v vsakem boju. Zatem Asvatthaman Vikarna, Sunadatta in ayadratha. Razen njih je e veliko junakih bojevnikov kateri so meni na ljubo pripravlejni rtvovati svoja ivljenja. Obkroeni z vsakrnim orojem in vajeni vojnega spopada. Naa vojska pod zaito Bhime toda vseeno je obkoljevana. Vi se postavite med etami katere so vam zaupane, vaa dolnost pa vam je predvsem zaititi Bhimo." 2

V tem asu astiti in neustrani ded Kuruov spusti bojni krik podoben levjemu rjovenju in pihne v koljko, Duryodhani pa zaigra srce od silnega veselja. Zahrumeli so rogovi, koljke in bobni in dvigne se veliko vpitje. Krna in Arun prav tako pihneta v svoje nebeke koljke. Hrikea trobi v Panadayo, Dhananaya v Devadatto. Moni vitez Bhima pihne v svojo veliko koljko, Pandauv Kuntin sin, kralj Yudhithira zatrobi v Anantaviayo. Nakula in Sahadeva pihneta v svoje koljke Sughoo in Manipupako. In sijajni strelec Kaijski kralj in ikhandin veliki borec in Virata in Satyavaki nepremagljivi in Drupada pa tudi Draupadini sinovi in ob njih silno oboroeni Subhadrin sin, vsak od njih, gospodar zemlje se je oglasil piho v svojo koljko. Strahovit odmev odjekne na nebu in zemlji parajo srca Dhrtaratrovim vojakom. - Gospodar zemlje Pandauvov sin na igar zastavi stoji opijak, je gledal postrojene bojen vrste Dhrtaratrovih in oroje katero samo e ni poletelo, dvigne svoj lok in spregovori Hrikei: "O neustrani poeni moj voz med ti dve vojski, da pogledam tiste, ki tam stoje ele bojevati se in s katerimi se bom spopadel v tem spopadu. elel bi videti njih kateri so se tu zbrali, da zadovoljijo nerazumnega Duryodhano sina Dhrtaratre in da se bore na njegovi strani." - "Bharata" - nadaljuje Sanaya - Hrikea poslua Gudakea(35) ter pelje udovit voz in ga ustavi med dvema vojskama. Stoje nasproti Bhimi in Dronu in nasproti vseh tistih zemeljskih kraljev. In Krna ree: "Prthin sin, poglej te Kurue, ki so se tukaj zbrali!" In Prthin sin premeri obe vojski in vidi, v njih svoje strice, dede in uitelje, brate in sinove in vnuke ob njih pa svoje tevilne prijatelje. Opaze vso to rodbino in prijatelje, Kuntin sin obuti neskonno milost ter skrhan z boleino spregovori: "Ko vidim svoj rod, Krna da se je zaradi bitke zbral tu, so takoj klecnili moji udi in moja usta so se osuila! Moje telo drhti, lasje se mi jeijo, Gandiva drsi iz mojih rok in zdi se mi, da gorim v ognju! Noge me ne dre ve in rekel bi, da me razum izdaja! Zloslutne predznake vidim Kesava! Krna ni mi do 3

zmage niti do oblasti, niti do uitka! emu vsi ti uitki, Govinda, mo pa tudi samo ivljenje ko so prav tisti zaradi katerih smo vse to eleli tu postrojeni za bitko in pripravljeni rtvovati bogastvo in ivljenje? To so nae stareine, nai uitelji, sinovi, dedje, tasti, strici, vnuki, svaki in vsa naa rodbina! Ne Madhusudana, eprav sam padem od njihove roke ne morem vzeti njihovega ivljenja. Nikoli tega nebi zmogel storiti, niti zaradi oblasti nad vsemi tremi svetovi, pa niti zaradi tega enega. Celo tudi e jih smatram za nae sovranike je greh, da se jim vzame ivljenje. Oni so na najbljiji rod in e bodo padli od nae roke, smo se umazali z zlom! Mar nam Madhava to ne more prinesti nikakrne dobrobiti? e jim je pohlep odvzel pamet in ne vidijo da bo zlo vzklilo iz spopada in iz iztrebljenja lastne rodbine. Zakaj mi ki to vse vemo ne prepreimo, da se stori greh? Ko pleme propade odidejo v nepovrnljivost tudi vsi obiaji, ki kaj o njem veljajo in zavlada greh. Ko pa zavlada greh se ene tega roda pokvarijo. e pa so ene pokvarjene se bodo stalei zaeli meati in njihovo meanje vodi v pekel pa tudi samo pleme in tisti ki ga je uniil. Ko se jim skrajajo duni obredi, plemenski praoetje padajo z nebes. Grehi tistega, ki unii pleme izzivajo meanje stanov in pozabljajo se veni zakoni kateri veljajo za rod in za druino. Kakor so nas uili anarddana, neminljivo gre v pekel lovek katerega druinski obred se zatre. - Joj nam! Namenili smo se delati neodpustljive grehe, ker, poglej, odloili smo se iztrebiti svoj lastni rod! Vse zaradi elje po vladanju! Za mene je bolje da padem golorok pogubljen v boju z orojem od sinov Dhrtaratre!" Sanaya nadaljuje: Reko to na sredi polja Arun odvre lok in strelice in sede na voz skrhan in potrt. Madhusudana odvrne ualoenemu, oi polnih solz. Blagoslovljeni ree: "Arun od kod ta obup v tem usodnem trenutku? Za loveka plemenitega roda je to made, ki zapira nebeke dveri. Bodi junak Kuntin sin, ne pristoji ti ta sramota! Otresi se bednega maloduja! Vstani zatiralec sovranikov!" 4

Arun mu odgovori: "O Madhusudana, ali bom jaz sposoben na bojiu uperiti svoje strelice na Bhimo in na Drona ko onadva zasluita samo asti in spotovanje? Bolje je, da lovek prosi, da bi ivljenje obdral, ne pa, da svoje plemenite uitelje pobije! e so ali niso pohlepni in eljni bogastva bodo s krvjo umazana vsa bodoa zadovoljstva katera bom okual! Mi ne vemo kaj je bolje, da mi njih premagamo ali, da oni nas. Ko umrejo ti sinovi, ki jih je Dhrtaratra naredil, bo nae ivljenje trpko, ker smo jih mi ugonobili! Moj ivljenski dah zmeden uhaja pred tolikim grehom in te vpraam, ker ne vem, kaj je dobro in kaj zlo: Na kaj naj se zdaj zanesem? Pred teboj sem poniknil, poui me kaj je bolje! Podporo iem v tebi! Kako naj odenem alost ki mi viga utila? Niti vladanje dobri zemlji v obilju in miru pa niti oblast nad bogovi me ne morejo osvoboditi tega bremena moje alosti!" - Reko to Krni - pripoveduje Sanaya - Gudakea strah dumanov-sovranikov, spregovori samo to: "Jaz se boriti ne elim!" in ne ree niesar ve. Tu na meji pred vojskama, Hrikea odgovori njemu tako obupanemu. Blagoslovljeni mu ree: "Joka za tistim za emer se ne joe in ponavlja tako imenovano modre besede. Tisti, ki je moder ne aluje ne za ivimi, kaj ele za mrtvimi. Ker ni resnica, da midva obadva in vsi ti velemoje nikoli prej nismo obstajali, niti ni resnica, da kasneje ne bomo ve obstajali. Vsakemu bitju, ki poseduje telo prihajajo otrotvo, mladost in starost, potem pa ga aka novo telo. Tisti ki je moder se ne da zmesti. Naa utila sprejemajo posebne izkunje: toplino, hladnost, boleino, zadovoljstvo, toda vse to ima zaetek in konec. Zato bodi potrpeljiv, sin Bharat, ker tisti, ki vse to potrpeljivo prenaa, kateri je enak v srei in nesrei in katerega niesar ne more zmesti je vreden nesmrtnosti katero s tem dosee. Reeno je, da je minljivost neizogibna vsemu, kar je kot telo ustvarjeno, da pa tisti, ki prebiva v telesu ne more propasti temve, da je veen. Zato v boj. 5

Slepi kralj Dhrtaratra prosi Sanaya, da mu opie dogajanja katera so se odigrala na bojnem polju Kuruketre, na katerem so se zbrali njegovi in Pandauovi sinovi eljni borbe.

e nekdo misli, da lahko ubije prebivalca telesa ali, da on lahko koga ubije, ta grei, ker ne vidi prave resnice: on niti ne ubija, niti ga ni mono ubiti, on ni ne rojen niti ne bo umrl. e e obstaja ne bo konca njegovega obstoja. On je nerojen, nespremenljiv, veen, prastar in ne bo umrl, ko mu telo preneha iveti. Kako lahko umre in koga lahko ubije tisti, ki ve, da je neminljiv, neuniljiv veen? Tako kot kadar lovek odvre obleko katero je nosil in oblee novo, tako tisti, ki je uteleen, ko zavre svoje izrabljeno telo preide v novo. Njega se oroje ne more dotakniti, ogenj ga ne more vgati, voda ga ne more zmoiti, niti mu veter ne more kodovati. Ne more ga posekati, niti segati-pogati, ne more ga utopiti niti posuiti. To je nespremenljivo in vsemogono, to je nepremakljivo, obstojno, veno bitje. Reeno je, da ga ne more niti opaziti-zagledati, niti spremeniti in niti razumeti. In zato, sedaj, ko to e ve, da je tako, ni prav, da tarna. Tudi, e misli, da bitje umira in se zopet rodi, niti takrat ti ne pristoji, da ga objokuje, kar se rodi mora umreti, a kar umre, to se bo ponovno rodilo. Ne spodobi se, da aluje za tistim, kar je neizbeno. V zaetku so vsa bitja nevidna, potem se prikaejo, so tu nekaj asa, ko pa smrt ponovno pride so spet nevidna. Zakaj potem alovati? Nekateri ljudje mislijo, da je to udeno-nepojmljivo drugi govore o tem kot o strahu; vendar tudi ko to spoznajo, nikoli to zares ne morejo razumeti. Vsak duh, ki prebiva v telesu je neuniljiv in zato ne alovati zaradi vseh teh bitij tebe nevrednih. Omahljivostneodlonost ti ne pristoji! Pred omi imej zakon tvojega stanu, ker za KATRIYA ni niesar vejega kot je pravien boj. Srenei so tisti KATRIYE, Prthin sin, kateri io najdejo nebeka vrata, ko dobijo priliko za taken boj. e pa tebi ni do pravinega boja, e se odree slave in dolnosti, ki se spodobi tvojemu stanu bo storil-naredilzgreil greh. Razglasili bodo ljudje to veno sramoto, ona pa je huja tistemu, ki je prej bil spotovan. Vsi slavni borci bodo pomislili, da te je zagrabil strah pred bitko, pa te bodo prezirali vsi tisti, ki so te neko spotovali. Sramota je huja od same smrti. Tvoji nasprotniki bodo izpostavljaji zasmehovanju in norevanju vse tvoje junatvo in izrekli veliko tistega, kar se nebi smelo rei. Toda kaj je bolj alostnega od 7

tega? e umre pride na nebo, e zmaga bo uival na zemlji. Zato sedaj vstani Kuntin sin in bodi odloen, ko gre v boj. Naj ti bodo enaki boleina in uitek, pridobitev in izguba, zmaga in poraz! Pripravi se zato za bitko in ne mai si rok z grehom. To kar si slial je uenje sankhye o duhu. Posluaj sedaj kaj o tem ui YOGA(36). Ta vednost ti bo prekinila vezi, ki te pripeljejo ob delovanje. Za yogo ni zastonjskih naporov in za njo ni nikakrnih preprek celo malo te vere in modrosti te bodo osvobodile velikega strahu. Sin Kuruov, stanoviten um se vedno usmerja v eno teie. Nestanovitnih umov je veliko in zelo so razigrani. - Nepresvetljeni, kateri govore okraene govore so vzhieni samo z besedami Ved, govore, Prthin sin, kako v Vedah ni niesar drugega kot te besede v elji, da na tem svetu okuajo uitke toda imajo za cilj zadovoljstvo, ki jih nudijo nebesa ker jim te besede dajejo obljube, da se bodo ponovno rodili in to tako kot so si zasluili s svojimi obrednimi postopki, taki ne uspejo zbrati uma v poglabljanju. Vede govore o treh prizadevanjih: pravici, koristi in uitku. Arun ne daj da te ovirajo! Ne daj preprekam, da ti zbegajo razum! Bodi vedno potrpeljiv, zavesten samega sebe, in ne bodi vezan na bilo kaj! Tebe se tie samo uinkovati-delovati ne pa sadovi tvojih naporov. Naj sad tvojega dela ne bo razlog za tvojo prizadevnost, to pa ne pomeni, da od tega delovanja odstopi-se umakne-ali odneha. Posveti se delu, a se na njega ne vei! Ta ravnodunost glede na sadove dela je YOGA. Ko lovek odvre vse svoje elje in je zadovoljen sam s seboj se ree, da je lovek stanovitnega razuma. Tisti katerega razum niti ena stiska ali nadloga ali nesrea ne more zmesti in igar elja za uitkom je prela tisti, ki ga ne veejo elje niti strahovi, odkloni, niti srd, je modrec stanovitnega razuma. Tisti, ki se lahko loi od vseh draljajev, ki jih sprejemajo utila, tako kot elva potegne svoje ude, ta je dosegel vrstost razuma. Glede na to, da se utila lahko loijo od vsega kar jih drai, e vedno obstaja elja za 8

utili, a ona se odmika pred lovekom, ki vidi tisto kar je najvijenajveje. Kuntin sin, vznemirjena utila odvraajo pozornost tudi modremu loveku, eprav se trudi, da jih obrzda. Zato jih mora podrediti volji. Stanoviten razum je tisti, ki lahko vlada utilom. Kadar se razmilja o tistem, kar utila lahko zaznajo se rojeva nagnenje glede na predmet razmiljanja ali opazovanja, a iz tega nagnenja se rojeva strast-elja-sla-hrepenenje-koprnenje. Iz strastne elje-sle-poelenja-hrepenenja-koprnenja pa se rojeva srd-jeza, ona pa kali in slabi razum. Od tega se poraja slab spomin. Tam, kjer ni spomina, tam ni razuma in potem je tu propad. lovek, ki zna sebe obrzdati se posluuje util, a za njega ni niesar privlanejega niti ga ne more niesar odbijati, kadar pa utila podredi svoji volji, dosee popolno umirjenost razuma. Ko to uresnii vse njegove alosti, skrbi in trpljenje v trenutku izginejo, umirjenost srca pa utrjuje razumpamet. Kako je lahko sreen nekdo kogar mui nemir?! Srce, ki blodi vodeno s utili bo uniil razum-pamet kakor nevihta, ki razbije oln na veliki vodi. Zato vedi, monoroki, da je lovek stanovitnega razuma tisti, ki zna obrzdati utila. Ta, ki sebi budno vlada je v noi v kateri blodijo vsa druga bitja, a se drugim zdi budnost-svetlost-dan, njemu, ki vidi, se zdi temno. Tisti, ki je proti vsem eljam srca kakor morje, ki sprejema vse vode, a ga nikoli ne prenapolni, ta bo umirjen, a ne tisti, ki vedno za neem hrepeni-koprni-si eli. Mir dosee tisti, ki povsod hodi ne ele si niesar, neprivren niemur, osvobojen hrepenenja koprnenja-elja in svoje praznine-neimrnosti-nievosti. Tako je to boansko stanje in tisti, ki ga dosee ne more ve podlei prevari, ukani, slepilu. Ta, ki tako ostane v tem BRAHMANSKEM stanju, bo v trenutku smrti dosegel utrnitev v BRAHMANU." Arun zopet ree: "e anarddana trdi, da so znanje in predanost YOGI dejavneje od vsakega delovanja, zaradi esa pa me bo potemtakem dohitelo to strano dejanje? S pomeanimi besedami

si mi zmedel razum. Zato mi tono povej, kaj mi je potrebno storiti, da bi izbral tisto kar je bolje." Blagoslovljeni pa mu odvrne: "Na svetu obstajata dve poti: ena je YOGA znanja, druga pa je YOGA uinkovanja. Osvoboditi se delovanja se pomeni vzdrati se vsakega dela, ker se popolno nedejavnostjo ne bo dokopal konne osvoboditve. Tisti, ki brzda svoja utila po drugi strani pa si hrepenee eli njihove uitke, je pravi hinavec in njegov duh se slepi s slepili. Tisti, ki pa z mojo volje-razuma vlada nad svojimi utili in uinkovanju posveti vso svojo prizadevnost z izkoristkom organov, ki so namenjeni delu, pa se pri tem ne navee z vsem tem, ta je odline med vsemi ostalimi. Ta svet je okovan v okove uinkovanja razen rtvenih obredov. O Kuntin sin, loti se dela in ne dovoli, da te veejo tvoja ustva in obutki. Prthin sin spoznal me bo, ko bo obrzdal svoja utila in svoj razum usmeril, k meni vedo, da sem samo jaz pravo zatoie. Dal ti bom olanje in izkunje s katerimi bo lahko razumel vse kar je na svetu. Od tiso ljudi komaj eden tei k popolnosti, a med tistimi kateri doseejo svoj namen je malo tistih ki so mene spoznali. Moja osemvrstna narava je: zemlja, voda, ogenj, zrak, eter, misli, jaz in razum-pamet-bistrost. To je moja nija narava. Moja bit se razlikuje od tega, ona je nad tem, ona je ina mrea na osnovi katerega obstaja vse vesolje. Vedi, da vsa bitja izhajajo iz njega. Jaz sem zaetek vsega kar obstaja, jaz sem takoreko unievalec vsega. Niesar ni vejega od mene! Na meni je vse nanizano kakor biseri na nitki. Jaz sem okus vode, jaz sem svetloba sonca in svetloba meseca Jaz sem v Vedah sveti zlog OM, zvok sem v etru in moatost v mou. Jaz em prijeten vonj, ki ga iri zemlja, sij ognja, ivljenje vseh bitij, vzdrnost ki krasi puavnika. Vedi Prthin sin, da sem jaz veno seme vseh oblik, ostroumlje vsakih misli-razuma-pameti vsakega razumnega bitja in slava vsega tistega kar je slavno. Jaz sem sila 10

monih kadar v njih ni pohlepa in strasti. Jaz sem elja v vseh bitijh, ki je soglasna z njihovo dolnostjo. Iz mene izhajajo vsa bitja vseh treh kakovosti: dobrote, strasti ali teme. Jaz nisem v njih, one so v meni. Te tri kakovosti, te tri pojavnosti so zavedle cel svet na stranpot in ne vidi, da jaz, ki sem neminljiv stojim za vsem tem. Ker vse te tri pojave izhajajo iz mene. One so udene in zelo teko jih je pognati. Samo tisti, ki meni zaupajo bodo sprevideli vse tri prevare-slepila. Tisti, ki delajo zlo-slabo, ker jim je slepilo odvzelo vse znanje in so sprejeli demonske navade, oni so najniji od celega roda in v Men i ne bodo nali pribealia. So tiri vrste tistih, ki me spotujejo: - tisti, ki trpijo - tisti, ki neprestano iejo znanje - tisti, ki teijo k napredku in k boljemu ivljenju in naposled - tisti, ki me e poznajo Od njih so tisti najbolji, ki vedo, da je lovek znanja za mene isto kakor moja lastna dua. Tisti, ki to spozna, ta ve, da bo priel k meni po mnogih rojstvih. Malo je tako plemenitih du. Tisti kateremu elje skali-zmoti-zmede znanje moli k svojemu bogu in pribliuje se predpisanim obredom, ker je voden z lastno naravo. Ni pomembno kateremu boanstvu podari vero in ga spotuje jaz mu bom krepil vero. Kateremukoli boanstvu bo molil z vero bo dobil tisto za kar je molil, pravzaprav bom to jaz tisti, ki sem uslial molitev. Tisti, ki nimajo dovolj pameti bodo poeli plodove svojega delovanja a njihov uspeh bo prehoden. Tisti, ki spotuje bogove bo tako prispel v svet bogov, tisti ki pa svojo vdanost posveuje meni, bo priel k meni." Tedaj Arun ree: "O Vsemogoni, Vseviji Gospod zares je tako

11

kot pravi! e ti gospod misli, da sem vreden Tvoje milosti, pokai se mi Gospodar YOGE, pokai se mi, da vidim Tvoje veno bitje-bit!" Blagoslovljeni mu odvrne: "Poglej Prthin sin stotine in tisoe mojih pojavnosti, udenih obliij vsevrstnih barv! Glej Aditye, Vasue in Rudre, dvojka Avina preui Marute Bharata, uda, ki jih e nikoli nisi gledal! Glej Gudakeo, v mojem telesu je vse pomino in nepomino in vse kar bi lahko elel videti! Toda tvoje oi me ne morejo zagledati. Zato ti moram podariti nebeki vid. Tukaj poglej mojo vsemogono naravo!" In reko to - nadaljuje Sanaya - Hari moni vladar velike YOGE razkrije, kralju, pred Prthinim sinom svojo vsemogono obliko z mnogo usti in mnogo oes, netevilno mnoico udovitih obliij z nebekimi orojem v rokah. Obleen v nebeko uniformo in vencem preet z nebekimi diavam. Njemu bleeemu in brezkonnemu so razline volje-udei a obrazi so mu obrnjeni na vse strani. Kot bi se na nebu pojavilo tiso sonc naenkrat to bi bilo e najbolj podobno sijaju Najvijega. V njegovem telesu zagleda Pandauvov sin celo vesolje z breztevilom njegovih sestavnih delov. Zaprepaden glede na ude Dhananaya skloni glavo pred boanstvom a vsaka dlaica na njegovem telesu se je najeila. Sklenjenih rok nagovori Gospoda. "Gospod vidim vse bogove v vrsti in mnoge vojske razlinih bitij in Brahmana na njegovem lokvanjskem tronu, svete modrece in nebeke kae. Zagledal sem tudi neteto tvojih rok, trebuhov in ust in to mnoico oi na vseh straneh o Neskonni! Ne vidim ti konca ne sredine in ne zaetka o vseobseni Bog. Nosi svojo krono, kolo in kijbuzdoven a iz Tebe blei strahovita sila! Vidim Te toda tako teko Te je gledati, ker si nezagledljiv in obkroa te sonni ogenj. Ti si neuniljiv in vrhovna tara vsakega spoznanja. Ti si neminljiv pastir vene pravice. Ti si Vena Dua! Ti nima zaetka, sredine niti konca in ne ve se za tevilo tvojih rok niti, e je meja tvoji moi. Sonce in mesec sta tvoja dva oesa, tvoja usta so vzplamteli ogenj, ki daje toplino celemu svetu. Ti izpolnjuje ves prostor med nebom in zemljo in vse strani 12

sveta. Pred tvojim udenim in strahotnim likom trepetajo vsi trije svetovi o Prevzvieni, ker v tebi je prestolnica vse boanske vojske. Nekateri ti molijo trepetajo od strahu sklenjenih rok, tu pa so tudi vojske modrecev in mnoice tistih, ki Ti brez napake vzklikajo : SLAVA! Z mnogo hvalnicami Ti povzdigujejo ime. Z osuplostjo te gledajo razni rodovi, predniki, Rudre in Aditye, Vasui in Siddhe, Visadeve in Asvini, Maruti, GANDHARVE in YAKE in vse ASURE in vse vojske SIDDH. Zagledajo Tvoje vsemogono oblije, strani oronik, zagledajo Tvoja neteta usta in neteto oi, stegen, stopal, rok in trebuhov in groza Tvojih tevilnih zob, vsa bitja drhtijo in jaz z njimi! Zares o Vinu(37) preminul bom od strahu ko te vidim s svojimi duhovnimi omi, kako blee mnogobarven, s iroko razklenjenimi eljustmi in sijajnimi omi in velik izpolnjuje cela nebesa! Iz mojega razuma je izginil mir in ne morem se ve obvladati. Ko sem zagledal tvoje strano relo in zobovje, strano kakor ogenj sodnega dne, ne vem ve kje so strani neba niti ne morem umiriti svojega razuma. Gospod, ki si Bog boanstev, bodi usmiljen, ker Ti si edino zatoie celega vesolja!! In vsi tisti, DHRTARATINI sinovi in vojske kraljev, in Bhima in Dron in Sutin sin z njimi stopajo ob naih vojakih in hitro vstopajo v Tvoje eljusti skozi strane zobe. Nekatere izmed njih vidim med temi zobmi kako visijo razmesarjenih glav. Kakor veliko vod katerih se stren renega toka hiti proti morju in zlivajo vanj, slavni vitezi ljudskega sveta hite proti tvojemu razbeljenemu relu, podobni metuljem, ki hitijo proti ognju, da bi tam konali. A ti jih poira opletajo z jezikom iz svojih rel. Tvoja svetloba in strana oblast se razprostira irom vesolja in daje toploto vsakemu bitju. Povej kdo si strani? Gospod bogov, padam na obraz pred Tvojo pojavo in rotim Te, da se me usmili! elim Te spoznati o Ti Prazaetni, ker ne znam razbrati kaj si se odloil kaj si sklenil in se namenil!" Blagoslovljeni pa takole odgovori: "Jaz sem SMRT! Tisti sem, ki uniuje svetove! Sem v svoji polni moi in zamahu-aktivnosti. Sedaj nameravam udariti loveki rod. Vsi ti vojaki postrojeni za boj bodo 13

prenehali iveti tudi brez tvojega sodelovanja. Zato ustani in dosei slavo vzemi ivljenja svojim sovranikom in mirno vladaj irni zemlji! Njim, pa sem Jaz e sedaj vzel ivljenja! Bodi moje orodje junak, ki z obema rokama enako strelja! Dron in Bhima, Dayadratha, Karna in vsi ti veliki vojaki so e umrli, ker sem jih jaz ugonobil. Ti samo udari ne trepepetaj. Vedi, da bo v tem boju premagal vse tekmece!" Sanaya nadaljuje: Ko je poslual Kesavine besede, Arun s krono ves zgroen sklene roke in se pokloni Bogu in zopet ree s trepetajoim glasom: "O gospod dostojno bi bilo, da se ves svet navduuje in veseli aste Tebe, a vsi RAKSASI zgroeni, in se pred teboj razbee in da se tevilne vojske SIDDHA Tebi poklonijo! Kako, da se ti nebi klanjali, Veledua, Tebi ti si veji od samega Brahmana Stvarnika! Neskonen si Bog ki si nad Bogovi. Ti v kateremu ima vesolje svoje zatoie, ki se nikoli ne kona. Vse to kar si ti, toda ti si tudi tisto kar ni, tudi tisto kar je izven vsakega boja in neboja. Ti si Prazaetno bitje in zadnje zatoie v katerem je stiie vsega sveta. Ti si tisti, ki ve in tudi spoznanje samo. Ti si Tisti, ki dri celo vesolje! Ti si YAYU, YAMA, AGNI, VARUNA pa tudi Mesec, Praapati in praoe! Tebi se poklanjam tisokrat in zopet in vedno! Poklanjam se Ti na vsak nain in vsak trenutek. Razen Tebe ni niesar. Tvoja mo je neizmerljiva in mo neskonna! Mislim da si mi tovari, vrstnik in prijatelj! Zato kadar Ti v nepazljivosti reem Krna! YADAVO! Prijatelj! v trenutku nepremiljenosti in oseben s Teboj in nespotovanje, ki ga bi pokazal proti Tebi v veselju in igri, v poitku ali obedu, na samem ali pred drugimi, Neminljiv jaz Te prosim, da mi to oprosti! Ti si oe ivega in neivega sveta!(gibajoega in negibnega sveta) O veliki Uitelj, Ti si vreden vsakega spotovanja! Nihe ti ni raven. Ali ti je sploh kdo lahko? Tvoji moi ni podobne niti na enem od treh svetov! Padam na obraz pred Teboj in prosim Te za milost, Gospod Veliastni! Oprosti mi te prestopke kakor bi oe sinu in prijatelj prijatelju, kakor ljubi svoji ljubljeni. Prevzelo me je veselje, ko sem zagledal to oblije v katerem Te do sedaj e nisem zagledal sedaj pa mi razum dregeta od 14

groze! O usmili se me in pokai spet svoj stari obraz o Bog nad bogovi! Spet bi te rad videl v Tvoji prejnji obliki ko na glavi nosi krono, a v roki kolo in kij. O Ti ki si Vseoblini in ima tiso rok pokai se mi spet v svojem prejnjem liku, ki ga krasijo tiri roke!" Bog odgovori: "Jaz sem ti Arun s svojo silo YOGE pokazal svoje Vseoblije to najvijo obliko, ki vse zajema s svojo neskonnostjo in ari s sijajem prazaetne slave ker si se mi ti priljubil. Pred teboj ga e nihe ni videl. Silni vitez Arun roda Karuna razen tebe v tem svetu ljudi ni nikogar drugega, ki bi lahko videl to mojo obliko, ker tu ne pomaga niti uenje Ved niti vse rtve pa tudi ne usmiljenje niti junaka dela tudi ne puavnitvo, pa e je e stroje. Ne bodi preplaen niti zaprepaden gledajo mojo strano pojavo. Razeni vse strahove in olajaj si srce, ker bo zopet videl moj prejnji lik." Sanaya nadaljuje: Po preobrazbi Vasudeva se Arun otreseosvobodi strahu in ree: "ele sedaj ko vidim tvoj plemenit obraz in loveko oblije lahko spet obvladam svoja utila in vladam sebi." Blagoslovljeni odvrne: "To moje oblije, ki si ga gledal je teko videti. Tudi bogovi so vedno teili za tem prizorom. Ta moja oblika se lahko vidi in njegova prava narava spozna samo z neomajno predanostjo meni in nikomur drugemu razen meni Arun. Edino tako lahko prispe do Mene zapornik sovranikov. Tisti, ki dela samo meni na ljubo in ima mene za najviji namen, tisti, ki sebe z niemer ne vee in niti enemu bitju ne eli zla, tak lovek pride k meni Arun!(38) Znanje s katerim v vsaki pojavi vidi edinstvenost in veno bit nerazdeljeno v razdeljenih stvareh to je Arun znanje ki ima kakovost DOBROTE. Tisto znanje kateremu se vidi razdeljena bit razlinih oblik, takno znanje je znanje STRASTI. Znanje, ki v eni pojavi ne vidi drugega kot znanje samo in temelji na samoprevari, slabosti in povrnosti vedi, da je tako znanje izhaja iz TEME. Delo, ki ga dela, ker ti je to dolnost brez elje za sadovi in se z 15

njim ne vee, brez ljubezni in sovratva se ree, da je od Dobrote. Toda vsako delo narejeno z eljo, da se dosee korist ali ga dela sebino, delovanje z mnogo truda in tegob to je delo Strasti. Delo, ki pa je zaeto s samoprevaro brez obzira na posledice, izgube, razalitve asti ali lastne veljave se ree, da izhaja iz kakovosti Teme. Tisti, ki deluje nevezan z niemer, nesebino, spodbudno v vsem, obstojen, tisti, ki nikoli o sebi ne govori niti ga ne vznemirjata uspeh ali neuspeh tak je ustvarjalec Dobrote. Ustvarjalec poln strasti eljan plodov svojega dela je zavisten in nasilen, razigran-idane volje z uspehom, ualoen s porazom, je ustvarjalec Strasti. e pa je nemaren, oropan ostroumja, trdoglav in lanjiv zavisten in len, tisti, ki ni odloen in hraber ta je ustvarjalec Teme. Junak, kakor bik vodnik posluaj me kaj ti bom rekel o treh vrstah sree: Uitek dobrote je tisti uitek, ki na zaetku izgleda kot strup na koncu pa je dober kot med, in je nastal iz jasnosti duha, ki izhaja iz spoznanja sebe. Osvobaja te vseh muk. Srea, ki jo lahko utijo naa utila so podobna medu, na koncu pa se spremenijo v strup je uitek strasti. Srea, ki vseskozi vara in slepi duo tako na zaetku kot na koncu in se rojeva nemarnost, zasanjanost in norost to je srea lenih in za njih se ree, da je srea teme. Ni ga na zemlji niti na Nebu pa niti bogovi, da v sebi nebi imel od vseh treh kakovosti, ker jih je naredila sama narava. Zapornik sovranikov vedi, da se dolnosti BRAHMANOV, KATRIY, VAISIY in SUDER razlikujejo samo zaradi teh treh lastnosti. Umirjenost in skladnost, oblast nad samim seboj, puavnitvo, znanje, potrpeljivost, istost, pravinost in vera so lastnosti, ki krasijo BRAHMANA. Junatvo, odlonost, vrstost in spretnost, srnost v boju, nagnjenost k obdarovanju, dostojanstvo pristoji vladarju to so prirojene lastnosti KATRIYA. Spreten v obdelavi zemlje vzgoji ivine, trgovini takni so VAISYA in te lastnosti so jim prirojene. Za vsakega 16

SUDRA je naravna dolnost, da slui ostalim. Vsak lovek, ki opravlja svojo dolnost- si pridobi popolnost. Tisti, ki opravlja svoje dolnosti in spotuje tistega, ki je vzrok vsakega gibanja in s tem vsakdo dosee popolnost. Bolje se drati lastnih dolnosti, pa eprav lovek grei, kot pa se ukvarja s tujimi posli brez napak. Tisti, ki sledi lastno naravo in izpolnjuje svojo predpisano dolnost, ne dela greha. Kuntin sin nihe nebi smel ne izvrevati tisto, kar je dolan po lastni naravi, pa eprav je to delo nedokonano, ker vsako delovanje spremlja nepopolnost kot ogenj spremlja dim. Tisti, ki nikoli ni vznemirjen kjerkoli se najde, a je njegov jaz podrejen volji in nima nikakrnih lastnih zahtev bo z odrekanjem dosegel popolnost in svobodo od posledic dela. Vara samega sebe, e razmilja: Ne bom se boril! Zaman bo tvoja odloitev. Prisilila te bo narava tvojega bitja. To kar voden s prevaro ne eli narediti, bo naredil tudi proti svoji volji, kar te vee kot dolnost, ki izhaja iz tvoje narave. Arun, Gospod je povsod, v srcu vsakega svojega bitja in s svojo mojo ustvarjanja prividov jih on vrti, okrog kakor lutke na dralih. Ne obraaj pozornosti na razline rituale temve se stisni k meni kot edinemu zavetiu in odvezal te bom vsakega tvojega greha. Ne vdajaj se alosti. Prhtin sin ali je izginilo slepilo, ki je vzklilo iz tvojega neznanja?" Arun odvrne: "Izginila je vsa moja zaslepljenost o Neminljivi in s tvojo milostjo sem postal zopet zavesten samega sebe! Spet existiram in vsi moji dvomi so izginili! Izpolnil bom tisto kar mi nalaga!(39)"

17

Sredi bojnega polja med dvema vojskama Gospod Krna pouuje Aruna o nauku neuniljivega jaza.

18

MODRI IZREKI

Osamljenost modrih

Spoznaj, res nima komu razodeti: tisti, ki kaj vedo so nevoljivi, napuh je oblastnike e pokvaril, a drugi so pogreznjeni v nevednost.

Najzahtevneji

Kdor je neuk, je hitro zadovoljen, uenemu ustree e hitreje. A tega, ki ve malo, pa se napihuje, e Bog ne mogel bi zadovoljiti.

19

Izmodritev

Ko zaslepila me je troha znanja, kot slon sem podivjan napihoval se. Da e vse vem in znam sem mislil. Polagoma pa v drubi z uenjaki uvidel sem, da bil sem velik norec, in zapustila me je domiljavost.

Resnini zaklad

Znanje je skrit zaklad, ki tat ga ne dosee. Zmeraj navdaja te s posebno sreo. eprav razdaja drugim ga naraa. e ko sveta je konec ne premine. Kralji, ljudi, ki imajo ta zaklad ne zaniujte! Kdo sploh bi mogel z njimi tekmovati?

20

lovekova veljava

Naj kasta bo globoko zakopana, e globje naj se ugreznejo kreposti, v prepad naj s skale vre se potenje in ogenj naj sege druinske vzore, v znaaj, e je napoti, strela udari, le premoenje naj ostane celo: saj >> lovek toliko velja kot plaa<<.

Nevarnosti

Kralju v pogubo je slab svetovalec, asket propade, e se vdaja poelenjem, mladeni, e utaplja se v razvratu. Brahman se pogubi e ne tudira, pokvarjen sin v nesreo je druini, e drui se s pokvarjenci, postane jim podoben, pijaa pa ob skromnost te pripravi. 21

Slab gospodar si, e ne nadzoruje. Navezanost v odsotnosti te mine in nezaupanje prijateljstvo ubije. Nikdar ne bo uspel, e bo krivien. Z razsipnostjo zapravil bo bogastvo.

Vrednotenje

Sestradancu prgie hrane je vredno ve kot celo premoenje. e isti lovek potlej koplje se v bogastvu, sveta zakladi so mu prazna slama. Tako stvari dobijo drugo vrednost, e se razmere spremenijo.

Resnina dobrota

Sonce odpre cvetove lotosom, a nonim lilijam odpre jih mesec. 22

Oblak nam vode da, ne da bi ga prosili. Tako pomaga dober lovek drugim sam od sebe.

Neomajnost

Naj oblast ga hvali ali graja, naj mu boginja da bogastva ali mu ga vzame, naj pride smrt e danes ponj ali ez sto let, s prave poti pogumnega loveka ni ne spravi.

tiri vrste ljudi

Najbolji ljudje pomagajo drugim sebi v kodo. Povpreni ljudje pomagajo drugim, e to jim ne kodi. Vragi v loveki podobi pomagajo sebi v kodo drugim. Kako pa naj reemo tistim, ki kodujejo drugim, ne da bi sami pri tem dobiek imeli?

23

Lastnosti kraljev

Kralji obnaajo se kot vlauge vsak hip drugae: zdaj se pretvarjajo, zdaj so odkriti, zdaj so robati, potlej sladki, zdaj kruti so in potlej spet prijazni, zdaj skopi, le ez hip spet radodarni. Razsipni so, a kot vlaugam nikdar ne zmanjka jim denarja.

Nevredno ivljenje

Tisti, ki se ne menijo za znanje, za dobrodelnost in obvladovanje, ne za vrline in dolnosti, ne za modrost in za ivljenje zgledno, ljudje so le na videz,

24

v resnici so ivali in so le v breme temu svetu.

Stopnje vztrajnosti

Ljudje najnije vrste niesar niti ne zano, ker se ovir bojijo. Povprenei se dela lotijo, a jih ovira ustavi. Ljudje najvije vrste pa ne popustijo, eprav jih zmeraj znova kaj ovira.

O prijateljstvu

Prijateljstvo nezanesljivih podobno jutranji je senci: 25

veliko naprej, potlej pa zmeraj manje. Prijateljstvo pa dobrega loveka je kako senca pred veerom: sprva je majhno, potlej pa zmeraj veje.

Trdnost

Znaajen lovek se ne bo spremenil, etudi ga okolica prezira. eprav drimo baklo k tlom, plameni vigajo navzgor.

Razloek

Kadar znaajen lovek pade, se pobere kakor oga. e pa slabi spotakne se in pade, oblei kot kepa gline.

26

Pod udarci usode

Prijatelj moj, sovrana srea je kakor ve lonar na silo zgnetla mi duha kot kepo ilovice in na vreteno jo bojazni in skrbi je nataknila, zdaj pa vrti jo in z nezgod jo noem oblikuje. Kdo ve, kaj po vsem tem lahko iz nje nastane.

Brez kulture

lovek, ki nima pojma o umetnosti, knjievnosti in glasbi, podoben je ivali, le rogov in repa nima. Edina srea je, da drugim ivalim s travo ne odjeda hrane.

27

Arun je v gospodovem kozminem liku videl brez tevila kozminih manifestacij in je zael moliti Vsevinjega Gospoda. 28

NAUK GOSPODA CAITANYE Caitanya Mahaprabhu - inkarnacija ali yuga-avatar rumene barve in apostol ljubezni do Boga se je rodil v Sridhami Mayapurju v mestu Nadia tono po sonnem zahodu na veer 23.phalgune leta 1407 sakabde, kar po naem tetju odgovarja 18. februarju 1486 ob asu luninega mrka. Njegov oe je bil ri Jagannatha Misra, ueni brahmana iz pokrajine Sylhet. Jagannatha Misra je kot tudent priel v Navadvipo, ker je Navadvipa tedaj slovela, kot center izobraevanja in kulture. Po poroki s Srimati Sacidevi, herjo velikega uenjaka iz Navadvipe Srila Nilambare Cakravartija, se je nastanil na obali reke Ganges. Jagannathi Misri je ena, Srimati Sacidevi, rodila ve hera, a so skoraj vse e majhne umrle. Dva preivela sinova, Sri Visvarupa in Visvambhara, sta konno postala predmet njune starevske ljubezni. Deseti in najmlaji sin, ki so ga imenovali Visvambahara (tisti, ki vzdruje cel univerzum) se je pozneje proslavil, kot Nimai Pandita (to ime pa mu je dala mati, ker se je rodil pod drevesom nimba), e pozneje, ko je stopil v ivljenski red odrekanja, pa kot gospod Sri Caitanya Mahaprabhu. Gospe iz soseske pa so ga klicale Gaurahari zaradi njegove zlate polti. Veina njegovih ivljenjepiscev omenja anekdote o Caitanyi in reeno je, da je kot dojenek v materinem naroju neprestano jokal in da ni prenehal dokler gospe iz soseske niso vzkliknile Haribol. Prav tako se navaja, da je neko, ko mu je mati ponudila sladico, namesto hrane jedel zemljo. Ko pa ga je mati vpraala za razlog, je odvrnil, da zato, ker vsaka slaica ni ni drugega kot preobraena zemlja, zato prav tako lahko je tudi zemljo. Njegova mati pa mu je pojasnila, da je vsak predmet v doloenem stanju prilagojen doloenemu namenu in na ta nain prepriala fanta, da je priznal, da je bil neumen, ker je jedel zemljo. 29

Neko je k Jagannathi Misri priel v goste nek brahmana-romar, in ko je romar ponudil hrano Bogu, se je Visvambhara pojavil pred njim in pojedel pripravljeno hrano. Brahman je moral hrano vrei stran, ker se je je dotaknil otrok, in moral je pripraviti novo. Ob drugi daritvi se je zgodilo isto, ko pa se je to ponovilo e tretji so otroka poslali spat. Okrog polnoi, ko so vsi hini lani trdno zaspali v zaprtih sobah, je brahmana-romar Boanstvu ponudil posebej pripravljeno hrano, toda otrok-Gospod se je spet pojavil pred romarjem in pokvaril tudi to daritev. Brahmana je zael glasno tarnati, toda, ker so vsi trdno spali, ga nihe ni slial. Tedaj se je otrok-Gospod pojavil pred srenim brahmano in mu odkril Svojo identiteto samega Krine. Gospod je brahmanu prepovedal, da komurkoli pove o tem dogodku, in otrok se je vrnil v naroje Svoje matere. V kopalnem ghatu je Gospod esto zbijal ale z dekleti iz soseske, ki so oboevale iva (to je sploen obiaj med neporoenimi dekleti v hindujskih druinah). Ko so tako oboevale iva se je Gospod pojavil pred njimi in jim dejal: "Moje drage sestre, prosim vas, da Mi izroite vse daritve, ki ste jih prinesle gospodu ivi. Gospod iva je moj predani sluga, Parvati pa je Moja slukinja. e boste oboevale Mene, boste tako bolj zadovoljile gospoda ivo in vse druge polbogove." Prvih tiriindvajset let je ivel v Navadvipi, kot tudent in druinski lovek. Njegova ena je bila Srimati Laksmipriya, ki je e mlada umrla zaradi kajega pika, ko je bil Gospod zdoma. Ko se je vrnil iz Vzhodne Bengalije, Ga je mati prosila naj se e enkrat poroi, in On je pristal. Njegova druga ena je bila Srimati Visnupriya Devi, ki je vse ivljenje preivela v loenosti od Gospoda, ker je Gospod pri tiriindvajsetih letih stopil v red sannyase, ko je imela Srimati Visnupriya komaj estnajst let. Gospod je potem po dolgem in poez est let potoval po juni Indiji in oznanjeval rimad-Bhagavatam ter nauk Bhagavad-gite. Do svojega odhoda leta 1455 pa je ivel v Puriju.

30

Gospod Caitanya je uil, da mora biti predano sluenje osvobojeno vseh elja po utnih zadovoljstvih ter vseh plodonosnih teenj in negovanja monistinega znanja. Znebiti se moramo vseh oznak in kdor se tako spreobrne lahko zane z oienji sluiti Gospodu. Dokler imamo eljo po utnem uivanju, po stopitvi z Vsevinjim ali po mistinih moeh, nikakor ne moremo dosei stopnje istega predanega sluenja. Obstajata dve kategoriji predanega sluenja, namre zaetna praksa in spontani obutki. Kdor se dvigne na raven spontanih obutkov, lahko dalje napreduje in razvije duhovno privrenost, ustvo, ljubezen in druge stopnje predanega sluenja. Predano sluenje pa ima pet stopenj vzajemnih odnosov: 1. Stopnja samospoznanja takoj po osvoboditvi od materialnega suenjstva - santa ali nevtralna stopnja 2. Ko predani sluga dobi znanje o Gospodovih notranjih obiljih se vkljui v stopnjo dasye 3. V nadaljnjem razvoju se razvije spotljivo bratovstvo z Gospodom, nad tem pa se manifestira obutek prijateljstva na isti ravni. To je stopnja sakhye ali predano sluenje v prijateljstvu 4. Nad tem je stopnja starevske privrenosti Gospodu, ki se imenjuje vatsalya 5. Nad tem pa je stopnja zakonske ljubezni, ki je najvija stopnja ljubezni do Boga, eprav kvalitativno ni razlik med prej omenjenimi stopnjami. Ta zadnja stopnja zakonske ljubezni se imenjuje madhurya Predati se pa pomeni, da moramo:

31

1. Sprejeti stvari, ki so v prid predanemu sluenju 2. Zavrniti stvari, ki niso v prid predanemu sluenju 3. vrsto verjeti, da nas bo Gospod zaitil 4. utiti se izkljuno odvisne od milosti Gospoda 5. Biti brez vsakrnega interesa 6. Biti vselej krotki in ponini Citati Bhagavadgite: "Po mnogih rojstvih in smrtih se tisti, ki je dejansko utemeljen v znanju, preda Meni, ker je spoznal, da sem Jaz vzrok vseh vzrokov in vse kar obstaja. Takna velika dua je zelo redka." "Mojo boansko energijo iz treh kvalitet je teko premagati, toda tisti, ki so se predali Meni, jo zlahka premagajo." "Tisti, ki po filozofiji mavavade mislijo, da so osvobojeni a ne pristopijo k predanemu sluenju Gospoda, padejo. Ker niso vkljueni v predano sluenje Gospoda, morajo pasti, pa eprav so se podvrgli najvejim pokoram in strogostim in eprav se pribliajo vrhovnemu poloaju." "Moja obljuba in dolnost je, da dam vso zaito tistemu, kateri se Mi brez pridrkov preda." "Kdor dosee isto neskaljeno predano sluenje Vsevinjemu Gospodu, razvije vse dobre lastnosti polbogov. Tisti, ki takne slube ni razvil, pa bo navkljub vsem materialnim kvalifikacijam brez dvoma zavil s prave poti, ker lebdi na ravni uma." (Materialne kvalifikacije brez predanega sluenja so potemtakem brezvredne.) 32

"Kdor koli se popolnoma vkljui v slubo Gospoda, o kralj, ni ve dolan polbogovom, modrecem, drugim ivim bitjem, sorodnikom, prednikom ali kateremukoli loveku." (Vsak lovek takoj po rojstvu postane dolnik mnogim ljudem in je zato dolan ta dolg poravnati z vsemi mogoimi obrednimi ceremonijami. Kdor pa se popolnoma preda Krni, ni ve obvezan in se osvobodi vseh dolgov.) "On je edino zatoie zapuenih in najbolj padlih ljudi ter predstavlja edino upanje za tiste, ki nimajo nobenega znanja." "Bedasti ljudje Me zasmehujejo, ko sestopim v loveki obliki. Ne poznajo Moje transcendentalne narave in Moje vrhovne prevlade nad vsem kar je." "Tiste, ki so zavistni in zlobni ter najniji med ljudmi vrem v ocean materialne eksistence v razne demonske ivljenske vrste." "Obstajajo mnoge osvobojene due, ter due, ki so dosegle popolnost, toda med vsemi njimi je najbolji tisti, ki je bhakta Vsevinje Boanske Osebnosti. Bhakte Vsevinjega Gospoda so vedno mirni in tihi in njim lastno popolnost bomo zelo redko sreali, celo med miljoni oseb." "lovek na transcendentalnem poloaju nemudoma realizira Vrhovni Brahman. Nikoli ne toi niti ne hrepeni po niemer in je enak do vseh ivih bitij. V tem stanju dosee Moje isto predano sluenje." "Kdor brez pridrkov poie zavetje lotosovih stopal Vsevinjega Gospoda, je v milosti pri neizmernem Vsevinjem Gospodu. Takni osebi je dopueno, da prebrodi ocean neznanja. Na drugi strani pa tisti, ki se istoveti z materialnim telesom, ne more dobiti brezvzrone milosti Vsevinje Boanske Osebnosti." "Kdor svoj um, telo in govor posveti sluenju Gospoda - pa eprav je sredi ivljenja, polnega nadlog in je obremenjen s preteklimi grehi bo brez dvoma dosegel osvoboditev." 33

"Vsak lovek lahko postane popoln, e se dri svojih delovnih kvalitet." "Vse kar dela, vse kar je, vse kar nudi in daje pa tudi strogosti, ki jih utegne opravljati - mora kot rtev ponuditi Meni." "Ljudje majhne inteligence oboujejo polbogove, njihovi plodovi so omejeni in minljivi. Tisti, ki oboujejo polbogove, odidejo na planete polbogov, medtem, ko Moji bhakte konno doseejo Moj vrhovni planet." Gospod Caitanya je navajal tudi razne vrste inkarnacij Gospoda: 1.Purusa-avatarji (1.Kumare, 2.Narada, 3.Varaha, 4.Matsya, 5.Yajna, 6.Nara-narayana, 7.Kardami Kapila, 8.Dattatreya, 9.Hayasirsa, 10.Hamsa, 11.Dhruvapriya ali Prsnigarbha, 12.Rsabha, 13.Prthu, 14.Nrsimha, 15. Kurma, 16.Dhanvantari, 17.Mohini, 18.Vamana, 19.Bhargava (Parasurama), 20.Raghavendra, 21.Vyasa, 22.Pralambari Balarama, 23.Krna, 24.Buddha, 25.Kalki) 2.Lila-avatarji (1.Kumare, 2.Sukara, 3.Narada, 4.Nara - Narayana, 5.Kapila, 6.Dattatreya, 7.Yajna, 8.Rsabha, 9.Prthu, 10.Matsya, 11.Kurma, 12.Dhanvantari, 13.Mohini, 14.Nrsimha, 15.Vamana, 16.Bhrgupati, 17.Vyasadeva, 18.Rama, 19.Balarama, 20.Krna, 21.Buddha, 22.Kalki) 3.Manvantara-avatarji (1.Yajna, 2.Vibhu, 2.Satyasena, 4.Hari, 5.Vaikuntha, 6.Ajita, 7.Vamana, 8.Sarvabhauma, 9.Rsabha, 10.Visvaksena, 11.Dharmasetu, 12.Sudhama, 13.Yogesvara in 14.Brhadbhanu) 4.Yuga-avatarji (bele, rdee, rumene in rne barve) 5.Guna-avatarji (Brahma, Vinu in iva)

34

6.Saktyavesa-avatarji (jih je neteto in jih ni mogoe preteti; poznamo pa posredne-avesa in neposredne-saksat inkarnacije Glede odnosa z Vsevinjim pa je Gospod Caitanya hotel pokazati, da odrekanje samo po sebi ni zadostno. Imeti moramo tudi pozitivno zaposlitev. Brez pozitivne zaposlitve ne moremo dosei najvije popolnosti in spoznati duhovnega sveta in duhovnih aktivnosti. Prav tako pa je ovrgel nudenje plodonosnih aktivnosti, ker so na polju istega predanega sluenja takni principi domala neuporabni. Najvija stopnja odnosa z Vsevinjim je osredotoena na preprosto opravljanje istega predanega sluenja z naklonjenostjo. Gospod Caitanya je v pisani obliki zapustil samo osem slok Svojih navodil po imenu SIKSASTAKA. Vsa druga obsena literatura o Njegovem Boanskem kultu pa je delo Gospodovih glavnih uencev estih Gosvamijev iz Vrndavane in njihovih naslednikov.

35

V bitki so Pandauvi vodeni s Krno in Arunom pihnili v svoje koljke 36

UPANIADE Upaniade so versko-filozofska dela. Ohranilo se jih je gotovo 300. Nimajo nikakrne zveze z Vedo in so blije puranski in tantrini knjievnosti, razen 14 starih. Upaniade se lahko razporedijo glede na svoje vsebine v est razredov: 1.) upaniade, katere razvijajo vedantski nauk 2.) upaniade, katere uijo filozofijo yoge 3.) upaniade, katere povzdigujejo puavniko ivljenje 4.) upaniade, katere slavijo boga Vinua 5.) upaniade, katere slavijo boga iva in 6.) upaniade, katere pripadajo privrencem akta in druge manj pomembne

Tu je predstavljen zbir 108 upaniad, katere so natete v stoosmi (108) upaniadi Muktika: 1. Isa 2. Kena 3. Katha 4. Prasna 5. Mundaka 6. Mandukya 7. Taittiriya 37

8. Aitareya 9. Chandogya 10. Brhadaranyaka 11. Brahma 12. Kaivalya 13. Jabala 14. Svetasvatara 15. Hamsa 16. Arunika 17. Garbha 18. Narayana 19. Paramahamsa 20. Amrtabindu 21. Amrtanada 22. Atharvasiras 23. Atharvasikha 24. Maitrayani 25. Kauitaki 26. Brhajjabala 27. Nrsimhatapaniya (dva dela) 28. Kalagnirudra 29. Maitreya 30. Subala 31. Kurika 32. Mantrika 33. Sarvasara 34. Niralamba 35. Sukarahasya 36. Vajrasuci 37. Tejobindu 38. Nadabindu 39. Dhydnabindu 40. Brahmavidya 41. Yogatattva 42. Atmabodha 38

43. Naradaparivrajaka 44. Triikhibrahmana 45. Sita 46. Yogacudamani 47. Nirvana 48. Mandalabrahmana 49. Dakinamurti 50. Sarabha 51. Skanda 52. Tripadvibhutimahanarayana 53. Advayataraka 54. Ramarahasya 55. Ramatapaniya (dva dela) 56. Vasudeva 57. Mudgala 58. Sandilya 59. Paingala 60. Bhikuka 61. Maha 62. Sariraka 63. Yogasikha 64. Turiyatiavadhuta 65. Samnyasa 66. Paramahamsaparivrajaka 67. Akamalika 68. Avyakta 69. Ekakara 70. Annapurna 71. Surya 72. Aki 73. Adhyatma 74. Kundika 75. Savitri 76. Atma 77. Pasupatabrahma 39

78. Parabrahma 79. Avadhuta 80. Tripuratapini 81. Devi 82. Tripura 83. Katharudra 84. Bhavana 85. Rudrahrdaya 86. Yogakundali 87. Bhasmajabala 88. Rudrakajabala 89. Ganapati 90. Darsana ali Jabaladarsana 91. Tarasara 92. Mahavakya 93. Pancabrahma 94. Pranagnihotra 95. Gopalatapini 96. Krna 97. Yajnavalkya 98. Varaha 99. Satyayana 100. Hayagriva 101. Dattatreya 102. Garuda 103. Kalisamtarana 104. Jabali 105. Saubhagyalakmi 106. Sarasvatirahasya 107. Bahvrca 108. Muktika

40

ISA Pripada Yaur-vedi (beli) in se med srednjimi Upaniadami nahaja v skupini najpomembnejih. V njej prepoznamo panteistino sliko sveta, bog ki pa je v vsem prisoten predstavlja skupaj abstraktno Brahman, absolut na avtentino indijski nain glede na katerega se brahman ali Brahma (vseobsegajoi bit ali bog) ne razlikujeta. Za ISO so ivljenje in iskanje za absolutnostjo pomirljivi, zato se svetovno ivljenje ocenjuje pozitivno.

Polno je tisto, polno je to. Iz polnosti polno izvira. Ko se od polnosti vzame polno polnost ostaja polna.

1.

Z bogom je preeto vse kar se v tem preminem svetu giblje. Zato uivaj v odrekanju. Ne eli si nikogarnjega bogastva.

2.

Opravljajo dela tukaj, si zaeli, da ivi sto let. e si tak in ne drugaen, se te delo ne bo oklenilo.

3.

Demonski svetovi so prekriti s slepo temo, v njih pa vstopajo po smrti tisti, ki so v svoji notranjosti pogubni.

41

4.

Edino stanovitnost je hitreja od uma. utila ga ne zaznajo, enako pred enakim hiti. eprav nepomina, prehiteva vse kar drvi. Njeno delovanje podpira veter.

5.

Premika se in ne premika; je dale a je blizu; tu je v notranjosti vsega in je zunanjost vsemu.

6.

Tisti, ki vsa bitja pravzaprav vidi v sebi, in v vseh bitjih sebe, zaradi tega ne aluje.

7.

Ker, e je v vseh bitjih spoznal sebe, kaknih slepil in bolein naj se boji, e vidi enotnost?

8.

On je prodrl v vse, blee, brez telesa, neranljiv, brez miic, ist in nedotaknjen z zlobo. Modri videc, povzpet nad vse, on obstaja sam po sebi, kot predmeti ki naravno teejo skozi neskonen as.

42

9.

V slepo temo se potaplja tisti, ki slavi neznanje, v e vejo temo odhaja tisti, ki v znanju uiva.

10.

Iz znanja izhaja eno pravijo, iz neznanja pa drugo.

Tako smo sliali od modrih, ki so nas o tem uili. 11. Znanje in neznanje je kot skupno spoznanje,

z neznanjem se presega smrt, z znanjem pa se dosega nesmrtnost

12.

V slepo temo se potaplja tisti, ki slavi neresnost

v e vejo temo odhaja tisti ki uiva v resnosti.

13.

Iz resnosti izhaja eno, pravijo iz neresnosti pa drugo.

Tako smo sliali od modrih, ki so nas uili.

14.

Resnost in neresnost sta kot skupno spoznanje

neresnost presega smrt, z resnostjo pa se dosee nesmrtnost.

15.

Resnici je obraz pokrit z zlatim pokrovom

ti Puan pa ga odkrij, da ga zagledam jaz, 43

ki ivim v zakonu in resnici.

16.

O, Puan, edini videc, ti ki si vladar smrti,

sonce, potomec Praapatija raziri arke, in zberi njihov ar, da vidim tvojo najlepo podobo. Kjerkoli je ta obraz, to isto sem tudi jaz.

17.

Naj ivljenje vstopi v nesmrtni dih,

potem pa naj telo zgori v pepel in prah. AUM. Um naj pomni storjeno, naj se spominja um, naj pomni storjeno, naj pomni.

18.

K ognju nas vodi z blago potjo obilja,

Bog, ki si spoznal naa dela! Oddalji nas od prevar zla, mi pa te bomo slavili z obiljem pohval.

44

KENA Pripada najstareji skupini in njeno poreklo je v Sama-vedi. Prvi del Upaniade v stihih je nekoliko noveji in govori o neraspoznavnosti neizrekljivosti transcendentnosti absoluta, naglaujo par espirit de contradiction, monost njegovega doseganja mimo racionalnega spoznanja. Na koncu teksta pa zopet govori o intuitivnosti spoznanja brahmana. Razlikuje se "navadno" in "vije" spoznanje.

1.

Naj se okrepijo moji udi, moja beseda in moj dah, moj vid in sluh, ter mo in utila vsa.

2.

V upaniadah je vse brahman. Naj ne zanikam brahmana, niti brahman mene. Naj ne bo oporekanja, niti oporekanja mene.

3.

Naj ta dharma, ki je v Upaniadah ivi v meni, ki sem privren atmanu. AUM. Mir, mir, mir.

I. 1.

Kdo je podtaknil usmerjeno misel, da se maha? Po kom napet se premika ivljenjski dih? Kdo je to izgovorjeno besedo usmeril? 45

Vsevinji Gospod, Krna, poseduje vsa privlana obilja v popolnosti

46

Katero boansko uho in oko se je napelo?

2.

To, kar je sluh sluha, um uma, beseda besed to je tudi dih diha in vid vida. Oslobode se, modri ta svet zapuajo in postajajo nesmrtni.

3.

Tam ne dosee oko, ne dosee beseda niti misel. Ne vemo in ne razpoznavamo kako o tem uiti.

4.

To je drugano od znanega in je onkraj neznanega. Tako smo sliali od starejih, ki so nas uili.

5.

To kar se z besedo ne izreka, toda po emer je beseda izreena, spoznaj, da je to brahman, in ne to kar tu spotujejo.

6.

To kar se z mislimi zamilja, a po emer je misel zamiljena, spoznaj, da je to brahman, in ne to kar se tukaj spotuje.

7.

Tisto kar se z omi ne vidi, toda po emer oi vidijo spoznaj, da je to brahman in ne to kar se tukaj spotuje.

8.

To kar se z uesi ne slii, toda po emer uesa sliijo, 47

spoznaj, da je to brahman, in ne to kar se tukaj spotuje.

9.

To kar se z dihanjem ne vdihuje, toda po emer je dah vdihnje spoznaj, da je to brahman in ne to kar se tukaj spotuje.

II. 1. Ko misli: "Dobro vem", tedaj o obliju brahmana malo ve. Tisto njegovo v tebi, tisto njegovo v bogovih je potrebno vpraevati: "Mislim, da vem."

2.

Jaz ne mislim, da dobro vem, niti vem, da ne vem. Tisti od nas, ki to ve in on ve, da ne ve.

3.

Tisti, ki ne razmilja, in tisti ki razmilja ne ve. Nerazpoznavno je za tiste, ki to spoznajo, in spoznavno je za tiste, ki to ne spoznajo.

4.

Ko je spoznanje v prebujanju nejasno, se dosega nesmrtnost. V sebi se nahaja mo, z znanjem se dosega nesmrtnost.

5.

Tisti, ki je tukaj to spoznal, ta je, 48

tisti, ki pa to ne spozna tu, je to njegova izguba. Razbero to v vseh oblikah obstajanja modri ta svet zapuajo in postanejo nesmrtni.

III. 1. Brahman zmaga za bogove, njegova zmaga jih povelia in oni ga takole hvalijo: "To je naa zmaga in to je naa veliina."

2.

Tisto vidi njihovo samovenost in se jim prikae. Toda bogovi niso vedeli kaken je to duh.

3.

Reejo ognju: "ataveda razii kaken je to duh." "Naj bo tako," jim odgovori on.

4.

Naskoi ga tisto, pa ga vpraa: "Kdo si ti?" "Jaz sem Agni," ree on "poznavalec vsakega rojstva."

5.

"e si tak, kakna je tvoja mo?" "Vse kar zraste na zemlji lahko zagem."

49

6.

Tisto mu ponudi travico: "Zagi to." Agni se zapodi z vso mojo, pa mu je ni uspelo zagati. Vrne se nazaj in pojasni: "Nisem mogel ugotoviti kaken duh je to?

7.

Tedaj reejo vetru: "Vayu, razii kaken duh je to." "Naj bo tako," jim odgovori on.

8.

Naskoi nanj tisto in ga vpraa: "Kdo si ti?" "Jaz sem Vayu," ree on, "jaz sem dih, ki se napenja v trebuhu matere."

9.

"e si tak, kakna je tvoja mo?" "Vse kar raste na zemlji lahko odnesem."

10.

Tisto mu ponudi travico: "Odnesi to."

Vayu se zapodi s svojo mojo toda ni mu je uspelo odnesti. Vrne se nazaj in pojasni: "Nisem mogel ugotoviti kaken duh je to!"

11.

Tedaj reejo Indri: "Maghavan pojdi in razii kaken duh je to:

"Naj bo tako," jim odgovori on. Naskoi nanj, tisto pa izgine.

50

12.

V tem istem prostoru pa Indra srea eno bleee lepote,

Umo, hi snenih vrhov Himavate in jo ogovori: "Kaken duh je to?"

IV. 1. "Brahman", ree ona, "brahmanova zmaga vas je poveliala." ele tedaj spozna, da je to brahman.

2.

Zato ti bogovi, Agni, Vyau, Indra kakor, da so viji od drugih

bogov. Oni so bili najblije njegovega dotika, oni so prvi spoznali, da je to brahman.

3.

Zato Indra, kakor, da je nad drugimi bogovi.

On je bil najbliji njegovega dotika in on je prvi spoznal, da je to brahman.

4.

To uenje o njem v odnosu na bogove: to je tako, kakor kadar

strela zablei, ali kakor da zatrepeta oko.

5.

To pa v odnosu do nas samih: tisto kar se premika kakor misli, po emer se razum in volja veno spominjajo. 51

6.

To se imenjuje "ta area elja" in tej arei elji je treba slediti. Tisti, ki to spozna je zaeljen pri vseh bitjih.

7.

"Uitelj, povej Upaniado," si rekel. "Upaniada je izreena. Povedali smo ti Upaniado o brahmanu."

8.

ar, samoobvladovanje in delovanje so njeno naslonjalo. Vede so ji udje, resnica pa prebivalie.

9.

Tisti, ki jo tako spozna, odvraa vsako zlo in v najboljem, neskonnem svetu vrsto stoji, da vrsto stoji.

52

KATHA Katha ali Kathaka je v Upaniadah Yaur-veda (rna). Nekateri jo uvrajo v najstarejo. Starosti posameznih tekstov je teavno doloiti. Zaskrbljenost o smrti lahko sugerira, da je to zelo star tekst

I.1 Naj nama obema bo v pomo. Naj naju ima oba rada. Naj skupaj storimo moko delo. Naj se nae znanje poglobi. Naj nikoli ne zasovraimo drug drugega. AUM. Mir, mir, mir. 1. Neko je Vaasravasa v elji, da bi si pridobil boansko naklonjenost, rtvoval svoje posestvo. Imel je sina po imenu Naciketas. 2. Ko so se delili rtveni darovi, Naciketasa e kot deka zapolni verska predanost in on pomisli. 3. "Tisti, ki daruje krave, ki ne pijejo ve vode, ne jejo ve trave, ne dajejo ve mleka niti telet, ta vstopa v alostne svetove." 4. Zato vpraa svojega oeta: "Komu me bo dal, oe?" Ga vpraa, drugi, tretji, nato pa mu on ree: "Dal te bom Smrti!" 5. Naciketas tedaj pomisli: "Pred mnogimi grem prvi, med mnogimi sem v sredini. Kaj bo Yama danes meni storil?" 6. "Poglej kako so minevali dnevi, spomi se, da bodo tudi drugi tako minili. Smrtnik dozoreva kakor zrno ita in se zopet kakor zrno ita rojeva." 7. Kot ogenj vstopa brahmanski gost v hio. Njega se umirja s to ponudbo: "Prinesi vode, Vaisvat!"

53

Vrhovna absolutna resnica je Boanska Osebnost, ri Krna. Njegova transcendentalna oblika je polna venosti, znanja in blaenosti. 54

8. Upanja in priakovanja, pristnost in resnica, rtve in zasluge, potomci in ivina, vse to propada, kot brahman v hii slaboumnega loveka ostane brez hrane. 9. Tri noi si v moji hii prebival nepogoen, brahman, spotovani gost. Izberi si 3 elje; naj bo poklon zate brahman, meni pa dobrobit. 10. Kot prvo od treh elja bom izbral, da me moj oe Gautama pozdravi vesel, ko me ti Smrt izpusti, da se umiri njegova slaba volja, da naj bo ljubezniv in naj se ne jezi ve name. 11. Tvoj oe Auddalaka Aruna bo vesel kot prej, ko te jaz spustim in spal bo ponoi mirno in brez jeze, ko te zagleda reenega smrti. 12. V nebekem svetu ni straha. Ni Tebe Smrti, ni straha pred starostjo. V nebekem svetu je veselje, ki nastane, ko se obvlada lakota in eja ter se za seboj pusti boleino. 13. Ti pozna Smrt, tisti ogenj, ki vodi k nebu, ogenj, po katerem nebesniki dosegajo nesmrtnost, odkrij jo meni, ker sem jaz poln predanosti. 14. Dobro me posluaj Naciketas. Tebi bom razkril to: jaz poznam plamen, ki vodi k nebu, plamen, ki je do neskonnih svetov in oporie; vedi da je on skrit v globini srca. 15. Povej mi o ognju, ki je poelo sveta in kako se morajo opeke za njim zloiti. Naciketas vse to ponovi in Smrt zopet zadovoljno spregovori: 16. In Veliki duh ree tedaj zadovoljen: "Danes ti bom izpolnil e eno eljo. S tvojim imenom se bo imenoval ta ogenj; vzemi k temu ta venec tevilnih oblik." 17. Tisti, ki zage tri naciketa ognja, se zdrui s tremi in izvri tri 55

dela, ta zapua rojstvo in smrt. Tisti, ki spozna njega je vreden hvale, slue njega, ki pozna vse rojeno iz brahmana, ta dosee popolni mir." 18. Tisti, ki prige tri ognja naciketa in spozna to troje in kdor se tako moder zakoplje v ta rtveni ogenj, ta (e za asa ivljenja) prekine zanko smrti in pua za sabo boleino, uiva v nebekem svetu." 19. To je tvoj ogenj, ki vodi k nebu. Naciketas, njo si izbral kot drugo eljo. Tega ognja se bodo ljudje spominjali po tebi, povej sedaj e tretjo eljo, Naciketas. 20. Ko lovek umre, ostane ta dvom, nekateri pravijo: Obstaja tudi naprej, drugi pa pravijo: Ni ga ve; e mi to pojasni, naj bo vedenje o tem moja tretja elja." 21. Celo bogovi, stareji, dvomijo o tem, ker se ne spozna zlahka ta zadnja skrivnost, zaeli si kaj drugega, Naciketas, ne nadleguj me, oprosti mi to obljubo. 22. Celo bogovi so dvomili o tem, pa tudi ti sam, Smrt pravi, da se to ne spozna lahko. Teko se bo nael uitelj enak tebi in niti ena elja ni kot ta. 23. Zaeli si sinov in vnukov, ki bodo stoletniki, veliko ivine, slone, zlato in konje. Zaeli si plodne poljane, sam pa ivi kolikor hoe jeseni. 24. Zaeli si bogastva in dolgo ivljenje, e misli, da to ni vredno toliko kot tista elja. Naciketas, vsa tvoja upanja bom izpolnil. 25. Kjerkoli se elje teko uresniijo v svetu smrtnika, vse si jih zaeli po volji. Te lepe elje na koijah, ob milih zvokih lutenj,

56

nedosegljive navadnim ljudem - ko jih darujem tebi, ti bodo sluile Naciketas - samo ne sprauj me o umiranju." 26. Stvari, ki prihajajo dan za dnem otopijo ostrino util, o ti, ki pripelj ivljenja h koncu in celo ivljenje je kratko, naj bodo tvoje koije, ples in pesem. 27. Nihe se ne more zadovoljiti z bogastvom, jaz pa bom tako dobil bogastvo, ko sem sreal tebe. ivel bom dokler ti vlada; zato ostanem pri izbiri te elje. 28. Kateri krhki smrtnik tu doli na zemlji, ko zagleda te neuniljive nesmrtnike in jih spozna in ko opazi minljivo slast lepote in poeljenja, bi uival v drugem ivljenju?! 29. Pripoveduj nam, Smrt, o velikem odhodu, o katerem ljudje tako dvomijo. Naciketas ne bo izbral ni razen te elje, ki sega do skrivnostnega skrivalia. I.2. 1. Dobro je ena stvar, prijetno pa druga, in vsaka stvar vodi loveka do razlinih ciljev. Dobro najde tistega, ki vzame dobro; tisti, ki izbere prijetno izgubi iskani cilj. 2. lovek se sooi z dobrim in prijetnim; ko jih modrec preui, vidi razliko in izbere dobro in ne prijetno. 3. Odvrgel si Naciketas prijetne elje in tiste, ki lepo izgledajo, premotre jih dobro. Nisi sprejel zanko okraeno z bogastvom, skozi katero so tevilni ljudje potonili. 4. Neznanje in to kar je poznano kot modrost, je popolno oddvojeno, to vodi k razlinim ciljem. Verjamem, da ima Naciketas poeljenje po zananju, ker razne elje njega niso zmedle.

57

5. Prebivajo sredi teme neumni, kaj modri so v svoji oholosti, se imajo za uene in kolovratijo na okrog kot slepci, ko jih slepec vodi. 6. Nedoraslemu loveku, brezglavemu in obnorelemu z bleskom bogastva ne zasveti nikoli, da obstaja izhod. Misle: "Obstaja samo ta svet in ni drugega, on vedno znova meni pada v pesti." 7. tevilni ne morejo niti sliati o tem, in tevilni ne spoznajo niti, ko to sliijo. udeen je tisti, ki pouuje o tem in ve tisti, ki to dosee. udeen je tisti, ki to spozna, ko mu ve uitelj to odkrije. 8. Ne more se ga dobro razumeti, ko ga podaja nedorasel lovek, eprav se ga vevrstno preuuje. Ne, da se mu pribliati, e ga ne izpostavi drug. Fineje od najfinejega, presega umovanje. 9. To spoznanje, ki si ga ti dosegel se ne dosee s premiljevanjem. To se hitro razume, samo, ko to predloi - izpove drug, najdraji. Ti ima zares eljo po resnici, Naciketas, ko bi vsaj e bilo ljudi, ki spraujejo tako kot ti. 10. Jaz vem, da je bogastvo minljivo, ker se veno nikoli ne dosega z minljivim. Zato sem prigal ogenj naciketa in z rtvami minljivih stvari postal veen. 11. Vide izpolnjenje elja naslonjalo sveta, venost rtve, drugo obalo kjer ni strahu, veliino pohvale na iroko poslane in osnovo vsega, si ti, Naciketas neomajen vse to modro odvrgel. 12. Spoznajo z zbranostjo najviji duh, ki je nameen globoko v skrivaliu srca in od davne preteklosti prebiva v nepronicljivi skrivnosti, se moder lovek rei veselja in alosti. 13. Ko smrtnik to slii in popolnoma razume, ko raztrga minljive svetove in spozna nenost se zares veseli, ker je njegovo blaenstvo. Mislim, da je hia za Naciketasa odprta. 58

14. Povej mi o tistem, kar vidi nad dobrim in zlom, nad ustvarjenim in neustvarjenim nad tistim kar je bilo in ele bo. 15. Beseda, ki se omenja v vseh Vedah in odzvanja v vseh muenjih, beseda zaradi katere se ljudje eljni nje potapljajo v duhovno ivljenje, to je beseda AUM. 16. Ravno ta zlog je brahman, ta zlog je najviji, tisti, ki spozna ta zlog se mu izpolnijo vse elje. 17. To je najbolje oporie, to je najvije oporie. Tisti, ki spozna to oporie, ta uiva v svetu brahmana. 18. (Najviji duh) ne rojeva niti ne umira, ne nastaja niti ni iz esa nastal. Je nerojen, veen, stalen, starodaven, on je neunien, ko se unii telo. 19. e morilec misli, da ubija, in ubiti misli, da je ubit, sta oba v zmoti; ker on niti ne ubija niti ga ni mono ubiti. 20. Manji je od najmanjega in veji od najvejega atman prebiva v srcu vsakega bitja. Tisti, ki nima elje in tisti, ki se osvobodi bolein ta z umirjenjem util vidi veino atmana. 21. On stoji, toda dale pride, on lei toda vsega se dotika. Kdo razen mene lahko spozna tega boga, ki je vzburjenost in pomirjenost? 22. Ko atman spozna, da je velik prisoten povsod breztelesen, stabilen v nestabilnih stvareh, moder lovek ve ne trpi! 23. Ta atman se ne dosee s pouevanjem, niti z razmiljanjem niti z vekratnim posluanjem objave, samo tistega kogar on izbere, edino ta ga lahko dosee, samo njemu atman odkriva svojo pravo podobo.

59

24. Tisti, ki se ne umika slabemu vedenju, tisti ki je neumirjen in nezbran, ta ga ne more dosei niti z razumom. 25. Duhovniki in plemii so njemu samo hrana, smrt pa je njegova zaimba. Kdo pa potem ve, kje je on?!

I.3. 1. Dvoje se napaja v zaslugah dobrih del. Oboje je v skrivaluu srca v najvejih viinah. Poznavalci brahmana, kakor tudi tisti, ki vzdrujejo pet svetih ognjev in tisti, ki trikrat prigejo ogenj naciketa jih imenjujejo "svetlost in senca". 2. Naj zmoremo obvladati ogenj naciketa - ta most, ki ga prehajajo rtvovanci, tem neuniljivim najvijim brahmanom, ker neustrana je oddaljena obala za tiste, ki jo ele prekati. 3. Atman razumi kot gospodarja voza in telo kot voz sam. Razumi, da je um voznik in razum prispodoba uzd. 4. Pravijo, da so utila konji, predmeti util njihovi paniki. Modri pravijo, da uiva tisti, ki se zdrui z atmanom, s utili in razumom. 5. Tisti, ki ni bister in je njegov um vedno nezbran, njemu so utila neposluna kakor podivjani konji voznika. 6. Tisti, ki pa je bister, in vedno zbranega uma, njega utila ubogajo kakor dobri konji voznika. 7. Tisti, ki pa ni bister, brez uma in vedno neist, nikoli ne dosee cilja temve veno ostaja v krogu rojevanja in umiranja. 8. Tisti, ki je bister, pameten in vedno ist on dosee ta cilj od koder se ve ne vraa.

60

9. lovek kateremu je um voznik in razum uzde, pride do konca poti, do najvijega koraka Vinouvega. 10. Predmeti so za utili, razum pa za predmeti, intelekt je za razumom, veliki atman pa za intelektom. 11. Nepojavno je nad velikim atmanom, purua pa nad njim. Nad puruo ni niesar ve on je cilj on je najvija pot. 12. Ta atman skrit v vseh bitjih se ne prikae vsem. Opazijo ga ele ljudje monega vpogleda s svojim ostrim duhom. 13. Moder naj zadri govor v razumu (ali: govor in razum) tega pa naj zadri v velikem atmanu, in tega v atmanu, ki je mir (ali: v umirjenem atmanu). 14. Vstanite, prebudite se; elja izpolnjena, spoznajte, da je pot kakor oster rob noa, nepremostljiv, neprehoden. Tako pravijo modri. 15. Spoznajo to neslino, nedotakljivo brez oblik neuniljivo, brez okusa, brez vonja, veno, brez zaetka in brez konca nad velikim, nespremenljiv - lovek pobegne relu smrti. 16. Ko moder lovek slii in prenese naprej to starodavno zgodbo o ognju naciketa kar je Smrt njemu povedala, potem njega poveliujejo v svetu Brahma. 17. Tisti, ki z vdanostjo objavlja to najvejo skrivnost na zboru brahmanov ali v asu rtve sraddha ta za sebe pripravlja venost.

II.1. 1. Samosvoj je prebil odprtine (utila) navzven zato lovek gleda ven in ne sebe. ele nekateri modri ljudje ele nesmrtnosti, obrnejo oi navznoter in zagledajo svoj atman (sebe).

61

2. Nedorasli gredo za zunanjimi ugodnostmi in tako padajo v past smrti, ki vedno opreza. Modri pa spoznajo nesmrtnost ne iejo venosti tukaj med minljivimi stvarmi. 3. Kaj ostane tukaj v svetu razen tega s emer lovek razume kot obliko, okus, vonj, zvok in ljubezniv dotik? To je prav to. 4. Ko veliki povsod prisotni brahman spozna s katerim vidom lovek vidi v sanjah in buden, moder ne trpi ve. 5. Tisti, ki ve, da je atman na dosegu roke, gospodar preteklosti in prihodnosti, ki uiva slast ivljenja in vdihuje ivljenje, se ta ve ne skriva. To je zares tisto. 6. Kdor izmed bitij zagleda njega, ki se je rodil pred trpljenjem in pred vodami in stoji v skrivaliu srca (ta zares vidi brahmana). To je zares tisto. 7. Aditi, boanske narave, kar nastaja skozi ivljenski dah in stoji v skrivnosti srca, rojena iz bitja to je zares tisto. 8. Skrit med dvema rtvenima treskoma kot zametek skrit v materinem trebuhu, vsepoznavajoi Ogenj je vreden izziva budnih, ki mu prinaajo rtev - to je zares tisto. 9. Iz njega izhaja Sonce in v njega zahaja, na njega se opirajo vsi bogovi, nihe ne more biti viji od njega. To je zares tisto. 10. Kar je tukaj, to je tam; kar je tam, to je tukaj. Kdor v tem vidi razliko ta srea smrt v smrti. 11. To se dosee edino z umom, tu ni nikakrne razlike. Ta, ki tukaj vidi razliko, ta gre iz smrti v smrt. 12. Znotraj bitja prebiva Purua velikosti palca, gospodar

62

preteklosti in prihodnosti. Ko ga lovek spozna ga ni ve niesar strah. To je zares to. 13. Purua velikosti palca je blesk nezasenen z dimom, gospodar preteklosti in prihodnosti; on je tak danes in enak jutri. To je zares tisto. 14. Kakor se voda ko deuje na neravna tla razlije med gorami, tako tisti, ki opazuje predmete kot razline razsipa svoje moi teko za njimi. 15. Kakor ista voda, ki se vlije v isto vodo, ostane e naprej ista; tak, Gautama, postane duh modrega, ko to on spozna.

II.2. 1. Kdor se priblia trdnjavi z enajstimi vrati, trdnjavi nerojenega, katerega misli se ne meajo, ta ne trpi; zauzdajo jo, on se osvobojen zares osvobaja. To je zares to. 2. On je labod, ki prebiva v blesku, palek ki ivi v atmosferi, rtvovanec ob ognjiu, gost v domu. V loveku je v najglobji zaprisegi, v resnici na nebu; rojen je v vodi, rojen je na zemlji, rojen v resnici, rojen v kamnu; on je veliki red. 3. On vdih vodi gor, izdah mee dol; vsi bogovi izkaejo ast palku, ki sedi v sredini. 4. Kar ostane tukaj, ko se on, ki prebiva v telesu oddvoji in osvobodi telesnega omota?! To je zares tisto. 5. Smrtnik ne ivi niti od vdiha niti od izdiha, temve od neesa drugega, kar je zatoie dihu! 6. Razloil ti bom sedaj Gautama, veno skriti brahman in pot po kateri koraka atman, ko ga ujame Smrt. 63

7. Nekateri vstopajo v maternico, da utelesijo svoj duh. Drugi spremenjeni v nepremine predmete v skladu s svojim ivljenjem v skladu s svojim znanjem. 8. Ta Purua, ki buden v zaspanih oblikuje razne elje, to je tisto udovito, to je brahman to se imenjuje nesmrtnost. V njem so zadrani vsi svetovi in nihe njega ne presega. To je zares tisto. 9. Kakor ogenj, eden edini, ko vstopi v svet sprejme obliko glede na razne oblike tako tudi atman en in edini, ki je v vsakem bitju sprejme oblike, glede na razline oblike a je vseeno izven njih. 10. Tako kakor veter en in edini, ko vstopi v svet sprejme obliko glede na razne like, tako je tudi atman en in edini, ki je v vsakem bitju sprejme obliko glede na razne like, a je vseeno izzven njih. 11. Kakor se Sonce, oko celega sveta ne pomrai od njemu zunanjih grehov oesa, tako se niti atman eden in edini, ki je v vsakem bitju, ne umae z bedo sveta, temve ostane izven nje. 12. Modri, ki vidijo atmana, ki je v vsakem bitju tega vladarja, enega in edinega, ki razmnouje svojo edino obliko, ki poiva v njihovem duhu, njihovo veselje je veno in nikogar ve. 13. Veen nad nevenostjo, zavest v raznih, on eprav eden izpolnjuje elje mnogih. Modri, ki vidijo njega kako poiva v duhu doseejo veni mir in nihe ve. 14. "To je tisto", tako modri razumejo nepopisno veselje, toda kako naj vem ali sije sam od sebe ali je le odsev dugega?" 15. Tukaj ne sije Sonce niti Mesec niti zvezde, niti strele, kaj ele zemeljski ogenj. Ko to sveti, zasveti vse od njega, vse zablei od njegove svetlosti.

64

II.3. 1. To je starodavno drevo asvattha s koreninami v zraku in z vejami v zemlji. To je tisto bleee, to je brahman, to se imenjuje nesmrtni. V njem so zbrani vsi svetovi in nihe ga ne presega (ni vijega od njega). To je zares to. 2. Kjerkoli obstaja, celo to vesolje, se pojavlja iz diha in se giblje v njem. On je veliki strah, dvignjena strela. Tisti, ki ga spozna postane nesmrten. 3. Zaradi strahu pred njim ogenj plameni, od strahu pred njim Sonce sije. Od strahu pred njim Indra, Veter in Smrt kot peta hite. 4. e ga lovek ne more spoznati pred razpadom telesa se utelesi v ustvarjenih svetovih. 5. (Brahman) se vidi v atmanu kot v ogledalu v svetu prednikov kakor v sanjah v svetu nebekih plesalcev kot v vodi, v svetu Brahma kot svetlost in senca. 6. Spoznajo loenost util katera nastajajo loeno, spoznajo njihovo bujenje in njihovo umirjanje, moder ve ne aluje. 7. Nad utili je razum in nad razumom je bit. Nad njo je veliki atman, nad njim pa je nepojavljena prvobitnost. 8. Nad nepojavljeno prvobitnostjo je purua, ki je brez oznak in ki vse preema. Spoznajo ga, se lovek osvobaja in dosee nesmrtnost. 9. Njegova oblika ni na dosegu pogleda, nihe ga ne more uzreti z oesom. S srcem, mislijo, umom se on pojmuje - razumeva; tisti, ki to ve on postaja nesmrten. 10. Pravijo, da ko se umiri 5 util in z njimi razum in ko um (buddhih) ni ve v gibanju to je potem najvija obstojnost. 65

11. Ta vena zbranost util se imenjuje yoga. Tedaj ni ve zmot; yoga je resnino izvor in ugasnitev. 12. Niti z govorom niti z razumom, niti z oesom se atmana ne dosee. ele z izgovorjavo "on je" se lahko spozna. 13. "On je", tako se spozna kot tudi z obstojem realnosti na oba naina. "On je", ko se tako prodira v njega, mu zasveti prava njegova narava. 14. Ko se srce osvobodi vseh elja v njem zavitih v klobi tedaj smrtnik postane nesmrten in tukaj dosee brahmana. 15. Ko se tu na zemlji razsekajo vsi vozli srca, smrtnik postane nesmrten, dotlej - do takrat poteka uenje. 16. V srcu je sto in ena ila, toda samo ena od njih se razteza do temena. Dvigajo se z njo lovek dosee nesmrtnost. 17. Kakor palec, purua, duh, prebiva globoko v srcu vseh bitij. Njega je potrebno mirno potegniti iz telesa, kakor stren iz stebla bilke; njega je potrebno spoznati, bleeega in nesmrtnega. 18. Tedaj je Naciketas spregledal znanje in ves nauk yoge s katerim ga je obdarila smrt, in dosegel brahmana, postal brezstrasten in nesmrten; in tako bodo to dosegli tudi drugi kateri se potopijo v sebe.

66

PRASNA Prasna je atharva - vedska Upaniada, ki pripada mlaji skupini. V njej modrec Pippalada odgovarja na vpraanja estih puavnikov o naravi sanj, besedici aum, dihu, absolutnosti, in "vijem" in nijem brahmanu. Upaniada se blia teoriji yoge.

II. 1. Potem Bhargava Vaidarbhi vpraa (Pippalado): "Spotovani, koliko bogov (tj. moi) podpira bitje? Koliko jih to osvetljuje? In kateri je najbolji med njimi?" 2. On mu odgovori: "To je eterini prostor pa tudi veter, ogenj, vode, zemlja, beseda, misel, oko, uho. Osvetljujo ga, oni reko: "Mi podpiramo - vzdrujemo to telo, podpirajo ga. 3. Dah jim ree, Najbolji med njimi: "Ne padajte v zmoto. Jaz vzdrujem to telo, podpirajo ga, razdeljen na pet delov." 4. Oni podvomijo. On pa od ponosa kot, da je odel v viave. Toda, ko se on vzpenja se tudi vsi ostali prav tako vzpenjajo. In, ko se vrne na mesto se tudi vsi ostali vrnejo. Tako kot matico sledijo vse ebele, e odide, in se vse vrnejo, e se ona vrne, tako je tudi z besedo, mislijo oesom in uesi. Oni zadovoljno hvalijo dah. 5. On ari tako, kot ogenj, on je sonce, on je Paranya, dareljivi, on je veter, on je zemlja, predmet, bog, bit - nebit in tisto kar je nesmrtno. 6. Kot naperek v srediu kolesa na vozu, v dahu je vse pripeto; himne vede, formule, napevi, rtve, oblast in brahman. 7. Kot Praapati se v trebuh obraa in ti se ponovno rojeva. Tebi dahu, prispevke darujejo bitja, tebi kateri z dahi obstaja. 67

V miljonih in miljonih univezumih obstajajo breztevilni planeti in prav vsak se razlikuje od drugih po svoji kozmini sestavi. Vsi ti planeti leijo v oglu brahmayotija. Ta brahmayoti pa so samo osebni arki Vsevinje Boanske Osebnosti. 68

8. Ti si bogovom najbolji prenaalec, in oetom prvi prispevek! Ti si resnino vladanje modrecev, potomcev Atharvanov in Angirasa. 9. Z arom si Indra, Rudra kot zaitnik. Z zrakom se kot sonce premika ti si oe svetlosti. 10. Ko deuje, ta bitja dihajo tedaj, in ostanejo osreena: "Po elji bo hrana." 11. Ti si vratya. O dah, edini modrec, zajedalec, resnini gospodar sveta. Mi ti dajemo hrano, ti si nam oe, O Matarisva. 12. Tvoja oblika je v besede uvrena v uho in oko in v mislih razprostrta, osrei ga. Ne odhajaj! 13. Vse to je last daha, kar je pripeto v tri nebove. iti nas kot mati sinove, preskrbi nam sreo in modrost. IV. 1. Potem ga vpraa, Suryayavi Gargya (potomec Surye): "Gospod, kateri so tisti, ki v loveku spijo a so v njem budni? Kateri je tisti bog, ki vidi sanje? igava je ta srea? V komu je vse utemeljeno? 2. On odgovori: "O Gargya tako kakor arki zahajajoega sonca vse zdruujejo v tem razarjenem krogu ali pa se spet razhajajo, ko vzhaja tako je vse v najvijem bogu (utilu), razumu zdruuje. Zato v tem asu lovek ne slii, ne vidi, ne duha, ne okua, ne dotikuje, ne govori, ne jemlje, se ne veseli, ne opravlja potreb, se ne giblje. Govori se, da se takrat spi. 3. Samo dahi (kot) ognji v tem mestu ostanejo budni. Domai rtveni ogenj je vdih, juni rtveni ogenj pa izdih; ogenj za vlivanje je dih (pranah) od vzemanja (pranayad) ker je ogenj za vlivanje vzeta (praniyate) od domaega ognja.

69

4. Notranji dih (samanah) se tako imenjuje ker uravnoteuje (saman nayati) dva darova - vdihovanje in izdihovanje. Misel je rtvovalec, plod rtve je vdih kateri iz dneva v dan rtvovalca vodi k brahmanu. 5. Tukaj v sanjah ta bog doivlja svojo veliino. Kar je e videl, ponovno vidi. Kar je e slial ponovno slii. Kar je e util v raznih zemljah in raznih smereh ponovno uti. Kar je videl in ni videl, kar je slial in ni slial, kar je doivel in ni doivel, kar obstaja in ne obstaja, vse to vidi, vidi on, ki je vse. 6. Ko je s svetlobo obvladan, ta bog ne vidi sanj. Tedaj se v telesu oglaa srea. 7. Kakor se ptice, ljube, na drevesu odpoijejo, kjer je njihov dom, tako se vse naslanja na najviji atman. 8. Zemlja in tisto kar je njeno, vode in tisto kar je njihovo, ogenj in kar je njegovo, prostor in to kar je prostorno, oko in tisto kar je vredno videti, uho in tisto kar je vredno sliati, vonj in tisto kar je potrebno vonjati, okus in tisto kar je okusno, koa in tisto kar je za dotik, beseda in to kar je potrebno povedati, roke in kar je za rokovanje, spolni organ in zadovoljstvo, anus in tisto kar je potrebno izvrei, dve noge in hoja, razum in predmet razmiljanja, um in tisto, kar se lahko pojmuje, osebnost in tisto kar dela jaz, misel in to kar se misli in to kar se osvetljuje, dah in to kar on vzdruje. 9. Zares on je ta kateri vidi, se dotika, slii, vonja, okua, misli, se spominja, dela, on je zavestni atman (vidna natma), purua, on je utemeljen v najvijem neuniljivem atmanu. 10. K najvijemu neuniljivemu pride tisti, ki prepozna tega brez sence, neutelesenega, brezkrvnega, istega, neuniljivega. Dragi on je vseveden in postaja vse. O temu govori ta stih: 11. Kdor ve, dragi, kot neuniljivo 70

je to, kjer zavestni atman z bogovi, vsemi dahu, bitji stoji, vseveden, on vstopa v vse.

V. 1. aibya Satyakama tedaj vpraa njega (Pippalado): "Spotovani, tisti med ljudmi kateri ivljensko razglablja zlog AUM (OM), kateri svet s tem osvaja?" 2. On mu odgovori: "O Satyakama, ta zlog OM je viji in niji brahman. Zato poznavalec s pomojo njega dosee kogar koli od njiju. 3. e se on osredotoi na rko (A) se razsvetljen z njim hitro zopet vrne na zemljo. Himne ga vodijo k svetu ljudi. Tam oskrbljen z muenjem, brahmanskim ivljenjem, vero, on doivlja veliino.

71

MUNDAKA Mundaka spada k oli Atharva-vede. Nekateri avtorji menijo, da spada k srednji, nekateri pa da k mlaji skupini tekstov Upaniad. Govori o tem, kako se z rtvovanjem doseejo samo zemeljski cilji, kar je predvideval e Naciketas iz Kathe, toda ele zunanje absolutnosti in askeza garantira vije sfere. Reintegracija v absolutnost je cilj osvoboditve. Purua je poreklo in izvor brahmana. Insistira na "vijem" in "nijem" znanju. I.1 (Angiras ree:) 6. Nevidno, neobjemljivo, brez roda in varne, brez vida in sluha, brez rok in nog veno, razprostranjeno, vsepovsod prisotno najsubtilneje, neuniljivo - to modri vidijo kot izvor bitja. 7. Kot pajek, ki louje in vlee (nit) kot bilke, ki na zemlji rastejo tako kot rastejo iz ivega loveka lasje in dlake, tako tukaj vse iz neuniljivega prebiva. 8. Z muenjem se brahman gradi, od tam se rojeva hrana, iz hrane dah, razum, realnost,

72

svetovi in nesmrtnost v (rtvenih) delih. 9. Tisti, ki vse ve in razume igar fantazija se sestoji iz znanja iz njega je ustvarjen ta brahman, tj. ime, oblika in hrana.

I.2. 1. To je resnica: Te rtve, ki jih pesniki vidijo v himnah mnogovrstno so razprostrte v tri (vede). Vedno jih izvajate, resnicoljubnei to je vaa pot k svetu dobrote. 2. e plamen valuje ko je prigan rtveni ogenj tedaj je med dve merici masla z vero vliti prispevek. 5. e rtvuje, ko plamen plapola prinose dar ob pravem asu oni ga vodijo kot soneve arke 73

tja kjer ivi gospodar bogov. 6. "Pridi, pridi," ga kliejo bleee daritve, s sonevimi arki prenaajo rtvovalca s prijetno besedo mu ast izkazujejo: to je va zasluni Brahmnin svet dobrih del. 7. Resnino je negotovih teh osemnajst ladij vrsta rtev za katere se pravi, da so nije (rtveno) delo Nori so tisti, ki se tega vesele kot boljega ponovno odhajajo v ivljenje in smrt. 8. Potopljeni v neznanje, domiljavi, misle kako so pametni Bedaki se zmedeno vrtijo kot slepci katere slepec vodi. 9. Kot otroci, ki mislijo, da so dosegli cilj raznovrstno potopljeni v neznanje iz strasti ne dojemajo, izvrevalci rtev in zato propadejo ko se svet izrpa. 10. Blaznei, misle, da je rtev najzasluneja 74

ne vedo za niesar drugega (dobrega) Po uivanju v raju, osvojenem s svojimi dobrimi deli oni zopet vstopajo v ta ali e niji svet. 11. Tisti, ki pa se v gozdu ukvarja s fantaziranjem in vero

umirjeni poznavalci, kateri ive od miloine skozi sonna vrata neomadeevani odhajajo tja kjer je to nesmrtno bitje, neuniljivi atman. 12. Brahman, ko pogleda svetove z delom zgrajene,

se mu lahko zagnusi tisto neustvarjeno prebivajo iz ustvarjenega. Zaradi znanja naj zato z gorivom v roki odidejo k uitelju, (objavijo) v ustaljenem brahmanu. 13. Tistemu kateremu je primerno priel, umirjenih misli,

utian, poznavalec(uitelj), glede na resnico sporoa to znanje o brahmanu katerega se razume kot neuniljivo bitje (akram, puruam) resnica.

75

II.2. 1. Viden, skrit, povabljen s tistim kar se v globini premika veliko naslonjalo - tam ustaljeno to kar se premika, diha in trepeta. Vedite, da je to bit (sat) in nebit (asat) najviji predmet elja kateri je izvrstneji od lovekega spoznanja. 2. To kar je bleee, tanje od tanjega v katerem so nameeni svet in ljudje, ta neuniljivost je brahman, to je dah, to je beseda, to je misel. To je resninost, to je nesmrtnost. V to se izplaa prodreti, dragi vedi. 3. Kot lok je vzeto veliko oroje Upaniada naj na njega postavi strelico zailjeno s predanostjo naj se napne z mislimi usmerjenimi na to (tat). Vedi, dragi, da je to neuniljivo, cilj. 4. Besedica, aum je lok in atman je strelica.

76

Brahmana pa imenjujejo za cilj. Brez napake ga je potrebno zadeti. Kot strela (v cilju) (lovek) bi bilo potrebno da postane narava tega (tanmayah).

III.1. 5. Z resnico je dosegljiv, s fantazijo, ta atman s pravilnim vedenjem, z ivljenjem venega brahmanskega uenca. Znotraj telesa sestoje iz sijaja je ist ta kogar vidijo puavniki, ki so se reili greha. 6. Samo resnica zmaguje, in ne neresnica. Skozi resnico vodi pot, ki vodi k bogovom, po kateri gredo modreci, ker so se jim uresniile elje, tja kjer je to (tat), najvije prebivalie resnice.

III.2. 5. Ko ga modreci doseejo, zadovoljni z znanjem lastne izpolnjenosti, brez strasti, umirjeni doseejo njega, kateri povsod pride 77

modri zbranega duha vstopijo v vse. 6. Tisti, kateri so dobro preverili smisel vedantskega znanja puavniki, preieni z asketsko disciplino oni so v svetovih brahmana, na vzvienem prostoru asa vsi na drugi strani smrti, popolnoma osvobojeni. 7. Odide (njihovih) petnajst delkov k osnovam in vsi bogovi (utila) k odgovarjajoim boanstvom dela in atman-ki-se-sestoji-iz-zavestiv najvijem neuniljivem vse postane eno. 8. Tako kot reke teejo v morje izginjajo odvre ime in obliko, tako, poznavalec, osvobojen imena in oblike pride k nebekemu purui, vijemu od najvijega. 9. Ko brahman pozna najvije, ta tudi Brahman postaja in v njegovem rodu ni nikogar katerega brahman nebi poznal. On gre preko alosti, preko grehov Razreen globinskih vezi, on postane nesmrten. 78

10.

To je povedano v stihu:

Tisti, ki se rtvujejo, ueni v objavljanju, varni v brahmanu, kateri sebe z vero prinaajo edinemu vidcu samo njim se sme predati to vedenje brahmana po tem ko je opravljen obred z glavo. 11. To je resnica, njo je davno izrekel modri Angiras

Ne more se je uiti tisti, ki ni opravil obreda Priklon najvijemu modrecu.

79

MANDUKYA Mandukya je zelo kratka Upaniada, pripada Atharva-vedi in je mlaja med klasinimi. In ona govori o enotnosti atmana - brahmana. Absolut ima 4 naine obstajanja, ki se uresniujejo in jim skupno odgovarjajo s pomojo tirih stopenj (sanj). To je udena teorija sanj, omenjena e v Brhadaranyaki (IV,3,9) toda tukaj konno obdelana. Na ta tekst se navezuje uitelj vedantske ole - Gaudapada - s svojim komentarjem Karika v VIII. stoletju novega asa. MaU. 1. AUM. Ta zlog je vse to. Tolmaenje je: preteklost, sedanjost in prihodnost; vse to je zlog AUM. In kar obstaja drugega razen teh treh asov je prav tako zlog AUM. 2. Vse to je brahman. Ta atman je brahman. Atman pa ima tiri dele. 3. Prva etrtina je vaisvanara, katere podroje je budno stanje, katero spoznava zunanje predmete, kateri ima sedem udov in 19 ust, kateri uiva velike elemente. 4. Druga etrtina je taiasa, katere podroje je stanje sanj, kateri spoznava notranje predmete, kateri ima sedem udov in 19 ust, kateri uiva prefinjene elemente. 5. Ko pa lovek zaspi, ne ele niti ene elje in ne sanjajo sanje, je to globoki sen. Ta tretja, etrtina je prana, katere je stanje globokih sanj, kateri je postal eden, kateri je istega spoznanja kateri uiva naslade, katerega obraz je misel. 6. On je gospodar vsega, poznavalec vsega, on je vladar v notranjosti. On je izvor vsega, zaetek in konec bitja. 7. Kdor ne spozna notranjih predmetov, kdor ne spozna zunanjih predmetov, kateri ne spoznajo oboje, kateri ne spozna sam sebe, 80

kateri ni poznavalec, kateri ni nepoznavalec, neizrekljiv, nezajet, brez oznak, nepojmljiv, kateri se ne more poimenovati kateri je umirjanje manifestiranega, spokojen, blag, nedvojen, tak mislijo, da je etrti del. On je atman. Njega je potrebno poznati. 8. Ta atman je po elementih zlog AUM. Elementi atmana so deli, so elementi, zvok A, zvok U, zvok M. 9. Vaisvanara, kogar podroje je budno stanje je rka A, prvi element, ali po korenu ap (politljiv) ali po temu kar je na zaetku. Kdor tako pozna dosee vse elje in postane zaetek tega. 10. Taiasa, katere podroje je rka U, drugi element ali zaradi dviganja ali po tem, ker se javlja v sredini. Kdor to pozna postane tisti v igar druini ni rojen nihe, ki ne pozna brahmana, tudi sam postane tisti katerega poveliuje venost znanja. 11. Prana, katerega podroje je podroje globokoga sna je rka M, tretji element, ali po korenu mi (meriti, spoznati) ali po temu kar je na koncu. Kdor tako zna meriti (spoznanje) vse to tudi postane konec tega. 12. etrti je tisti del, ki nima elementov, neizreen, katerega posebnost je umirjanje manifestiranega sveta, blag, nedvojen. Tak je pravzaprav zlog AUM, atmanu. Kdor to ve z atmanom v atmanu odhaja.

81

TAITTIRYA Taittrija pripada, Yaur-vedi (rni) in je prav tako stara; brahman se v njej preteno oznauje z obredno formulo, ona pa je drugae vezana na tolmaenje ritualov. Simbolino se rtev izenauje z vesoljem. Poleg objasnjevanja ritualov so obvezne tudi fonetine pekulacije. Vztraja se na poznavanju najvije osebnosti para matma - atmana in razvija se teorija o petih omotih, ki loveku obstruirajo spoznanje. II.1. (Trisanko ree:) 1. AUM. Tisti, ki pozna brahmana, dosega vrhunec, a o temu se ree naslednje: "Brahman je resninost (satyana) znanje (nanam), neskonnost (anantam). Tisti, ki ve, da je on nameen v skrivaliu (srca) in v najvijem nebu, uresniuje s pomojo umnega brahmana vse elje. Od tega je atman zato postal prostor, od prostora je postal veter, od vetra ogenj, od ognja voda, od vode zemlja, od zemlje rastline, od rastlin hrana in od hrane lovek. Ta lovek se sestoji ravno od bistva hrane. Takna je njegova glava, takna je njegova desna stran, takna je leva stran, taken je njegov atman, tak je njegov rep (kateri je) podpora. O tem govori ta kitica: II.2 1. "Od hrane se rojevajo bitja, tista, ki se nahajajo na zemlji. Oni prav zares ive od hrane in tja se vraajo na koncu. Ker je hrana prva med bitji in se zato imenjuje zaceljiteljica vsega. Iz hrane se rojevajo bitja, s pomojo hrane se razvijajo, (ona) je pojedena in je elemente (bhutani). Zato se to imenjuje hrana. Razlien od tistega, ki se sestoji od bistva hrane, je notranji atman, 82

kateri se sestoji od bistva hrane, je notranji atman kateri se sestoji od daha, kateri ga izpolnjuje. Tisti ima obliko loveka. Glede na njegovo loveko obliko ima tudi ta obliko loveka. Njegov dah je glava, vdih je njegova desna stran, izdih pa njegova leva stran, prostor je atman, zemlja rep (konec kateri je podpora). II.3. 1. "Z dahom, bogovi dihajo, pa tudi ljudje in ivina, dah je bitjem ivljenska doba (ayuh), zato ga imenjujejo splona ivljenska doba. Polni dobi se bliajo tisti kateri kot dah spotujejo brahman, ker je dah doba vseh bitij. Zato ga imenjujejo "splona ivljenska doba". On je prav zares telesni atman tistega prejnjega. Zares razlien od tistega, ki se sestoji od razuma, ki ga izpolnjuje. On ima obliko loveka. Glede na njegovo loveko obliko ima tudi ta loveko obliko. Yaur-veda je njegova glava. Rg-veda je njegova desna stran, Sama-veda je njegova leva stran, uenje (je njemu) atman, himne Atharvana in Angirasa (so njegov) rep (konec) (kateri je) podpora. O tem govori sledea kitica: II.4. 1. Od kod se besede vraajo skupaj z mislimi a ne da jo dosee (tega se) nikoli ne boji tisti, ki ve za dobroto (anandam) brahmana. To je zares telesni atman tistega prejnjega. Zares, razlien od tistega, ki se sestoji od razuma, zares notranji atman, ki se sestoji od zavesti, kateri ga izpolnjuje. On ima obliko loveka. Glede na njegov loveki lik ima tudi ta obliko loveka. Vera je njegova glava, resnica (rtam) je njegova desna stran, realnost (satyam) leva stran, disciplinaatman, mo-rep (konec kateri je) podpora.

O tem obstaja nasljednja kitica: 83

II.5 1. Zavest upravlja rtev, upravlja pa tudi z deli. Vsi bogovi slavijo zavest kot najvije brahmana. e (lovek) pozna brahmana kot zavest in puste zla v telesu, od nje se ne oddaljuje, uresniuje mu vse elje. To je zares telesni atman tistega prejnjega. Zares, razlien od tistega, ki se sestoji od dobrobiti, ki ga izpolnjuje. On ima obliko loveka. Glede na loveko obliko ima tudi ta obliko loveka. Prijetnost (priyam) je njegova glava, veselje (pramodah) leva stran, dobrobit (anandah) - atman, brahman ( je njegov) rep (kateri je) njegova podpora. O tem govori naslednja kitica: III.6. 1. Kot, da ne obstaja tisti brahman za kakrnega se pozna kot neobstojee (asat). e pa se ve, da brahman je, poznajo pa ga kotobstojeega. To je zares telesni atman tistega prejnjega. O tem pa se postavljajo vpraanja. Ali tisti, ki ni poznavalec po smrti odhaja na drugi svet? Ali na tisti svet po smrti odhajajo samo tisti, ki to ve? On (atman) si zaeli: "Jaz bi se razmnoil in reproduciral." On se preda trpljenju; po opravljenem trpljenju emanira (zaari) vse to kar je. Ko ga emanira-izareva vstopi (v svet); vstope, postane to kar je (sat) in to kar je drugostransko (tyat), definirano in nedifinirano, osnovano in neosnovano, zavestno in nezavestno, resnino in lano. Postane realnost (satyam), takna kakrna je. To je tisto, kar se imenjuje resninost. 84

III.7. 1. Ni potrebno preklinjati hrano, to je pravilo. Zares, dah je hrana, telo je poeruh hrane, na dah se telo naslanja, na telo se dah naslanja. Torej hrana se naslanja na hrano, on je utemeljen (pratisthitan). On postane lastnik in poeruh hrane, postane moen v potomstvu, ivini in brahmanskem blesku in veliki slavi.

85

Mistik kateri zapusti ta svet v asu dima, v noi, v asu dvotedenskega obdobja, ko se mesec manja ali est mesecev od takrat, ko se sonce pomika po juni strani, odhaja na mesec ali pa se ponovno vraa. 86

AITAREYA Aitareya pripada Rg-vedi in to istoimenski Aranyaki kateri je pravzaprav konec in se zdi, da je zelo star. Ponavljajo se kozmogonijski miti in odnos izenaenja med mikro in makrokozmosom. In sam Aitareya - brahmana obdeluje tipine probleme Upaniad: atman - absolut, njegove razline manifestacije, v ivljenju, njegova spoznanja (tj. atman = brahman) katera omogoa premikanje v njo, to je lastno izvorno naravo. Ritual ima tudi svoj intimni interiorizirani znaaj za "tistega, ki to pozna." Obstajajo razne stopnje spoznanja. (The Aitareya, Aranyaka ed&tr.(...) by Arthur B. Keith, Oxford 1909 III.1. 1. "Kdo je on?" "Mi ga slavimo kot atman, kateri od teh pa je ta atman?" "Ali po tem po emer lovek gleda ali po emer lovek poslua ali po emer lovek vonja ali po emer se oblikuje govor ali po emer se razlikuje sladko in nesladko?" 2. To kar je srce in ta razum, zavest, razumevanje, zaznavanje, spoznanje, modrost, opaanje, volja, misel, razmiljanje, ostroumnost, pomnenje, predoitev, navdahnenje, poeljenje, ivljenje, mo, vse to so samo oznake za UM. 3. On je Brahman, on je Indra on je Praapati on je vsi bogovi in pet velikih elementov in zemlja in zrak in prostor in voda in svetloba; on je vsi ti nateti elementi kot tudi oni premeani in drobneji in seme to in tisto; in rojen iz jajca in rojen iz maternice in rojen iz pare in rojen iz mladia; in konji in goveda, ljudje in sloni; in vse kar tukaj diha, vse kar se premika in leti in kar je nepremino. To je vse vodeno z umom, um je naslonjalo, um (pranana) je brahman. 4. In on (Vamadeva) z atmanom, ki je um, zapusti ta svet in dosega vse elje v nebekem svetu, nesmrten postaja .... postaja.

87

CHANDOGYA III.1 (Uitelj Aruna) 1. Prav zares tisto je Sonce med bogovi. Nebo mu je poez pritrjena trstika, strani sveta so na njej medena sredica cveta, arki Sonca pa so niti medu. 2. arki sonca z vzhoda izhajajo iz vzhodnih celic sredice cveta. Stihi rg-vedskih himen so ebele, RG-veda je cvet, nesmrtni sok v njem pa so pravzaprav slavospevi. 3. Oni so vsrkali sok Rg-vede, sr tega soka pa se spremeni v slavo, bli, obutek, mo in okrepilo. 4. Vse je izlo in se zlilo okrog sonca. To pravzaprav tvori rumeno barvo sonca. III.2 1. arki sonca z juga izhajajo iz junih celic sredice cveta. Stihi yaur-vedskih himen so ebele, Yaur-veda je cvet, nesmrtni sok v njem, to pa so pravzaprav slavospevi. 2. Oni so vsrkali sok Yaur-vede, sr tega soka pa se je spremenil v slavo, blesk, obutek, mo in okrepilo. 3. Vse to je izlo in se zlilo okrog sonca. To pravzaprav tvori svetlo barvo Sonca. III.3 1. arki Sonca z zahoda izhajajo iz zahodnih celic jedra cveta. Stihi sama-vedskih himen so ebele, Sama-veda je cvet, nesmrtni sok v njem pa so pravzaprav slavospevi.

88

2. Oni so vsrkali sok Sama-vede, sr tega soka pa se spremeni v slavo, obutek, mo in okrepilo. 3. Vse to je izlo in se zlilo okrog Sonca. To pravzaprav tvori ugaajoo barvo Sonca.

III.4 1. arki Sonca s severa izhajajo iz severnih celic jedra cveta. Stihi atharva-vedskih himen so ebele, Atharva-veda je cvet, nesmrtni sok v njem, to so pravzaprav slavospevi. 2. Oni so vsrkali sok Atharva-vede, sr tega soka pa se spremeni v slavo, obutek, mo in okrepilo. 3. Vse to je izlo in se zlilo okrog Sonca. To pravzaprav tvori temno barvo Sonca. 5. arki Sonca kateri blee v viini izhajajo iz gornjih celic jedra cveta. Skrivni nauki Upaniad so ebele, brahman je cvet, njegov sok pa je nesmrtnost. 6. One so vsrkale sok brahmana, sr tega soka pa se spremeni v slavo, blesk, obutek, mo in okrepilo. 7. Vse to je izlo in se zlilo okrog Sonca. To je pravzaprav tisto kar se vidi kot trepetanje v sredini Sonca.

III. 6-10 (skrajan tekst) Od teh pet nesmrtnih strenov ivijo petvrstni bogovi: Vasu, katerih usta so ognjena (podroje boga Agni)

89

Rudre, katerih usta so bliskovita (podroje boga Indre) Aditya, katerih usta so vodena (podroje kozmogonijskih voda Varuna) Maruti, bogovi vetra, igar usta so nektar soma, Sadhya, igar usta tvori Brahma. No ti bogovi niti ne jedo niti ne pijejo. Oni se zadovoljujejo z opazovanjem teh streenov, potegujejo se v njihova oblija in iz njih ponovno arijo. Prav tako poznavalci posameznih Ved vstopajo po smrti v primerne-odgovarjajoe arke svetlobe, tu ostanejo za as doloenega kozminega procesa, potem pa ponovno emanirajo, tako kot ebele izstopajo iz panja.

III.11 1. (Najprej od tega, duh osvobojen s samospoznanjem), ko je dosegel zenit, ni ve ne izhaja niti ne zahaja temve ostane v srediu v enosti. Zato se pravi v slavospevu: 2. "Tam ni ve tako kot tu, in nikoli ni niti vzhoda niti zahoda." O bogovi, dajte, da spoznajo to resnico nikoli ne bom loen od brahmana. 3. Prav zares, za tistega, ki to spozna ni ne izhoda ne zahoda. Dan postane veen tistemu, ki tako spozna to Upaniado o brahmanu. 4. Tako je Brahma, stvarnik sveta, govoril oetu stvarnosti Praapatiju, Praapati prvemu bitju Manuu, Manu svojim potomcem, Aruna pa je to resnico o brahmanu sporoil svojemu najstarejemu sinu Uddalaki Aruniju.

90

5. Ker oe lahko ta nauk o brahmanu sporoi svojemu najstarejemu sinu ali dostojenmu uencu, 6. toda nikomu drugemu. Tudi, ko bi mu ponudil celo zemljo obkroeno z morjem naloeno z bogastvom, bi on moral rei: "To je v resnici veje od tega."

IV.1 1. Aum. ivel je neko pravnuk potomec anasrute, poboni darovalec, irokosrni dajalec, kateri je pripravljal veliko hrane; povsod je imel gostia misle kako bodo ljudje povsod jemali njegova jedila. 2. Neke noi sta prileteli dve goski in ena drugo takole ogovori: "Ho! Ho! Kratkovidni, kratkovidni! anasrutija Pantrayane se razprostira kot nebo. Ne pribliuj se mu, da te ne opee!" 3. Druga pa ji odgovori: "Kdo je ta o katerem govori kot, da je Raikva, lovek z vozom?" "In kdo je ta Raikva, lovek z vozom?" 4. "Tako kot poteze katere prinaajo ve tok pripadajo vse poteze z manj tokami, tako gre tudi njemu vse dobro, katera bitja delajo. Tistega kateri ve kar on ve, jaz tako imenjujem." 5. anasruti Pantrayama to slii in ustane ree streniku za rezanje mesa: "Hej ti! Govori o meni kot o Raikvi, loveku z vozom. Toda kdo je ta Raikva?" 6. "Tako kot potezam katere prinaajo ve tok pripadajo vse poteze z manj tokami, tako gre tudi njemu vse dobro kar bitja delajo. Tistega kateri ve kar on ve, jaz tako imenjujem." 7. Strenik zadolen za rezanje mesa ie toda se vrne in pove, da ni

91

niesar nael. On pa ree: "O bog. Pa se vendar splaa iskati kje se ie brahman!" 8. On pristopi s spotovanjem do loveka, kateri je pod vprenim vozikom praskal garje. Vpraa ga: "Ali si ti, Raikva z vprenim vozikom, gospod?" "Sem," odgovori on. Strenik se vrne in sporoi: "Nael sem ga."

IV.2 1. Tedaj pravnuk potomec anasrute pripelje 600 krav, zlato ogrlico in voz z osli ter odide k Raikvi, kateremu ree: 2. "Raikva, poglej eststo krav, zlata ogrlica in voz z osli. Sedaj mi razodeni boanstvo katero spotuje." 3. On pa mu odvrne: "Fuj, fuj udra! Obdri vse skupaj z govedom." Potem pa anasruti Pantrayana ponovno vzame tiso krav, zlato ogrlico, vprego z osli in herko. Ponovno stopi k njemu in mu vse da. 4. Ree mu: "Raikva, tiso krav, zlata ogrlica, vprega z osli, ena in vas v kateri ivi vse ti dam. Sedaj pa me podui gospod." 5. Ko je dvignil njen obraz, mu on samo odgovori: " Fuj, fuj, udra, kakne stvari! Samo s tem obrazom bi me lahko nagovoril, da ti povem. To je vas, ki se imenjuje Raikva-parna, naroda Mahavra, kjer se je naselil ob njem." In Raikva ree kralju:

IV.3 1. "Zrak je prav zares pivnik, ker ko ogenj ugasne odhaja v zrak, ko Sonce zahaja odhaja v zrak. 2. Ko voda izhlapi, odhaja v zrak. Zrak jih prav zares vse pivna. Toliko o boanskem. 92

3. Sedaj pa kar se tie osebnosti: dah je v resnici pivnik. Ko spimo, se govor potegne v dah, vid v dah, sluh v dah in razum v dah. Dah jih vse vpija. 4. To sta prav zares dva pivnika: veter (zrak) med bogovi, dah pa med vitalnimi sposobnostimi." IV.4 1. Satyakama abala ogovori svojo mati Dabalo: "Spotovana! elel bi postati brahmanski uenec. Katerega roda sem?" 2. Ona mu odgovori: ""Jaz ne vem, katerega roda si. Dobila sem te, ko sem v mladosti sluila povsod in se raznovrstno obnaala, zato ne vem iz katere druine si. Moje ime je abala ti pa si Satyakama, pa se imenjuj Satyakama abalin sin." 3. On se napoti h Haridrumati Gautami in ree: "elel bi postati brahmanski uenec. Ali smem pristopiti gospod?" 4. On vpraa: "Katerega rodu si sinko?" On pa odgovori: "To ne vem gospod. Ko sem vpraal mati, mi je ona odgovorila, da me je dobila, ko je v mladosti sluila povsod in se raznovrstno obnaala in zato ne ve iz katere druine sem. In rekla mi je, da je ona abala, jaz pa sem Satyakama. Tako sem jaz Satyakama abala, spotovani." 5. Uitelj mu odgovori: "Nekdo, ki ni brahman tako ne more govoriti. Prinesi kurivo, dragi moj. Sprejel te bom, ker se nisi oddaljil od resnice."

IV.15 1. Satyakama abala ree Upakosali: "Tisti lovek, ki se vidi v oesu to je atman. To je neumrljivost, to je neustranost, to je brahman. Tako in e kapne topljeno maslo ali voda vanj se izliva navzven. 2. To se imenjuje Samayadvama, ker se vse prijetne stvari (vama) 93

spajajo (abhi/samyanti) v njem. Vse prijetne stvari se zbirajo v tistega kateri to ve. 3. Pravzaprav je on prav tako vamani, ker pridobiva (nayati) vse ugodnosti. Tisti, ki to ve dovaja vse prijetnosti. 4. Pravzaprav je on tudi brahmani, ker on sije v vseh svetovih.

5. Potem pa on brez oziranja, e mu pripravijo posmrtni obred ali ne odhaja v ogenj (na grmado) iz ognja v dan, iz dneva v petnajst dnevni rastoi mesec, od tod v est meseno severno potovanje Sonca in iz teh mesecev v leto, iz leta v Sonce iz Sonca na mesec, iz meseca v blisk. Tu je neko nebeko (amanavah) bitje. On ga popelje h brahmanu. To je pot bogov, pot brahmanov. Oni kateri hodijo po tej poti se ne vraajo s tem lovekim vrtincem, ne vraajo se!"

V.3 1. Svetaketu Aruneya odide na skupino Pancal. In tedaj mu Pravahamana aivali ree: "Mladeni ali te je tvoj oe poduil?" "Da vsekakor, gospod." 2. "Ali ve kam vsa bitja odhajajo?" "Ne vem, gospod." "Ali ve kam se zopet vraajo?" "Ne gospod." "Ali ve kje se dve poti razhajata, steza bogov in steza prednikov." "Ne gospod." 3. "Ali ti ve kako to, da se ta svet nikoli ne napolni?" "Ne vem gospod." "Ali ve kako pri peti vlivanki voda dobi loveki glas?" "Zares ne vem, gospod." 4. "Kako to, da potem trdi, da si pouen? Kako lahko nekdo ree, da je uen, kateri ne ve za te stvari?" Razoaran se on vrne k svojemu oetu in ree: "Govoril si, da si me poduil, gospod, a me nisi poduil! 94

5. En pripadnik katriyskega rodu mi je postavil pet vpraanj, jaz pa nisem znal odgovoriti, niti na enega." Oe mu ree: "Tako kot si mi jih prenesel, jaz ne razumem niti enega od njih. e bi jih vedel bi ti jih povedal." 6. Potem Gautama odide h kralju, kateri ga sprejme z dolnim spotovanjem. Naslednje jutro on odide na skupino in kralju ree: "Spotovani Gautama izberi si darilo iz sveta dobrega." On pa odgovori: "Naj ti bo loveko dobro, o kralj. Povej mi kaj si govoril deku." Kralj pa se zmede. 7. "Ostani tukaj dalj asa," mu ukae. Potem pa ree: "Glede na to, kar si mi rekel Gautama, to znanje pred teboj nikoli ni prilo do nekega brahmana; zato je oblast v vseh svetovih pripadala samo katriyam."

V.9 Kralj ree 1. "Tako v peti vlivanki voda dobi loveki glas. Embrij se zavit v opno, potem, ko je notri odleal deset ali devet mesecev rodi. 2. Ko se rodi, ivi toliko dolgo kolikrna je njegova doba. Ko umre ga odnesejo na ogenj od koder je priel, od koder je nastal.

V.10 1. Tisti, ki takole znajo in kateri se v gozdu koncentirajo osredotoajo na vero kot fantazijo oni odhajajo v ogenj, iz ognja v dan, iz dneva v dva tedna rastoega meseca od tam v est mesecev od katerih gre Sonce po severni poti. 2. Od tod v leto, iz leta v Sonce, iz Sonca v mesec iz meseca v blisk.

95

Tam je tista neloveka osebnost. On jih vodi v brahman, to je pot, ki vodi k bogovom. 3. Tisti, kateri pa v vasi opravljajo rtev in dareljivost odhaja v dim, iz dima v no, iz noi v mrano polovico iz mrane polovice meseca v est mesecev june poti Sonca. Oni ne pridejo do leta. 4. Od teh estih mesecev (oni odhajajo) v svet prednikov, od sveta prednikov v eterini prostor (a kasam) iz eterinega prostora na mesec. On je kralj Soma, to je hrana bogov, njega jedo bogovi. 5. Ostane tu za ves as dokler ima e kaj ostankov (lastnega delovanja) se oni ponovno vraajo in to po isti poti - v eterini prostor, iz eterinega prostora v zrak (veter); ko je bil veter, postane dim; ko je bil dim postane megla; 6. Ko je bil megla, postane oblak; ko je bil oblak zane deevati. Tedaj se oni rojevajo kot ri in oves, trave in drevesa, sezam in zelenjava. Od tod je zares teko izstopiti; KER SAMO, E BI GA KDO POJEDEL KOT HRANO, ZATEM PRISPE KOT SEME IN ON SE RAZVIJA NAPREJ. 7. Za tiste, ki pa se tu dobro in lepo vedejo, oni vstopijo v dobro maternico brahmanke, katrijke ali vasijke (katera jih bo rodila); za tiste, ki pa se tu neprimerno vedejo obstoji nevarnost, da bodo prili v zarjavelo maternico psice, svinje ali ene-candala. 8. Toda niti na eni od teh poti ni tistih sikajoih bitij katera se vedno ponovno vraajo (v ivljenje). To je tretje stanje "rodi se, umri". Zato se ta svet nikoli ne napolni. Zato je potrebno biti previden. O tem govori sledea kitica: 9. Tatica zlata, pijanka, skrunitelj postelje uitelja, morilec brahmanov, ta etverica; tako tudi tisti, ki jim je prijatelj.

96

O Gospod, vzdrevalec vsega, kar ivi. Tvoje pravo oblije je pokrito s Tvojim zaslepljujoim sijajem. Prosim te odstrani to pokrivalo in pokai Se svojemu istemu bhakti.

97

10. Toda tisti, ki poznma teh pet ognjev, celo, e se z njimi drui ni umazan z grehom. Neskaljen, ist v preienem svetu - tak postane tisti, ki to ve."

V.18 Asvapati Kaikeya jim ree: 1. "Vi jeste (omejeno) hrano, kadar razumete atman, kateri pripada vsem ljudem, kot nekaj loenega. Toda, kot atman, kateri pripada vsem ljudem spotuje tistega, kateri je visok en pedenj, (ali) neizmerljiv, ta je hrano v vseh svetovih, v vseh bitjih; v vseh ivih bitjih; 2. Temu atmanu, kateri pripada vsem ljudem razplamteva (nebo), je glava, vseoblino (sonce?) je oko, (veter) je telo, bogastvo je seni mehur, zemlja so njegove noge, oltar so njegove prsi, rtvena trava so njegove dlake, domai rtveni ogenj je njegovo srce, ogenj rtve za prednike je njegov razum, vzhodni rtveni ogenj, to pa so njegova usta."

VI.1 1. Aum. ivel je Svetaketu Aruneya. Oe mu ree: "Svetaketu posveti se brahmanskemu uku. Zares, dragi v nai druini ni nikogar, ki se ni uil in ki bi bil brahman po poreklu." 2. In tako se je on iniciiral v dvanajstem letu in vrnil se je v hio v tiriindvajsetem letu, ponosen, izobraen, smatrajo samega sebe za naitanega, ker je preuil vse Vede. Oe mu je takrat rekel: "Svetaketu, glede na to, da si ponosen in se smatra za izobraenega ali si vpraal za tisti poduk

98

3. s katerim e nesliano postane sliano, nepredstavljivo postane predstavljivo, nerazumljivo postane razumljivo?" 4. "Tako kot se po pesti gline lahko izve vse kar je narejeno iz gline: posamezna stvar je samo ime nastalo iz govora, toda obstaja samo glina. 5. Tako kot se dragi, po enem bakrenem okrasku lahko ve vse kar je narejeno iz bakra: posamezna stvar je samo ime nastalo iz govora, toda obstaja samo baker. 6. Tako kot se po karjicah za nohte lahko ve za vse kar je narejeno iz eleza: posamezna stvar je samo ime nastalo iz govora, obstaja samo elezo. Takna je dragi moj ta nauk." 7. "Vsekakor spotovani (uitelji) to niso vedeli, ker e bi vedeli zakaj mi nebi povedali? Zato pa mi povej to ti spotovani." "Prav, dragi," odgovori on.

VI.2 1. "Dragi, samo bitje (sat) to je bilo na zaetku, eno brez drugega. Toda o tem nekateri pravijo, samo nebitje (asat) to je bilo na zaetku, eno brez drugega, in iz tega nebitja se je rodilo bitje. 2. Toda od kod, dragi je to lahko tako bilo?" ree on. "Kako se iz nebitja rodi bitje, dragi? Pravzaprav samo bitje je bilo na zaetku, eno brez drugega. 3. Tisto pomisli: jaz bi se mnoil, jaz bi se reproduciral. In proizvede ar. ar se zamisli: jaz bi se mnoil, jaz bi se reproduciral. In naredi vodo. Zaradi tega, kadarkoli se kdo togoti ali jezi ali alosti ali znoji iz ara nastaja voda. 4. Te vode pomislijo: me bi se mnoile, me bi se reproducirale. In

99

izloijo hrano. Zato kadarkoli pada de je hrane v izobilju. Hrana katera slui za prehrano nastaja pravzaprav iz vode.

VI.5 1. "Pojedena hrana se trivrstno deli: kar je njen najbolj grobi del se spremeni v iztrebke, kar je v sredini v meso, kar pa je najdrobneje pa v razum. 2. Popita voda se trivrstno deli: kar je najbolj grobo se predela v urin, kar je srednjega v kri, kar pa je najdrobneje pa v dah. 3. Absorbirani ar se trivrstno deli: kar je najgrobje se spreminja v kosti, srednje v moganovino, kar pa je najdrobneje pa v govor. 4. Tako se dragi moj, razum sestoji iz hrane, dah iz vode, govor pa iz ara." "Poui me e naprej gospod." "Prav, dragi moj," odgovori on.

VI.7 1. "lovek se, dragi moj, sestoji iz 16 delcev. Petnajst dni ne jej, pij pa vode po elji. Dah se sestoji iz vode, on ne bo prizadet tistemu, ki pije." 2. In on petnajst dni ni jedel. Potem pristopi in vpraa: "Kaj naj recitiram, gospod?" "Rg-himne, yaur-formule in sama-napeve." Svetaketu odgovori: "Ne spominjam se gospod." 3. On mu ree: "Tako kot bi od velikega plamteega ognja ostal samo ogorek, velik kot kresnica katera se kasneje nebi ve razgorevala tako dragi od tvojih 16 delov ostane samo eden s katerim se ne spominja Ved. Jej, potem pa bo nadaljeval, da ponovi z menoj."

100

4. On se naje in pristopi k oetu. Karkoli ga je vpraal vse je lahko odgovoril. 5. Tedaj mu (ree): "Dragi moj, to je tako kakor, da se en ogorek velikosti svitka iz velikega razplamtelega ognja oivi s tem, ker se pokrije s slamo. Njemu bi se ogenj kasneje zelo razplamtel. 6. Prav tako je, dragi, od tvojih 16 delov ostal samo en, ta pa je obnovljen s hrano vzplamtel in z njim, dragi, dah od vode in beseda od ara." To je tisto, kar se je od njega nauil in ponovil.

VI.9. 1. "Tako kot ebele delajo med zbirajo sokove z razlinega cvetja in se spajajo v en okus, 2. tako kot ti sokovi nimajo sposobnosti razlikovanja kot, jaz sem sok tega in tega cveta, prav tako, dragi moj vsa ta bitja ko so prispela v bitje se ne zavedajo, da so v njem. 3. Karkoli so bila na tej zemlji-tiger, lev, volk, veper, rv, metulj, muica ali komar - ona obstajajo kot to (tat). 4. Tisto, kar je ta tanka-nena bit je ves njen svet, to je resnica, to je atman, to si ti, Svetaketu." "Poui me naprej, gospod." "Prav, dragi moj," nadaljuje on.

VI.15 1. "Dragi sorodniki se zbirajo okrog bolanega loveka in ga povpraujejo: Ali me e pozna, ali prepozna mene? Dokler se njegov glas ne potegne v razum, in razum v dah, in dah v ar in ar v najvije boanstvo, on (jih) prepozna. 2. Ko pa se njegov glas potegne v razum, razum v ar, in ar v najvije boanstvo, potem (jih) on ne prepoznava ve. 101

3. To je ta tankost-drobnost-nenost to je svojstvo celega tega sveta to je resnica to je ta atman, to si ti Svetaketu."

VII.1 1. "Podui me gospod," s temi besedami pride Narada Sanatkumari. Ta mu odgovori: "Pridi k meni s tistim, kar zna, jaz pa ti bom povedal ve od tega." 2. Narada ree: "Gospod, jaz znam Rg-vedo, Sama-vedo, Yaurvedo, Atharvano kot etrto Vedo, legende in purane kot peto, vedo ved slovnico, nauk o rtvenih obredih za oete, matematiko, nauk o znamenju, kronologijo, logiko, nauk o upravljanju, nauk o bogovih, nauk o brahmanu, nauk o vojskovanju, nauk o zvezdah, nauk o kaah in lepe umetnosti. Vse to, jaz znam, gospod." 3. "Jaz sem kot tisti, ki pozna arobne reke ne pozna pa atmana. Slial sem od tistih, ki so tako kot ti gospod, da tisti, ki pozna atman prekaa - presega trpljenje. Jaz pa sem tisti, ki trpim. Pomagaj mi gospod, da stopim s strani trpljenja." On mu odgovori: "Vse to kar si se nauil je samo ime." 4. "Ime (nama) je Rg-veda, Sama-veda, Yaur-veda, Atharvana kot etrta Veda, legende in purane kot peta, veda ved slovnica, nauk o rtvenih obredih za oete, matematika, nauk o znamenju, kronologija, logika, nauk o upravljanju. Nauk o bogovih, nauk o brahmanu, nauk o demonih, nauk o vojskovanju, nauk o zvezdah, nauk o kaah in lepe umetnosti. To je samo ime, slavi ime." 5. "Tisti, ki slavi: Ime je brahman, kako dale se razteza ime, tako svoboden postaja tisti, ki slavi ime kot brahman." "Obstaja nekaj nad imenom?" "Obstaja nekaj nad imenom." "Povej mi to, gospod."

102

VII.2 1. "Beseda (vac) je nad imenom. Beseda naredi poznano-znano Rgvedo, Sama-vedo, Yaur-vedo, Atharvano kot etrto Vedo, vedo ved slovnico, nauk o rtvenih obredih za oete, matematiko, nauk o znamenjih, kronologijo, logiko, nauk o upravljanju, nauk o bogovih, nauk o brahmanu, nauk o demonih, nauk o vojskovanju, nauk o zvezdah, nauk o kaah in lepe umetnosti, prav tako tudi nebo in zemljo, zrak in prostor, vode in ar, bogove in ljudi, ivali in ptice, travo in drevesa, ivali skupaj s rvi, muice in mravlje, zakon in brezzakonje, resnico in neresnico, dobro in zlo, prijetno in neprijetno. Ko beseda nebi obstajala se zakon in brezzakonje nebi poznali, niti resnica in neresnica, niti dobro in zlo, niti prijetno in neprijetno. Prav beseda naredi to vse poznano. Besedo slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Beseda je brahman, kako dale dospe beseda, tako postane svoboden tisti, kateri slavi besedo kot brahman." "Ali obstaja nekaj nad besedo?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

VII.3 1. "Razum (manas) je nad besedo. Tako kot pest objema dva amalaka ali dva voza ali dva ploda akaa, tako tudi razum objema besedo in ime. Ko se lovek z razumom zamisli: "elim, da se nauim obredne izreke," tedaj se jih tudi naui; elim opravljati obredna dela, tedaj jih opravlja; elel bi imeti sinove in goveda, tedaj si jih zaeli; elel bi ta in ta svet, tedaj si jih zaeli; Ker je razum atman, razum je svet, razum je brahman. Razum slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Razum je brahman - kako dale se razteza razum, tako svoboden je tisti, ki slavi razum kot brahman." "Ali obstaja kaj nad razumom?" "Obstaja!" "Povej mi to gospod."

103

VII.4 1. "Volja (samkalpah) je nad razumom. Ko obstaja volja tedaj lovek meni, tedaj govori besede, tedaj jo izareva kot ime. Ime zaobjema obredne izreke, in obredni izreki dela." 2. "Oni imajo voljo kot svoje izhodie, imajo voljo kot svoj atman, naslanjajo se na voljo. Nebo in zemlja so narejeni skozi voljo, zrak in prostor so narejeni skozi voljo, voda im ar so ustvarjeni skozi voljo. Po njihovi volji je ustvarjen de, skozi voljo je ustvarjena hrana, skozi voljo hrane so ustvarjeni ivljenski dahi, skozi voljo ivljenjskih dahov so ustvarjene mantre, skozi voljo manter so ustvarjena obredna dela, skozi voljo obrednih del je ustvarjen svet, skozi voljo sveta je vse to ustvarjeno. To je volja. Voljo slavi." 3. "Tisti, ki slavi: Volja je brahman, ta se dospe svetovne volje, in sam trden, trdne svetove in sam obstojen obstojne svetove. Kolikor dale se povzpne volja, tako svoboden postaja tisti, ki slavi voljo kot brahman." "Ali obstaja nekaj nad voljo?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

VII.5 1. "Misel (cittam) je nad voljo. Ko lovek misli tedaj ustvarja voljo, tedaj misli, tedaj govori besedo in tedaj jo izraa kot ime. Ime zaobjema obredne izreke, in obredni izreki dela." 2. "Oni imajo misel kot izhodie, imajo misel kot svoj atman, naslanjajo se na atman. Zato za loveka kateri veliko ve in nima misliidej pravijo: On je nihe; pa eprav veliko ve. Ker e ve, on ne more biti brez misli. Ravno obratno, loveka, ki malo ve toda ima misel (idejo) ljudje elijo sliati. Ker je misel (ideja) izhodie vsega tega, misel je atman, misel je opora. Slavi misel." 3. "Tisti, ki slavi: Misel je brahman, ta se dospe svetovne misli in sam trden se dospe trdnih svetov, in sam obstojen se dospe obstojnih 104

svetov, in sam neomahljiv neomahljive svetove. Kolikor dale se dviga misel, toliko bolj postaja svoboden tisti, ki slavi misel kot brahman." "Ali obstaja kaj, kar je nad mislijo?" "Obstaja nekaj nad mislijo." "Povej mi to gospod."

VII.6 1. "Kontemplacija (dhyanam) je nad mislijo. Zemlja kot, da kontemplira, prostor kot, da kontemplira, nebo kot, da kontemplira, vode kot, da kontemplirajo, ljudje in bogovi kot, da kontemplirajo. Zato kdor koli izmed ljudi se dospe veliine ta dobi svoj del v kontemplaciji. Mali ljudje so prepirljivci, vekai - opravljivci in preklinjevalci. Tisti, ki pa so dobri dobijo svoj del v kontemplaciji. Kontemplacijo slavi." 2. "Tisti, ki slavi: kontemplacija je brahman - kolikor dale se razteza kontemplacija toliko bolj postaja svoboden tisti, ki slavi kontemplacijo kot brahman." "Ali obstaja nekaj nad kontemplacijo?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

VII.7 1. "Spoznanje (vinanam) je iznad kontemplacije. S spoznanjem se spoznava Rg-veda, Sama-veda, Yaur-veda, Atharvana kot etrta Veda, legende in purane kot peta, veda ved slovnica, nauk o rtvenem obredu za oete, matematika, nauk o znamenju, kronologija, logika, nauk o upravljanju, nauk o bogovih, nauk o brahmanu, nauk o demonih, nauk o vojskovanju, nauk o zvezdah, nauk o kaah, lepe umetnosti, nebo in zemlja, zrak in prostor, vode in ar, bogovi in ljudje, ivali in ptice, trava in drevesa, ivali skupaj s rvi, muice in mravlje, zakon in brezzakonje, resnica in la, dobro in zlo, prijetno in neprijetno, hrana in pijaa, ta svet in oni. Samo s spoznanjem se spoznava. Spoznanje slavi." 2. "Tisti kateri slavi: Spoznanje je brahman. Dosee se svet spoznanja in znanja. Kolikor dale se razteza spoznanje toliko postane 105

svoboden tisti, ki slavi spoznanje kot brahman." "Ali obstaja kaj iznad spoznanja?" "Obstaja nekaj nad spoznanjem." "Povej mi to gospod."

VII.8 1. "Mo (balam) je nad spoznanjem. Moan lovek naredi, da stotine tistih, ki imajo spoznanje drhte. Ko je lovek moan, tedaj postaja tisti, ki se odlikuje. Ko se odlikuje postane tisti, ki slui. Slue se on priema ob uitelja. Priemajo ob uitelja on postaja videc, postane poslualec, postane mislec, postaja prebujeni, postane delotvoren, postane poznavalec. Skozi mo obstaja zemlja, skozi mo obstaja nebo, hribi, ljudje in bogovi, ivali in ptice, trava in drevesa, ivali skupaj s rvi, muice in mravlje. Skozi mo obstaja svet. Mo slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Mo je brahman - kolikor dale sega mo, toliko svoboden je tisti, ki slavi mo kot brahman." "Ali obstaja kaj nad mojo?" "Obstaja." "Povej mi to, gospod."

VII.9 1. "Hrana (annam) je nad mojo. Ko lovek ne je deset dni, pa eprav ostane iv, tedaj postane ne-videc, ne-poslualec, ne-mislec, ne-prebujeni, ne-delotvorec, ne-vedec. Ko pa zopet je, postane videc, postane poslualec, postane mislec, postane prebujeni, postane delotvoren, postane vedec. Hrano slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Hrana je brahman, ta dosee svet hrane in pijae. Kolikor dale se razteza hrana, toliko postane svoboden tisti, ki slavi hrano kot brahman." "Ali obstaja kaj nad hrano?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

106

VII.10 1. "Voda (apas) je iznad hrane. Ko ni veliko deja, iva bitja vene misle: Hrana bo ogabna. Ko pa pade veliko deja se iva bitja vesele misle: Hrane bo v izobilju. Prav voda je ta, ki sprejema oblike kot so zemlja, prostor, nebo, gore, kar so bogovi in ljudje, ivali in ptice, trava in drevesa, ivali skupaj s rvi, muice in mravlje. Vse te oblike so sama voda. Vodo slavi." 2. "Tisti kateri slavi: Voda je brahman, ta izpolnjuje vse svoje elje in postaja zadovoljen. Kolikor dale dosega voda tako svoboden postaja tisti, ki slavi vodo kot brahman." "Ali obstaja nad vodo." "Povej mi to gospod."

VII.11 1. "ar (teas) je nad vodo. Preemajo zrak on ogreva prostor. Tedaj ljudje govore: Toplo je. Vroe je. Gotovo bo padel de. ar prvi kae na to, potem pa dela vodo. Tedaj pa bliskajo s strelami vzdol in poprek neba, odjekajo gromi. Zato ljudje pravijo: Bliska. Grmi. Gotovo bo de. ar prvi kae na to, potem pa dela vodo. Slavi ar." 2. "Tisti, ki slavi: ar je brahman, ta tudi sam blee in sijo dosega bleee in sijoe svetove svoboden pred temo. Kolikor dale sega ar, toliko postaja svoboden tisti, ki slavi ar kot brahman." "Ali obstaja kaj nad arom?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

VII.12 1. "Prostor je iznad ara. Ker v prostoru prebivajo sonce in mesec, svetloba in zvezde in ogenj. Skozi prostor se lovek odziva, skozi prostor slii, skozi prostor odgovarja. V prostoru se veseli; V prostoru aluje. V prostoru se rojeva in v prostoru se prerojeva. Prostor slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Prostor je brahman ta se dospe prostranih, brezmejnih, bleeih svetov kateri se dale naokrog razprostirajo. 107

Kolikor dale dosega prostor toliko svoboden postaja tisti, ki slavi prostor kot brahman." "Ali obstaja nekaj nad prostorom?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

VII.13 1. "Spomin (smarah) je nad prostorom. e se zbere mnoica, ki nima spomina, oni ne bodo sliali, ne bodo menili, ne bodo spoznavali. Toda, e lahko pomni, tedaj bo slial, tedaj bo menil, tedaj bo spoznaval. Skozi spomin spozna lovek svoje sinove, skozi spomin spoznava ivali. Spomin slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Spomin je brahman - kolikor dale sega spomin, toliko bolj postane svoboden tisti, ki slavi spomin kot brahman." "Ali obstaja nekaj nad spominom?" "Obstaja." "Povej mi to, gospod."

VII.14 1. "Upanje (asa) je iznad spomina. Razplamtel z upanjem spomin pomni obredne izreke. Vzpodbujen z upanjem lovek vri obredna dela, eli sinove in goveda, eli ta in drugi svet. Upanje slavi." 2. "Tisti, ki slavi: Upanje je brahman, ta skozi upanje izpolnjuje vse svoje elje in njegove pronje niso zaman. Kolikor dale dosega upanje, tako svoboden postaja tisti, ki slavi upanje kot brahman." "Ali obstaja kaj nad upanjem?" "Obstaja." "Povej mi to gospod."

VII.15 1. "ivljenski dah (pranah) je nad upanjem. Kakor so vse pice vezane v sredie kolesa, tako je vse vezano na ivljenski dah. ivljenje obstaja skozi ivljenski dah. ivljenski dah daje ivljenje on daje ivljenje ivim bitjem. ivljenski dah je oe, ivljenski dah je mati, ivljenski dah je brat, ivljenski dah je sestra, ivljenski dah je uitelj, ivljenski dah je brahman."

108

2. "Ko lovek ostro odgovori oetu, materi, bratu, sestri, uitelju ali brahmanu, tedaj ljudje pravijo. Ti si morilec oeta, ti si morilec matere, ti si morilec brata, ti si morilec sestre, ti si morilec uitelja, ti si morilec brahmana." 3. "Toda ko on, tiste kateri je ivljenski dah zapustil, porine z grebljico in zgori na grmadi vsak njihov delec, tedaj ljudje ne bodo rekli za njega: ti si morilec oeta, niti ti si morilec matere, niti ti si morilec uitelja, niti ti si morilec brahmana." 4. "Ker ivljenski dah je vse to. Tisti, ki to sprevidi, ko tako meni, kateri spoznava to postaja izvrsten govornik. In e reejo: Ti si izvrsten govornik, on lahko ree: Jaz sem izvrsten govornik. Njemu tega ni potrebno oporekati."

VII.16 1. "Tisti govori izvrstno, ki govori izvrstno z resnico." "Jaz bom tisti, kateri bo govoril izvrstno s pomojo resnice. " "Toda potrebno je eleti spoznati resnico." "Gospod jaz elim spoznati resnico."

VII.17 1. "Kadar se spoznava, tedaj se govori resnica. Tisti, ki ne spoznava ta ne govori resnice. Samo tisti, ki spoznava govori resnico. Toda potrebno je eleti spoznati spoznanje." "Gospod jaz elim spoznati spoznanje."

VII.18 1. "Ko se meni, tedaj se spoznava. Brez mnenja se ne spoznava. ele ko se meni, potem se spoznava. Toda potrebno je spoznati misel." "Gospod jaz elim spoznati misel."

109

Gospod Paramatma, Nad-dua, prebiva v srcu vseh ivih bitij. Ta oblika Gospoda Vinuja, kateri nosi koljko in disk, lotos in to, se ne razlikuje od Gospoda Krne.

110

VII.19 1. "Ko obstoji vera, tedaj se meni. Tisti, ki nima vere ta ne meni. Samo tisti, ki ima vero meni. Toda treba je spoznati vero." "Gospod jaz elim spoznati vero."

VII.20 1. "Ko je lovek stanoviten, tedaj ima vero. Tisti, ki ni stanoviten nima vere. Samo kateri je stanoviten ima vero. Toda potrebno je eleti spoznati stanovitnost."

VII.21 1. "Ko lovek deluje, tedaj postane stanoviten. e ne deluje ni stanoviten. Samo ko lovek deluje je stanoviten. Toda potrebno je spoznati delotvornost." "Gospod jaz elim spoznati delotvornost."

VII.22 1. "Ko lovek dosee sreo, tedaj deluje. e ne dosee sree on ne deluje. Samo, ko se dospe sree, on deluje. Toda potrebno je eleti spoznati sreo." "Gospod jaz elim spoznati sreo."

VII.23 1. "Srea je neskonnost. Sree ni v malem (konnem). Samo neskonnost je srea. Toda treba je spoznati neskonnost. " "Gospod jaz elim spoznati neskonnost."

VII. 24 1. "Tam kjer lovek ne vidi niesar drugega, ne slii niesar drugega ne spoznava niesar drugega to je neskonnost. Tam pa kjer se vidi nekaj drugega, kjer se slii nekaj drugega, kjer se spoznava nekaj

111

drugega to je konnost. Tisto, kar je neskonno je nesmrtno, tisto, kar pa je konno je smrtno." "Na kaj se neskonno naslanja, gospod?" "Na lastno veliino, ali pa celo na veliino ne." 2. "Tu na zemlji ljudje opisujejo goveda in konje, slone in zlato, sunje in ene, njive in hie kot velike. Jaz ne govorim tako," ree o n "ker je v tem primeru ena stvar utemeljena na drugi."

VII.25 1. "Neskonnost je spodaj, ona je zgoraj. Ona je zahodno, ona je vzhodno, ona je juno, ona je severno. Ona je ta celi svet. Sedaj pa poduk o odnosu na jaz (aham-karah). Jaz sem spodaj, jaz sem zgoraj, jaz sem zahodno, jaz sem vzhodno, jaz sem juno, jaz sem severno. Jaz sem ta celi svet." 2. "Sedaj pa poduk o odnosu na atman. Atman je spodaj, atman je zgoraj. Atman je zahodno, atman je vzhodno, atman je juno, atman je severno. Atman je ta celi svet. Tisti, ki to vidi, ki tako meni, ki to tako spozna, tisti katerega uitek je atman, katerega veselje je atman, kateri se poljubi z atmanom, katerega naslada je atman, ta postane svoj lastni gospodar. Tisti, ki pa misle drugae, tisti imajo druge za vladarja. Oni ive v prehodnem svetu in niti v enem svetu niso svobodni."

VII.26 1. "Za tistega, ki vidi, ki tako meni, ki spoznava ivljenski dah, izvira iz atmana, upanje iz atmana, spomin iz atmana, prostor iz atmana, ar iz atmana, voda iz atmana, pojavljanje in nastanek iz atmana, mo iz atmana, volja iz atmana, misel iz atmana, razum iz atmana, obredna dela iz atmana, ime iz atmana, obredni izreki iz atmana, obredna dela iz atmana, cel ta svet iz atmana. 112

2.

O tem govore stihi: Videc smrt ne vidi niti bolezni, niti trpljenja Vse videc vidi vse dosee celovito.

On (atman) enotelesen, postane tritelesen, postane pettelesen, sedmerotelesen, deveterotelesen. In zopet on je imenovan enajsttelesen, stoenajsttelesen, dvajsettisotelesen. Ko je hrana ista, je narava ista. Ko je narava ista je isto izroilo (smrtih). Ko se dosega izroilo razreujejo se vsi vozli. Takemu kateri je to snel, spotovani Sanatkumara pokae drugo obalo teme. Njega ljudje imenjujejo Skanda, da njega imenjujejo ljudje Skanda.

VIII.1 4. "e mu prigovarjajo: e se v tej trdnjavi brahmana nahaja vse kar obstaja, vsa bitja in vse elje, kaj potem ostaja, ko pride bolezen ali ko umira? 5. Odgovori: on se ne stara s starostjo, ni udarjen z udarcem. To je resnina trdnjava brahmana. V njej so vsebovane elje. To je atman brez greha, brez starosti, brez smrti, brez alosti, nepodloen lakoti in eji, katerega elja je resnina (realna), katerega misel (sankalpah) je resnina. Kolikor se bitja tu vedejo kot jim je ukazano in kateremu cilju naj teijo pa e gre za pokrajino ali dele polja - samo njemu se predajo. 6. Kakor tu vse propada ta svet, ki je doseen z delovanjem, tako tam propada tisti svet, ki je doseen z zaslugo (rtvo). Tisti, ki od tu odhajajo brez, da bi nali atman, niti tiste prave elje, njih v vseh svetovih aka ivljenje nasprotno njihovi elji. Toda tisti, ki od tu odhajajo in da so spoznali atman in tiste prave elje - oni se v vseh svetovih lahko gibljejo kakor elijo. 113

VIII.2 1. e si zaeli svet oeta - od same misli se mu oetje predstavljajo (samuttisthanti). Ker je dosegel svet oeta on je sreen. 2. e si zaeli svet matere - od same misli se mu matere predstavljajo. Ker je dosegel svet matere, on je sreen. 3. Zatem, e si zaeli svet bratov, samo od njegove misli se mu predstavijo bratje. Ker je dospel svet bratov je on sreen. 4. Zatem, e si zaeli svet sester, sestre se mu predstavijo samo e od njegove misli. Ker je dosegel svet sester on je sreen. 5. Zatem, e si zaeli svet prijateljev se mu samo od njegove misli prijatelji predstavijo. Ker je dosegel svet prijateljev je on sreen. 6. Zatem, e si zaeli svet vonjav in cvetnih vencev, se mu od same misli vonjave in cvetni venci prikazujejo (samuttisthatah). Ker je dosegel svet vonjav in cvetnih vencev je on sreen. 7. Zatem, e si zaeli svet jedi in pija se mu samo zaradi njegove misli jedaa in pijaa prikazujejo. Ker je dosegel svet jedi in pija je on sreen. 8. Zatem, e si zaeli svet glasbe in pesmi se mu samo ob misli prikae glasba in pesmi. Ker je dosegel svet glasbe in pesmi je on sreen. 9. Zatem, e si on poeli svet ena, se mu e ob misli prikazujejo ene. Dosegajo svet ena je on sreen. 10. Kateremu koli cilju on tei, brez obzira kakna je njegova elja, e samo ob misli se mu elja e izpolnjuje in je on zato sreen.

114

VIII.3 1. Resnine so elje zastrte neresninim. eprav so resnine, jih neresnica zastira. Zares kdorkoli umre, tu ga ni mo ve videti. 2. Vseeno, kakor tiste (rojake) kateri so tukaj ivi tako tudi preminule kakor tudi drugo kar eli a ne dosega vse to dobi, e odide tja; ker so tam resnine elje zastrte z neresninim. Kakor tisti, kateri ne poznajo njive ne najdejo skritega bogastva zlata eprav ves as hodijo po njem, prav tako vsa bitja iz dneva v dan prihajajo v svet brahmana toda ga ne prepoznavajo, ker jih v tem prepreuje neresninost. 3. Pravzaprav je ta atman v srcu, njegovo etmioloko pojasnilo (niruktam) sledi: hydra ayam, in od tod hadayram. Tisti, ki to ve vsakodnevno odhaja na nebeki svet. 4. Spokojnost, ki se vzdiguje iz njegovega telesa (sarirat) in dosegajo najviji blesk, pokae v lastnem liku, to je ta atman, ree on. To je neumrljivost, neustranost, to je brahman. Brahman je resnica. 5. Zares, trije zlogi so sat-ti-yam. Sat (bitje) je neumrljivost, ti - je tisto kar je smrtno, tisto yam pa oboje povezuje in zato je yam. Tisti, ki to ve dan za dnem vstopa v nebeki svet."

115

BRHADARANYAKA I.1. 1. Aum. Zora je prav zares glava rtvenega konja, sonce oko, veter dah, odprta usta ogenj, (vaisvamara), leto pa je bitje rtvenega konja. Nebesa so njegov hrbet, medprostor trebuh, zemlja kopito, strani sveta boki, vmesne strani so rebra, letne dobe udi, meseci in polmeseci so sklepi, dnevi in noi pa noge. Zvezde so kosti, oblaki so meso, hrana v trebuhu pesek, reke so ile, jetra in pljua so hribi, trava in drevesa dlake. Vzhajajoe sonce je njegova sprednja stran, zahajajoe pa njegova zadnja. Ko zahrza bliskajo strele, ko se stresa grmi, ko urinira pada de. Njegov glas, to je pravzaprav glas. 2. Dan pravzaprav vstane, ko je posoda mahiman postavljena pred konja. Njegovo poreklo je v vzhodnem morju. No nastopi, ko je posoda mahiman postavljena za njim. Njeno poreklo je v zahodnem morju. To dvoje se rojeva z obeh strani konja, kakor dve rtvene posode mahiman. Postane listina je vodil bogove, kot pastir je vodil gandharve, kot teka demone, kot konj pa ljudi. Morje je njegov sorodnik, morje je njegov izvor.

I.2 1. Tukaj v zaetku niesar ni bilo. S smrtjo je bil prekrit ta svet ali z lakoto, ker lakota je smrt (mrtyuh). Tedaj mrtyu ustvari misel: "Tisti bom, ki ima atman." In premakne se slave ga. Od njega, kateri je slavil so postale vode. "Prav zares voda je nastala medtem, ko sem slavil." Zato je ona bit rtvenega ognja arka. Voda (ali srea) pride do tistega, kateri ve: "Voda je bit rtvenega ognja arka." 2. Arka je pravzaprav voda. To, kar je pena vode, to je postalo trdo, to je postalo zemlja. Na njej se je Mrtyu trudil. Bit ara njega, kateri se je trudil in muil se je spremenila v ogenj. 3. Razdelil se je v tri dele: sonce je ena tretinja, zrak je ena tretinja, 116

ogenj je ena tretinja. On je tudi ivljenjski dah, kateri je razdeljen na 3 dele. Njegova glava je vzhodna smer, roki sta dve med-smeri. Njegov rep je zahodna smer, bedra pa sta mu zopet dve-medsmeri. Rebra so jug in sever. Hrbet je nebo, trebuh je medprostor, prsa pa zemlja. On stoji trdno v vodi. Tisti, ki to ve stoji trdno kamorkoli gre. 4. On si zaeli: "Naj se rodi moja druga osebnost (atman)." Oh lakota in smrt se spojita s to besedo v ljubezenskem objemu s posredovanjem misli. To, kar je bilo seme, to je postalo leto. Ker preje ni bilo leta. Gojil ga je tako, kolikor je trajalo leto po tem pa ga je odposlal. Tedaj je odprl usta, da pogoltne to, kar je pravkar rodil, seme pa je ustvarilo: "Bhan." To je postala beseda. 5. On pomisli: "e ga ubijem bom naredil iz tega zelo malo hrane." S temi besedami je on odposlal od sebe vse kar je bilo tukaj: kitice, prozo, napeve, metre, rtve, ljudi in ivali. Vse kar je emaniral se je odloil pojesti. Prav zares on vse poje in to je porenost porenea. Tisti ki takole ve: "To je porene porenea," postane jedec vsega tega in vse to postane njegova hrana. 6. On si zaeli: "Dajmo da ponovno rtvujem z vejo rtvijo." Napenjal se je in muil. Mo vzvienosti njega, kateri se je naprezal je rasla. ivljenski dahi so mo vzvienosti. Dokler so se ivljenski dahi vzdigovali se je njegovo telo bohotilo. V njegovem telesu je bil prav zares duh (manas). 7. On si zaeli: "Naj mi bo to telo primerno za rtev in naj s tem postane uteleen!" Tako je postal konj. Kar je nabohotil to je postalo primerno za rtev. Tisti, ki ve: "To je bit konjske rtve," ta v resnici pozna rtev konja. Puste ga svobodnega je premiljeval in na koncu leta ga je rtvoval samemu sebi. ivino je rtvoval bogovom. Zato ljudje tisto, kar je posveeno vsem bogovom rtvujejo Praapatiju. To aree sonce je pravzaprav ta konjska rtev. Leto je njegovo telo, ta zemeljski ogenj je arka (sveti ogenj) in vsi ti svetovi so njegova telesa. Tako sta dva: arka in asvamedha (konjska rtev). Toda ona dva sta 117

eno boanstvo, sama smrt. Tisto, ki to ve preide ponovno smrt, smrt ga ne more dosei, smrt postane njegov del in on postane eno s temi boanstvi.

I.3 1. Dvojno je potomstvo Praapatijevo: bogovi in demoni. Bogovi so mlaji, demoni so stareji. Oni so se medseboj borili za te svetove. Bogovi so se odloili: "Dajmo premagajmo demone pri rtvi cerkevenega petja." 2. Reejo besede: "Poj za nas." "Prav," reko jim zapoje. Uitek kateri je v besedi ona s cerkvenim petjem preskrbela bogovom, in kar je bilo v njej dobrega je bilo za njo samo. Demoni so razumeli: "Prav zares s tem petjem nas bodo premagali." Napadejo ga in ga zadenejo z zlom. To je pravzaprav zlo: ko se govori to kar ni primerno. 3. Reejo dahu: "Poj za nas." "Prav," ree dah in jim zapoje. Uitek, ki je v dahu on s petjem preskrbi bogovom, to kar pa je bilo v njem dobrega je bilo za njega samega. Demoni so razumeli: "Prav zares, s tem petjem nas bodo premagali." Ko so ga napadli so ga zadeli z zlom. To je pravzaprav zlo, ko se vonja to kar ni primerno. 4. Reejo oesu: "Poj za nas." "Prav," ree oko in jim zapoje. Uitek, ki je bil v oesu priskrbi bogovom, to kar pa je bilo dobro je bilo za njega samega. Demoni so razumeli: "Prav zares s tem petjem nas bodo premagali." Napadejo ga in zadenejo z zlom. To je pravzaprav zlo: ko se gleda tisto, kar je neprimerno. 5. Reejo uesu: "Poj za nas." "Prav," ree uho in jim zapoje. Uitek, ki je v uesu to s petjem preskrbi bogovom, to kar pa je bilo dobro je bilo za njega samega. Demoni so razumeli: "Prav zares s tem petjem nas bodo oni premagali." Napade ga so ga oni zadeli z zlom. To je pravzaprav zlo: ko se poslua to kar je neprimerno.

118

Da bi se nauil transcendentalnega nauka mora lovek pristopiti k verodostojnemu duhovnemu uitelju, kateri je utemeljen v Absolutni resnici. 119

6. Reko razumu: "Poj za nas." "Prav," ree razum in jim zapoje. Uitek, kateri je razum s petjem preskrbel je za bogove, kar pa je bilo dobro je bilo za njega samega. demoni so razumeli. "Prav zares, s tem petjem nas bodo premagali.." Napade ga so ga zadeli z zlom. To je pravzaprav zlo: ko se misli to kar je neprimerno. 7. Reko ivljenskemu dahu kateri je v ustih: "Poj za nas." "Prav," ree ivljenski dah in jim zapoje. Demoni so razumeli: "Prav zares, s tem petjem nas bodo premagali." Napade ga so ga zadeli z zlom. Tako kot se kepa zemlje razpri udare jo ob kamen, tako so tudi oni izginili razpreni v vse smeri. Tako so ostali bogovi, demoni pa poraeni. Tisti, ki to ve ostaja sam s seboj, sovranik, ki pa ga sovrai prebiva izoben. 19. On je Ayasya Angirasa, ker je bit udov. ivljenski dah je bit udov, da ivljenski dah je bit udov. Zato od kateregakoli uda se ivljenski dah oddalji, ta se pravzaprav posui. Ker je on pravzaprav bit udov. 20. On je tudi Brhaspati. Beseda je brhati in on je njen gospodar. Zato je on Brhaspati gospodar Besede. 21. On (ivljenski dah) je tudi Brahmanas-pati. Beseda je Brahman in on je njim gospodar. Zato je on Brahmanas-pati gospodar izrekov brahman. 22. On je tudi saman. Beseda saman in on je sa (enska) in ama (moki) in zato se napev imenjuje saman. Ker je podoben letei mravlji, podoben je muici, podoben je slonu, podoben je trem svetovom in vsemu tistemu, zato se saman imenjuje saman (samanah, podoben, enak). Tisti, ki kot takega pozna ta saman ta dosega enost z njim in ivi v njegovem svetu. 23. On je tudi udgitha, petje Sama-vede. ivljenski dah je ud, ker je

120

z ivljenskim dahom podprt cel svet, githa, pesem je beseda. On je ud in githa, on je udgitha. 24. Tudi Brahmadatta Caikitaneya je rekel pijo kraljevsko pijao somo: "Naj mi ta kralj razkolje glavo, e je Ayasya Angiras pel drugae. Ker je on pel edino z besedo in ivljenskim dahom." 25. Tisti, ki pozna bogastvo tega samana (napeva) ta ga tudi poseduje. Bogastvo samana je melodija. Zato tisti, kateri opravlja dolnost sveenika eli melodien glas. S taknim glasom, kateri je popolnjen z melodijo on opravlja dolnost sveenika. Pravzaprav ljudje pri rtvi elijo videti sveenika z melodinim glasom, tistega, ki poseduje bogastvo. Tisti, ki pa tako pozna to bogastvo samana, ta ga tudi poseduje. 26. Tsti, ki pozna zlato (pravilen ton) tega samana ta tudi poseduje zlato. Prav melodija je njegovo zlato. Tisti, ki tako pozna to zlato napeva, ta ga tudi poseduje. 27. Tisti, ki pozna naslonjalo tega samana prav zares stoji trdno. Beseda je njegovo naslonjalo. Ker naslonjen na besedo ta ivljenski dah, poje. Nekateri govore: "On je naslonjalo za hrano." 28. Pri govorjenju preiujoih hvalospevov sveenik prastotar poje napev. Medtem, ko on poje sveenik mrmra te izreke. Iz nebitke me vodi v boj iz teme me vodi v svetlobo iz smrti me vodi v nesmrtnost. Ko govori: "Iz nebitke me vodi v bitko," pri tem misli: "Nebitka je smrt, bitka pa je nesmrtnost." Hoe rei: "Iz smrti me vodi v nesmrtnost, naredi me nesmrtnega." Ko govori: "Iz teme me vodi v svetlobo," pri tem misli: "Tema je 121

smrt, in svetloba je nesmrtnost." Hoe rei: "Iz smrti me vodi v nesmrtnost, naredi me nesmrtnega." Ko govori: "Iz smrti me vodi v nesmrtnost pri tem ni niesar, kar bi bilo nejasno. Tudi z drugimi himnami on lahko najde za sebe hrano pojo. Naj jim izbere blagor in eljo katerokoli si eli. Tisti pevec (udgatar) kateri to ve, katerokoli eljo si zaeli, ali za sebe ali za gostitelja s petjem to tudi uresniuje. On je brez dvoma zmagovalec sveta. Tisti, ki tako pozna to Sama-vedo ne hrepeni za dosego boljega sveta.

I.4 1. Na zaetku je bil svet samo atman v obliju purue (prakozminega loveka). Pogledajo naokrog ni videl niesar razen sebe. Najprej je izrekel: "Jaz sem." Tako je nastala oznaka "jaza." Zato tudi danes vpraani najprej ree: "Jaz sem to." Potem pa izree neko drugo ime, ki ga ima. Ker je pred (purva) zaetkom sveta zagal (u) vsa zla, se imenjuje purua. Tisti, ki to ve prav zares seiga tistega, ki eli biti pred njim. 2. On je bil prestraen. Zato se prestrai tisti, ki je osamljen. Pomisli: "ega se bojim, ko tu ni nikogar razen mene?" In strah izgine. Ker ega naj bi se bal? Strah nastaja samo zaradi drugega. 3. Toda on (atman) se ni veselil. Zato se osamljeni ne veselijo. Zaelel si je drugega. Postane tako velik kot moki in enska tesno objeta in se razdeli na dva dela. Iz tega sta nastala mo in ena. Zato Yadnavalkya ree: "Vsak od naju je kot polovica lupine." Tako se ta praznina zapolni z eno. On se je zdruil z njo in nastali so ljudje. 4. ena pomisli: "Kako se je lahko zdruil z menoj, e me je ustvaril iz sebe? Jaz se bom skrila!" Ona postane krava, on postane bik in se z njo zdrui. Tako so nastala goveda. Ona postane kobila in oni drugi 122

rebec, ona oslica in on osel, in se zdrui z njo. Tako so nastali enokopitarji. Ona postane koza in on kozel, ona ovca in on oven in se z njo zdrui. Tako nastane ivina. Tako je pravzaprav vse to kar ivi v paru on ustvaril, vse do majhnih rdeih mravelj. 5. Vedel je: "Jaz sem pravzaprav stvarjenje (srtih, emanacija), ker sem jaz vse to ustvaril. Tako je nastalo stvarjenje. Tisti, ki to ve sodeluje v tem stvarjenju. 6. Zatem je drgnil svoje roke in ustvaril ogenj iz njegove maternice, usta. Zato sta ona obadva znotraj brez dlak. Ker je maternica v notranjosti brez dlak. In, ko ljudje govore za posameznega boga: "rtvuj temu rtvuj onemu," tedaj so vsi bogovi njegovo delo, in on vsi ti bogovi. Karkoli pa je pomembno, to je ustvaril iz naliva semena; to je soma. Tako je cel svet ali hrana ali tisti, ki je. Soma je hrana in ogenj je jedec hrane. Najveje stvarjenje brahmana je to, ker je ustvaril e bolj bleee bogove, kot je, eprav smrtne, ustvaril nesmrtnike. Zato je to najvije stvarjenje. Tisti, ki to ve sodeluje v tem njegovem stvarjenju. 7. V zaetku je bil svet nerazloen (avyakrtan)- nedefiniran. Postal je razloen (manifestiran, diferenciran) z imenom in obliko, ko je reeno: "Svet ima tako obliko in to ime." Zatem je tudi danes svet razloen pravzaprav z imenom in obliko, ko se ree: "Svet ima tak lik in tako ime." On (atman) je tukaj prodrl vse do vrha nohtov, kot britev zabita v nonice, kot vsepodpirajo v svoje prebivalie. Njega ne vidijo, ker je nepopoln v posameznem. Ko diha se imenjuje dah, ko govori, beseda, ko gleda z oesom, ko poslua z uesom, ko razmilja z razumom. To pa so samo imena njegovih del. Tisti, ki ga slavi v posameznosti ga ne pozna: ker je on nepopoln v posameznostih. Potrebno je slaviti atmana in tedaj vse to postane eno. Ta atman je sled vsega tega (celega sveta) in po njem vse to spoznava, tako kot se po sledi najde pot. Tisti, ki to ve dosega slavo in ast. 8. Ta atman, kateri nam je bliji kot karkoli, draji od sina od bogastva, draji od vsega drugega. e ima lovek kar imenjuje nekaj drugega in ne atman, za dragocenost, bo izgubil to kar mu je 123

dragocenost. lovek mora slaviti samo atman kot dragocenost. Ker tistemu kateri slavi atman kot dragocenost se mu, to kar je dragoceno ne bo izmuznilo. 9. O tem so rekli: "Zakaj ljudje mislijo, da bodo z znanjem brahmana postali vse to (cel svet)? Kaj je to brahman vedelo, po emer je postalo vse to?" 10. Na zaetku je bil svet samo brahman. On je sebe spoznal takole: "Jaz sem brahman." Iz njega je nastalo vse to. In katerikoli izmed bogov je bil prebujen je tudi on postal to. Tako je bilo med riji, tako med ljudmi. Vide to ri Vamadeva spozna: "Jaz sem bil Manu, in prav tako sonce." Tako je to celo danes. Tisti, ki to ve: "Jaz sem brahman," ta postaja vse to. Celo bogovi ne morejo usmerjati takega, ker on postane njihov atman. Tisti, ki pa spotuje boanstvo misle: "To (brahman) je eno, jaz pa sem drugo," ta ne razume. Kar je njemu ival, to je on bogovom. Tako kot tevilne ivali sluijo loveku, tako lovek slui bogovom. e loveku odpeljejo eno samo ival, on postane nezadovoljen. Kako nebi bil, e mu jih odpeljejo veliko? Zato tudi bogovom ni prijetno, e to spozna, eprav samo en lovek. 11. V zaetku je bil svet brahman, samo eno. Toda kot sam ni napredoval. Ustvaril je prvovrstno vrsto katrij in tiste, kateri so katrije med bogovi: Indra, Varuna, Soma, Rudra, Paranya, Yama, Mrtya, Iana. Od teh katrij ni niesar monejega. Zato pri kraljevski rtvi katrija sedi pred brahmanom in tako se izkazuje ast katriju. Toda vseeno je brahman izvor katrijske oblasti. Zato, ko kralj dobi najviji poloaj na koncu pristopa k brahmanu kot svojemu izvoru. Ko tega uali napada svoj izvor. Postaja zarjaveti, ker napada boljega. 12. Toda zopet ni napredoval. Ustvari narod, to pa so tisti, ki so med bogovi nateti v skupinah: Vasui, Rudre, Aditye, Visvadeve, Maruti.

124

13. In zopet ni napredoval. Ustvari rod suder. Puana. Prav zares, ta (zemlja) je Puan, ker ona vse hrani karkoli je tukaj. 14. In zopet ni napredoval. Ustvari rod, ki je e bolj izvrstnejih oblik, dharmo. Dharma to je mo katrij. Zato od dharme ni niesar vijega. Tako slabi eli premagati monejega z dharmo, kot kraljem. Prav zares, to kar je dharma je pravzaprav resnica. Zato ljudje pravijo za tistega, ki govori po resnici: "On govori dharmo," ali za tistega, ki govori dharmo: "On govori resnico." Ker prav zares ta dva sta eno. 15. To so brahman, katra, vi (narod) in sudra. Brahman je obstajal med bogovi kot ogenj med ljudmi pa kot brahman (sveenik). Katrijska oblast je vseeno obstajala med katrijami, vaisijska med vaisjami, udrijska med udrami. Zato ljudje hrepenijo dosei poloaj med bogovi preko ognja, med ljudmi pa preko brahmana. Ker brahman obstaja skozi te dve oblike. Tistemu, ki zapusti ta svet ne spoznajo svoj lastni svet (zatoie) to nespoznano (brahman) mu to ni v prid. Tako kot tistemu drugemu ne koristi neizreena veda ali neizvren obred. Celo, e lovek tukaj tudi izvri, in ne vedo za to veliko in sveto delo, to njegovo delo na koncu propada. lovek mora slaviti atman, kot svoj lasten svet. Tisti, ki slavi atman kot svoj lastni svet, njegovo delo ne bo propadlo. Ker prav iz tega atmana se ustvarja karkoli si zaeli. 16. Prav zares ta atman je svet (sedie) vseh bitij. Ker vlivata rtev in rtvuje, lovek je sredie bogov. Ker govori Vedo, je lovek sredie jasnovidnosti. Ker izliva rtvene prinose prednikom in ker eli potomstvo je lovek sredie prednikov. Ker iti ljudi in jim dodeljuje hrano je lovek sredie ljudi. Ker preskrbuje vodo in travo ivalim, je lovek sredie ivali. Ker v njegovem domu ive zveri, ptice in male rdee mravlje je on njihovo sredie. Tako kot lovek eli varnost v svojem lastnem svetu, tako vsa bitja ele varnost tistemu kateri to ve. To je poznano in raziskano. 17. V zaetku je bil svet atman in je bil sam. On si zaeli: "e bi imel 125

eno bi lahko imel potomce! e bi imel bogastvo, bi lahko vril obred!" To si je on zaelel. Celo, e si lovek eli ne dosega ve kot to. Zato tudi danes, ko je lovek sam, si eli: "e bi imel eno bi se lahko razmnoeval! e bi bil bogat bi lahko vril obrede!" In tako dolgo dokler ne dosee enaga od tega, meni, da je nepopoln. Njegova nepopolnost pa je v sledeem: razum je njegov atman, beseda je ena, da je potomstvo, oko loveko bogastvo, ker se ga z omi najde, uho pa je boansko bogastvo, ker se z uesom o njem slii. Atman (telo) je njegovo delo, ker se z atmanom delo izvruje. Tako je rtev petvrstna, lovek je petvrsten, ivali so petvrstne in petvrstno je vse kar je tukaj. Tisti, ki to spozna dosega vse to.

I.5 14. Ta Praapati je leto in ima 16 delov. Noi so petnajst njegovih delov, njegov estnajsti del je vrsta toka. Z nomi se on krepi in z njimi propada. Vstopajo v noi mladega meseca v vse kar diha z ivljenskih dahom on se rojeva v svitu novega dne. Zato v taki noi v ast tega boanstva naj nihe ne prekinja ivljenja tistega, kar diha, pa eprav je to kuar ali zrno ita. 15. Ta lovek, kateri to spozna, on je Praapati, kateri je leto in kateri ima 16 delov. Bogastvo je petnajst njegovih delov, atman je njegov 16 del. Z bogastvom on krepi in z njim on propada. To kar je atman to je os kolesa, imetje pa je njegov obro. Zato, ko lovek izgubi vse svoje imetje in sam ivi e naprej, tedaj ljudje pravijo: "Samo obro kroga je propadel." 16. Prav zares obstajajo trije svetovi: svet ljudi, svet oetov in svet bogov. Svet ljudi se osvaja samo skozi sina, svet oetov z rtvenimi deli, svet bogov pa z znanjem. Svet bogov je najbolji med svetovi in zato se znanje poveliuje. 17. Sedaj pa predaja: Ko lovek misli, da bo umrl, govori sinu: "Ti si brahman, ti si rtev, ti si svet." Sin mu odgovori: "Jaz sem brahman, 126

jaz sem rtev, jaz sem svet." Prav zares, karkoli je znanstvenega je objavljeno. Vse rtve skupaj so rtev. Katerikoli svetovi vsi skupaj so svet. Vse to je resnica. Oe misli: "Kako je vse to on, naj me sin iti pred vsem tem." Zato je podueni sin imenovan za tistega kateri daruje svobodno in zato je pouen. Ko tisti, ki to ve odhaja s tega sveta, vstopa v sina s svojim ivljenskim dahom. In karkoli je neprimernega storil vsega tega ga sin osvobaja. Zato se tudi imenjuje sin. On trdno stoji ob sinu na tem svetu, potem pa v njega vstopajo nesmrtni boanski dahi. 21. Sedaj pa sledi tolmaenje obiajev. Praapati ustvari utila (karma). Ko so ustvarjena se ona medsebojno zano prepirati.: "Jaz bom govoril," se odloi glas. "Jaz bom gledal," se odloi oko. "Jaz bom poslual," se odloi uho. Tako se tudi ostala utila odloajo vsako glede na svoje delovanje. Pojavi se utrujenost, smrt pristopi in jih obvzame. Ko jih obvzame jih smrt zaustavi. Glas postane utrujen, oko postane utrujeno, uho postane utrujeno. Toda smrt ne dosee tistega, kateri je osrednji dah. utila so se odloila, da ga spoznajo in reejo: "On je najimenitneji med nami. Ker se on, e se premika ali ne, on se ne utrudi niti ne propada. Dajmo vzemimo njegovo oblije." In vsi so sprejeli njegovo obliko. Zato se oni po njem imenjujejo ivljenski dah. In v katerikoli druini obstaja lovek, ki to ve, to druino imenjujejo po njem. In kdorkoli se z njim spre, ki to ve, ta oslabi in na koncu umre. To se nanaa na atman. 22. To pa se nanaa na boanstva. "Jaz bom zaigal," se odloi ogenj. "Jaz bom dajal ar," se odloi sonce. "Jaz bom sijalo," se odloi mesec. Tako so se tudi ostala boanstva odloila kaj bodo, vsak glede na svojo boansko naravo. In tako kot je dah sredie med ivljenskimi dahi, tako je tudi Vayu med boanstvi. Ker druga boanstva izginjajo Vayu ne. Vayu je boanstvo, katero nikoli ne zahaja. 23. O tem govore sledei stihi:

127

Iz koga sonce vzhaja in v koga on zaide (Prav zares, iz daha vzhaja in v dah zahaja) za njega so bogovi ustvarili dharmo Samo on je danes in bo jutri. Vse kar jim bogovi odredijo, samo to oni vrijo tudi danes. Zato naj se lovek dri samo ene navade. Naj vdahne in izdahne ele: "Naj me zlo smrti ne dosee." Ko to izvaja naj to poskua izvajati do konca. S tem on dosega enost s tem boanstvom in prebiva v njegovem svetu.

I.6 1. Ta svet je trojstvo: ime, oblika in delo. V odnosu na imena je to kar se imenjuje beseda. Ona je njihova pesem hvale uktha, ker iz nje izhajajo vsa imena (utha). Ona je njihov napev samana, ker je potrebna (sama) vsem imenom. Ona je njihov brahman, ker ona podpira vsa imena (bhr). 2. V odnosu na oblike je to kar se imenjuje oko. To je njihova pesem hvale ukth, ker iz njega izhajajo vse oblike (uttha). To je njihov saman, ker je podoben (sama) vsem oblikam. To je njihov brahman, ker on podpira vse oblike (bhr). 3. V odnosu na dela je to kar se imenjuje telo. On je njihova pesem hvale uktha, ker iz njega izhajajo vsa dela (uttha). On je njihov saman, ker je podoben vsem delom. On je njihov brahman, ker on vsa dela podpira (bhr). To kar je trojstvo, to je eno, ta atman. Atman je eprav eden, to trojstvo. To kar je nesmrtno je zastrto z obstojeim. Dah je nesmrten, ime in oblika pa so obstojee. Njim je dah zastrt.

128

II.1 1. ivel je neko Drpta-balaki zelo ueni Gargya. On ree Aatasatru, kralju Kasi: "Povedal ti bom o brahmanu." Aatasatru pa ree: "Dal ti bom tiso goved za tvoj govor, ker bodo ljudje pohiteli klico: "anaka! anaka!" 2. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v soncu jaz slavim kot brahmana." Aatasatru pa ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot najvijega kot poglavarja in kralja vseh bitij. Tisti, ki njega tako slavi postane najviji, postane poglavar in kralj vseh bitij." 3. Ree Gargya: "Tega puruo, kateri je v mesecu jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot velikega v belo obleenega kralja somo. Za tistega, ki njega tako slavi, se soma iztiska in tolai ga dan za dnem. Njegova hrana se ne presui." 4. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v svetlobi jaz slavim kot brahman." Aatasatru pa pravi: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot bleeega. Tisti, ki tako njega slavi postaja blee in njegovi potomci postajajo bleei." 5. Ree Grgya: "Tistega puruo kateri je v prostoru jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot popolnega in nepreminega. Tisti, ki njega tako slavi ima obilje potomcev in goveda. Njegovi potomci ne zapuajo tega sveta." 6. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v vetru jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot Indro kot strano in neobvladljivo vojsko. Tisti, ki njega tako slavi postaja zmagovalec, nepremagljiv in zavojevalec sovranikov." 7. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v ognju jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim

129

kot osvajalca. Tisti, ki njega tako slavi postaja osvajalec in njegovi potomci postajajo osvajalci." 8. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v vodah jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot podobo stvarnosti. Tistemu, ki njega tako slavi se rojeva kot njegova podoba in ne to kar ni njegova podoba. Od tega se rojeva njegova podoba." 9. Ree Gargya: "Tega puruo, kateri je v zrcalu jaz slavim kot brahmana." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot bleeega. Tisti, ki njega tako slavi postaja blee in njegovi potomci postanejo bleei. On zaseni vsakega s sijajem s komer se srea." 10. Ree Gargya: "Zvok kateri odjeka izza tistega tolkala jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot ivljenje. Tisti, ki njega tako slavi doivi polno dobo svojega ivljenja na tem svetu. Njega ivljenski dah ne zapua prej preden ne pride as." 11. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v straneh sveta jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim kot prijatelja, kateri nas ne zapua. Tisti, ki njega slavi ima prijatelja in prijatelji se ne loujejo od njega." 12. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri se sestoji od sence, jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz slavim njega kot smrt. Tisti, ki njega tako slavi doivi polno dobo svojega ivljenja na tem svetu. Njemu smrt ne pride predasno." 13. Ree Gargya: "Tistega puruo, kateri je v telesu jaz slavim kot brahman." Aatasatru ree: "Ne govori mi o njem. Jaz njega slavim 130

kot uteleenega. Tisti, ki njega tako slavi postane uteleen in njegovi potomci postanejo uteleeni." Tedaj Gargya utihne. 14. Ree Aatasatru: "Ali je to vse?" "To je vse." "To ni dovolj, da se pozna brahman." Toda Gargya ree: "Tedaj mi dovoli, da postanem tvoj uenec." 15. Ree Aatasatru: "Nasprotno je navada - obiaj, da brahman pride k katriju misle, da ga bo ta poduil o brahmanu. Toda jaz bom vseeno storil-naredil, da ga bo jasno videl." In prime ga za roke vstane. Tedaj onadva prideta do loveka, kateri je spal. Poklicala sta ga s tem imenom: "O veliki v belo obleeni, kralj, soma!" Toda on ne vstane. Aatasatru se ga dotakne z roko in ga prebudi. On vstane. 16. Ree Aatasatru: "Kje je purua, ki se sestoji iz zavesti, medtem, ko je ta spal? In od kod je priel?" Grgya to ni vedel. 17. Ree Aatasatra: "Medtem, ko je ta lovek spal je purua, ki se sestoji iz zavesti, zbirajo s svojo zavestjo zavest vseh ivljenskih dahov, poival v prostoru, ki je v notranjosti srca. Ko so oni ujeti, tedaj se za loveka ree, da spi. Tedaj je dah ujet, glas ujet, oko ujeto , uho ujeto, razum ujet." 18. "Ko on spi so ti svetovi njegovi. Tedaj on, kot, da postaja moan kralj, kot, da je veliki brahman, kot, da se spua in dviga. Tako kot se kralj povedo svoje podanike premika po svoji elji kakor eli tako se tudi ta, oprijemajo utila, premika v svojem telesu kakor eli." 19. "Ko lovek pade v globoke sanje in ko ni ne ve vstopajo skozi 72000 kanalkov z imenom hita, ki vodi od srca do osrja, on poiva v osrju. In kot bi moan kralj ali brahman ali mladeni poival dosegajo vrhunec naslade tako tudi on poiva. 20. "In kot se pajek premika po mrei iz sebe jo tko, kakor iz ognja prasketajo iskre, tako iz atmana izhajajo vsi dahi, vsi svetovi, vsi 131

bogovi, vsa bitja. Upaniada (skrivni pomen) njega je resnina resninost. ivljenski dahi so resninost, on (atman) pa je njihova resninost.

II.2 1. Tisti, ki pozna mladia in njegov dom, njegovo zatoie, steber in vrvico ta obvladuje sorodnike, ki ga sovraijo. Ta mladi je srednji dah. Njegov dom je telo, zatoie glava, steber dah, njegova vrvica pa hrana. 2. Sedem venih stoji okrog njega, da mu streejo. To kar so rte v oesu s tem je Rudra vezan na njega. To, kar je voda v oesu s tem je Praanya zvezan. To kar je zenica s tem je povezano sonce. To kar je arenica s tem je vezan ogenj. To kar je belonica s tem je vezan Indra. S spodnjo obrvjo je zemlja vezana na njega z zgornjo pa nebo. Tistemu, ki to ve hrane nikoli ne zmanjka.

3.

O tem govore stihi: Posoda s pokrovom spodaj, dno pa zgoraj ima V njej so vse oblike slave shranjene Sedem vidcev na njenem hrbtu sedi beseda pa ko se osmi z brahmanom drui.

"Posoda s pokrovom spodaj in dno ima zgoraj," to je glava, ker je ta tista posoda, ki ima pokrov spodaj in dno zgoraj. "V njej so shranjene vse oblike slave," dahi so "vse oblike slave" v njej shranjene. Ko se to ree se misli na dahe. "Sedem vidcev sedi na njenem robu" dahi so vidci. Ko se to ree, se misli na dahe. "Beseda pa, ko se osmi z brahmanom drui," beseda se kot osmi videc drui z brahmanom. 4. Uesa so Gautama in Bharadvata. Desno je Gautama in levo je 132

Bharadvata. Oi so Visvamitra in amadagni. Desno je Visvamitra, levo pa amadagni. Nosnice so Vasitha in Kasyapa. Desna je Vasitha in leva Kasyapa. Jezik je Atri, ker z jezikom se je hrana. Namre atti (prehranjevanje) je isto kot Atri. Tisti, ki to ve postaja jedec vsega in postaja njegova hrana.

II.3 1. Dva sta vida brahmana: telesni in breztelesni, smrtni in nesmrtni, premini in nepremini, tostranski (sat) in onostranski (tyat), (t.j. realno, resnino, st-tya).

2. Telesno je vse kar ni veter ali zrak. To je smrtno, to je nepremino, to je obstojee. Bit tega telesnega, tega smrtnega tega nepreminega, tega obstojeega je sonce, katero sije. Ker je on vsebina obstojeega. 3. Breztelesen je veter in zrak. On je nesmrten, on je premien, on je tostranski (realen). Bit tega breztelesnega tega nesmrtnega tega preminega, tega resninega je purua, kateri je v sonevem krogu. Ker je on vsebina tostranskega (resninega). To je to kar se tie boanstva. 4. To pa je to kar se tie posameznika. Telesen je tisti, ki je razlien od ivljenskega daha in od prostora znotraj sebe. On je smrten, on je nepremien on je obstojee. Bit tega telesnega tega smrtnega tega nepreminega tega obstojeega je oko. Ker to je vsebina obstojeega. 5. Breztelesen ivljenski dah in prostor je znotraj sebe. On je nesmrten, on je premien, on je onostranski (resnien). Bit tega breztelesnega tega nesmrtnega, tega pominega, tega resninega je purua kateri je v desnem oesu. Ker je on vsebina onostranskega (resninega).

133

Tisti, ki vse vidi v odnosu z Vsevinjim Gospodom, ki vidi vsa iva bitja kot Njegove sestavne delce in ki znotraj vsega vidi Vsevinjega Gospoda, nikoli nikogar ne sovrai. 134

6. Oblije te purue je kot barva afrana, kot belo ovje runo, kot kresnica kot ognjeni plamen, kot lotosov cvet, kot blesk svetlobe. Tisti, ki to spozna ta na trenutek dojema njegov blesk kot blesk svetlobe. To pa je uenje: "ni to, ni to," ker tukaj niesar ni vijega od tega "ni to". Za tem pa oznaka "realnost, realnosti" (resnica resnice); prav zares, ivljenski dahi so realnost (resnica) to (brahman) pa je njihova resnica.

II.5 1. Ta zemlja je med za vsa bitja in vsa bitja so med za to zemljo. Ta udoviti nesmrtni purua, kateri je v zemlji in ta lastni, bleei, nesmrtni purua, kateri je v telesu, on je pravzaprav ta atman, to je nesmrtno, to je brahman, to vse. 2. Te vode so med za vsa bitja in vsa bitja so med za te vode. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v vodah in ta lastni, bleei, nesmrtni purua kateri je v semenu, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 3. Ta ogenj je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta ogenj. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v ognju in ta lastni bleei nesmrtni purua kateri je narejen iz besed, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, ta brahman, to vse. 4. Ta veter je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta veter. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v vetru in ta lastni, bleei nesmrtni purua kateri je v ivljenskem dahu, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 5. To sonce je med za vsa bitja in vsa bitja so med za to sonce. Ta bleei, nesmrtni purua, ki je v soncu in ta lastni bleei nesmrtni purua, kateri je v oesu, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno to brahman to vse.

135

6. Te strani sveta so med za vsa bitja in vsa bitja so med za te strani sveta. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v straneh sveta in ta lastni, bleei, nesmrtni purua kateri je v uesu in v jeku, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 7. Ta mesec je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta mesec. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v mesecu in ta lastni, bleei nesmrtni purua, kateri je v razumu, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 8. Ta blisk je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta blisk. Ta bleei nesmrtni purua, kateri je v blisku in ta lastni,bleei nesmrtni purua kateri je v svetlobi, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 9. Ta grom je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta grom. Ta bleei, nesmrtni, purua, kateri je v blisku in ta lastni, nesmrtni purua, ki je v zvoku in glasu, ta je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 10. Ta prostor je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta prostor. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v njemu in ta lastni bleei, nesmrtni purua, kateri je v prostoru srca, on je ta atman, to nesmrtno to vse. 11. Ta dharma je med za vsa bitja in vsa bitja so med tej dharmi. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v splonem dharma, on je pravzaprav ta atman to nesmrtno, to brahman, to vse. 12. Ta resnica je med za vsa bitja in vsa bitja so med za resnico. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v resnici ta lastni nesmrtni purua kateri je resninost, on je pravzarpav ta atman, to nesmrtno, to brahman, to vse. 13. Ta loveki rod je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta 136

loveki rod. Ta bleei, nesmrtni purua, kateri je v lovekem rodu in ta loveki bleei, nesmrtni purua kateri je v posamezniku on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman to vse. 14. Ta atman je med za vsa bitja in vsa bitja so med za ta atman. Ta bleei nesmrtni purua, kateri je v posameznem atmanu, on je pravzaprav ta atman, to nesmrtno, to brahman to vse. 15. Ta atman je v resnici vladar vseh bitij, kralj vseh bitij. In tako kot so vse pice spojene skupaj v kolesu, tako so vsa bitja, vsi bogovi, vsi svetovi, vsi ivljenski dahi, vsi ti posamezni atmani zdrueni v splonem atmanu. 16. To je med, kateri je Dadhyanc Atharvana razkril Asvinom. Vide to ri ree: Vajin moan prijem storjen zaradi dobitka junaki; bom jaz oznanil tako kot grmenje naznanja de. Pa tudi med katerega je Dadhyanc Atharvana. Skozi glavo konja odkril vama. 17. To je med katerega je Dadhyanc Atharvana odkril Asvinoma. Vide to ri ree:

Na Dadhyanc Atharvana, sta vidva Asvina glavo konja podtaknila. In on, ne prelamljajo obljube, med Tvatra kateri je vao skrivnost odkril vama.

18. To je med kateri je Dadhyanc Atharvana odkril Asvinoma. Vide to ri ree: On je ustvaril telesa z dvema nogama, ustvaril je telesa s tirimi nogami. 137

Prvo je postalo ptica, in on v telesu kot purua vstopi. To je purua, kateri prebiva (purisayah) v vseh telesih (purusu). Ne obstaja niesar, kar ni z njim pokrito, niesar, kar ni z njim preeto. 19. S svojo podobo je postal enak vsaki podobi, da se njegova oblika nebi oznanila. Skozi mayo se je raznoliki Indra javil, ker je obrzdano njegovih stodeset listin. On je prav zares ti konji. On je deset in tiso, tevilni in netevilni. On je brahman, brez prej in potem, brez notranjosti in zunanjosti. Ta atman je brahman vsevidni in to je uenje.

III.1 1. anaka, kralj Videhe je priredil rtev na kateri so bili razdeljeni tevilni darovi. Tam so se zbrali brahmani Kuru in Pancala. anaka iz Videhe si zaeli spoznati, kateri je od teh brahmanov najbolj uen. On zapre tiso goved in na vsak njihov rog privrsti po deset zlatih novcev. 2. Tedaj jim ree: "Spotovani brahmani, tisti, ki je najimenitneji med vami naj odvede goveda." Na to Yanavalkya ree svojemu uencu: "Odpelji jih dragi moj Samasrava." On jih odpelje, brahmani pa se razjeze: "Kako lahko on za sebe trdi, da je najimenitneji med nami?" Tu sreajo tudi Asvala, hotar anake iz Videhe. On ga vpraa: "Ali si ti prav zares najimenitneji brahman med nami, Yanavalkya?" On pa odgovori: "Maj poklon najimenitnejemu brahmanu, toda jaz sem si zares elel ta goveda." Tedaj ga hotar Asvala zane spraevati. 3. "Yanavalkya," ree on, "vse to tukaj obvladuje smrt, vse preema smrt. S im se rtvovalec osvobaja smrti?" "Hotar sveenik z ognjem in besedo. Ker beseda je hotar rtve. To kar je beseda to je ogenj, on pa hotar. To osvoboditev, to je popolna osvoboditev. 138

4. "Yanavalkya," ree on, "vse to obvladuje dan in no, vse preema dan in no. S im se rtvovalec osvobaja dneva in noi?" "Adhvaryu sveenik z oesom in soncem. Ker je oko adhvarya rtve. To kar je oko to je sonce, to pa je adhvaryu. To je osvoboditev, to je popolna osvoboditev." 5. "Yanavalkya," ree on, "vse to tu obvladuje rastoi in upadajoi mesec, vse preema rastoi in upadajoi mesec. S im se rtvovalec osvobaja rastoega in upadajoega meseca?" "Udgatar sveenik, z vetrom in dahom. Ker je dah udgatar rtve. To kar je dah, to je veter, on je udgatar. To je osvoboditev, to je popolna osvoboditev." 6. "Yanavalkya," ree on,"ta medprostor nima opore. Kako se izvajalec rtve vzpenja v nebeki svet?" "Z brahmanom sveenikom, razumom in mesecem. Ker je razum brahman rtve. To kar je razum, to je mesec, on pa je brahman. To je osvoboditev, to je popolna osvoboditev." To se tie osvobajanja, sedaj pa sledi doseg. 7. "Yanavalkya," vpraa on,"koliko bo rk danes izrekel stihov pri rtvi hotar?" "Tri." "Katera so ta tri?" "Puronuvakya, yaya in sasya kot tretja." "Kaj lovek z njim dosega?" "Vse to tukaj, kar ima dah." 8. "Yanavalkya," vpraa on, "koliko vlivank se bo danes pri rtvi adhvarya izlilo?" "Tri." "Katere so to tri?" "Tista katera izlita plane, tista ki izlita stee in tista ki se izlita zatee?" "Kaj lovek z njimi dosega?" "S tisto katera izlita plane pride v svet bogov. Ker je svet bogov kot, da plamti. Tista katera izlita stee (atinedate) dosega svet oetov. Ker je svet oetov kot, da je iznad (ati). S tisto katera se izlita zatee (adhiserate) dosega svet ljudi. Ker je svet ljudi kot, da je spodaj (adhas)." 9. "Yanavalkya," vpraa on," s kolikimi boanstvi bo na svoji desni strani brahman danes itil rtev?" Z enim." "Kateri je ta eden?" "Sam razum. Prav zares, neskonen je razum, neskonne so Visvadeve in neskonen svet on z njim dosega."

139

III.2 12. "Yanavalkya," vpraa on, "ko lovek umre, kaj ga ne zapua?" "Ime. Neskonno je ime, neskonne so Visva-deve in neskonen se svet z njimi dosega." 13. "Yanavalkya," vpraa on, "kdaj glas mrtvega loveka odide v ogenj, dah v veter, vid v sonce, um v mesec, sluh v strani sveta, telo v zemljo, atman v prostor, dlake v rastlinje, lasje v drevesa, kri in seme vstopajo v vode, kaj tedaj ostaja od loveka?" "Artabhaga moj prijatelj, daj mi roko. Samo midva bova to vedela. Ne govoriva o tem pred ljudmi." In odideta onadva pogovarjajo se. To o emer sta govorila je karma (delo). To kar sta slavila je bila karma. Ker z dobrimi deli lovek postaja dober, z zlemi deli pa postaja zloben." Tedaj Artabhaga utihne. III.4 1. Uhljati Cakrayana poprosi Vanavalkya: "Yanavalkya, pojasni mi brahman, kaj je vidno in ni na drugi strani razumevanja, njega, ki je atman v vsem." "On je tvoj atman kateri je v vsem." "Kateri pa je Yanavalkya, ta kateri je v vsem?" "Kateri diha z dihanjem (pranena), on je tvoj atman, kateri je v vsem. Kateri izhuje z izdihanjem (apanena) on je tvoj atman, kateri je v vsem. Kateri iztiska zrak v iztiskanju (udanevna) on je tvoj atman kateri je v vsem." 2. Uhljati Cakrayana mu ree: "Kakor bi se lahko reklo, to je govedo, to je konj, tako si ti to obrazloil. Pojasni mi brahman kaj je vidno in ni na drugi strani razumevanja, njega, ki je atman v vsem." "On je tvoj atman, kateri je v vsem." "Kateri pa je Yanavalkya, tisti, ki je v vsem?" "Ti ne more videti vidca videnja, ne more sliati poslualca posluanja, ne more meniti misleca milenja, ne more spoznavati spoznavalca spoznanj. On je tvoj atman, kateri je v vsem. Vse razen njega je bedno." Tedaj Uhljati Cakrayana utihne.

140

III.9 1. Tedaj ga Vidagdha Saklya vpraa: "Koliko je bogov Yanavalkya?" Ta mu odgovori, glede na nivido: "Toliko kolikor se jih omenja v nividi katera je posveena Visva-devam, pravzaprav 303 in 3003." "Tako je," ree Saklya," toda koliko je pravzaprav zares bogov, Yanavalkya?" "Triintrideset (33)." "Tako je," ree on,"toda koliko je pravzarpav zares bogov Yanavalkya?" "est." "Tako je," ree on, "toda koliko je zares bogov, Yanavalkya?" Trije." "Tako je," ree on, "toda koliko ja zares bogov Yanavalkya" "Dva!" "Tako je," ree on," toda koliko je zares bogov, Yanavalkya?" "Eden in pol." "Tako je," ree on, "toda koliko je zares bogov?" "Eden." "Tako je," ree on,"kdo pa so tistih 303 in 3003?" 2. Yanavalkya odgovori: "To so samo njihove moi (mahimanah) resnino pa je 33 boanstev." "Kateri pa so ti triintrideseti?" "Osem Vasuov, enajst Ruder in 12 Aditiy. To jih je enaintrideset, z Indro in Praapatijem pa jih je skupaj triintrideset." 8. "Kateri pa so oni trije bogovi?" "To so pravzaprav ti trije svetovi, ker so v njih vsi ti bogovi." "Katera pa sta dva bogova?" "Hrana in dah." "Kateri pa je eden in pol?" "Tisti, ki tukaj kadi." 9. "O njem govorijo - e je ta kateri hodi ravno eden, kako je lahko eden in pol?" "On je eden in pol, ker je v njem vse naraslo." "Kateri je potem eden bog?" "To je dah. On je brahman in kliejo ga to." (tvat) 10. "Tisti, ki spozna tega puruo, katerega prebivalie je zemlja, katerega sredie je ogenj, katerega svetloba je razum, kateri je konno oporie vsakega atmana, ta bo vedec, Yanavalkya." "Jaz poznam to puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana o katerem govori. Ta purua, ki je v telesu, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "Nesmrtnost," ree on. 11. "Tisit, ki spozna tega puruo katerega prebivalie je strastna elja, katerega sredie je srce, katerega svetlost je razum, kateri je 141

konna opora vsakega atmana, ta bo vedec, Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana o katerem govori ti. Ta purua, kateri je narejen iz strastne elje, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "ena," ree on. 12. "Tisti, ki spozna tega puruo katerega so prebivalie oblike, katerega je sredie oko, igar svetloba je razum, kateri je konno oporie vsakega atmana, ta bo vedec Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana, o katerem ti govori. Ta purua, kateri je v soncu, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "Resnica," ree on. 13. "Tisti, ki spozna tega puruo, katerega prebivalie je prostor, katerega sredie je uho, igar svetlost je razum, kateri je konno oporie vsakega atmana, ta bo vedec, Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana, o katerem ti govori. Ta purua, kateri je v jeku in sluhu, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "Stran sveta," ree on. 14. "Tisti, ki spozna tega puruo, katerega prebivalie je tema, katerega sredie je srce, katerega svetloba je razum, kateri je konno oporie vsakega atmana, ta bo vedec, Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana, o katerem ti govori. Ta purua, kateri je narejen iz sence, to je on. Povej Sakaljya, kdo je njegovo boanstvo?" "Smrt," ree on. 15. "Tisti, ki spozna tega puruo, katerega sredie je oko, katerega svetloba je razum, kateri je konno oporie vsakega atmana ta bo vedec Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana, o katerem govori ti. Ta purua, kateri je v ogledalu, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "ivljenje," ree on. 16. "Tisti, ki spozna tega puruo katerega prebivalie je voda, katerega sredie je srce, katerega svetloba je razum, kateri je 142

konno oporie vsakega atmana ta bo vedec, Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana, o katerem govori. Ta purua, kateri je v vodah, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "Varun," ree on. 17. "Tisti, ki spozna tega puruo, katerega prebivalie je seme, katerega sredie je srce, katerega svetloba je razum, kateri je konno oporie vsakega atmana, ta bo vedec, Yanavalkya." "Jaz poznam tega puruo, kateri je konno oporie vsakega atmana, o katerem ti govori. Ta purua kateri je v sinu, to je on. Povej Sakalya, kdo je njegovo boanstvo?" "Praapati," ree on. 18. "Sakalya," vzklikne Yanavalkya, "ali so te ti brahmani poslali, da za njih pobira erjavico iz ognja!" 24. "Katero je boanstvo v tej trdni smeri?" "Bog Agni." "Na kaj se Agni naslanja?" "Na besedo." "Na kaj se naslanja beseda?" "Na srce." "Na kaj se naslanja srce?" 25. "Ti govornik," ree Yanavalkya, " ali misli, da je to nekje drugje in ne v nas? Ko bi bilo drugje in ne v nas, bi ga pojedli psi ali pa bi ga ptice raztrgale." 26. "Na kaj se ti in atman naslanjata?" "Na prano (vdihanje)." "Na kaj se prana naslanja?" "Na apano (izdihanje)." "Na kaj se apana naslanja?" "Na vyano (razdihanje)." "Na kaj se vyana naslanja?" "Na udano (iztiskovanje)." "Na kaj se udana naslanja?" "Na samano (enakomerno dihanje). Ta atman ni to, ni to. On je nedoumljiv, ker se ga ne da razumeti. Neuniljiv, ker se ga ne da uniiti. Nevezljiv je, ker se ga ne da vezati. On je nevezan, ne strai in je neuniljiv. To je osem bivali, osem sedi, osem bogov, osem puru. Jaz te vpraam za tistega puruo o katerem ue Upaniade, za tistega kateri iri in ponovno zbira vse purue ter jih prehaja. e mi tega ne odgovori gre tvoja glava." Sakalya ga ni poznal in je ostal brez glave. Razbojniki pa so ukradli njegove kosti, misle, da so one nekaj drugega. 143

IV.3 19. Tako kakor sokol ali katera druga ptica preletava nebo, utrujena zlaga krila in leta v gnezdo, tako tudi lovek hiti k svojemu bivaliu, kjer ne bo elja in sanjal sanj. 20. V loveku so kanalki z imenom hita, tanki kot lasje, razdrobljeni na tiso poti in popolnjeni z belim, modrim, rumenim, zelenim in rdeim sokom. In ko lovek sanja da je umorjen ali premagan, da ga tlai slon, da je padel v globoko jamo, to si on zamilja, zaradi nevednosti, nevarnost pa je tista, ki jo je videl kot buden. Toda, ko sanja, da je bog, da je kralj in da je vse to, tedaj je to njegov najviji svet. 21. To je tisto njegovo stanje v katerem je svoboden od elja, svoboden od zla in svoboden od strahu. Kot lovek v objemu ljubljene osebe ne ve kaj je zunaj in kaj notri, tako tudi lovek kateri se poljubi z razumnim atmanom ne ve kaj je zunaj in kaj notri. To je tisto njegovo stanje v katerem so vse elje doseene, v katerem je atman njegova ljubezen, v katerem je brez elje in svoboden bolein. 22. Tam oe ni oe, mati ni mati, svet ni svet, bogovi niso bogovi, vede niso vede. Tam razbojnik ni razbojnik, morilec ni morilec, candala ni candala, panlkasa ni panlkasa, duhovnik ni duhovnik. On se ne vee niti na dobro niti na zlo. On je tedaj iznad vseh trepljenj srca. 23. Ko ne gleda, on vseeno vidi, eprav ne gleda. Ker tam ni unienja videnja gledalca, prav zaradi njegove neuniljivosti. Drugo pa, tam ni niesar drugega loenega od njega, kar bi gledalo. 24. Kadar se ne vonja je on vseeno tisti, ki voha, eprav ne vonja. Ker tam ni unienja vonjanja tistega, kateri vonja, prav zaradi njegove neuniljivosti. Drugo pa, tam ni niesar drugega loenega od njega, kar bi vonjal.

144

ivo bitje je po naravi veno, toda kar je zasunjeno v materialni eksistenci, mora znova in znova menjavati svoje telo. Ta proces se imenjuje preseljevanje due, oziroma reinkanacija. IV.4 145

1. Ko atman podlee slabosti in pade v utrujenost tako kot prebiva, tedaj se okrog njega zberejo ivljenski dahi. Objemajo vse te goave bleska se on potaplja v srce. Ko se purua kateri je v oesu obrne, tedaj lovek ne spoznava ve oblik. 2. Postane eden, ne vidi, reko; postane eden, ne vonja, reko; postane eden, ne okua, reko; postane eden, ne govori, reko; postane eden, ne slii reko; postane eden, ne misli, reko; postane eden, ne tipa reko; postane eden, ne zaznava, reko. Vrh njegovega srca zablesti in v tem blesku atman odhaja ali skozi oko ali skozi glavo ali skozi katero odprtino v telesu. Ko on odide, ga dah ivljenja sledi. Ko odide dah ivljenja vsi ostali dahi odidejo za njim. lovek postaja zavest (UM) in to, kar je bilo zavest odhaja z njim. Isto tako ga sledijo znanje, delo in njegova biva izkunja. 3. Tako kot se gosenica prispe na travico grbani na drugo travico, tako se tudi atman zbira odvre telo, razpre neznanje in zakorakajo v novem (telesu). 4. Tako kot zlatar vzame kos zlata oblikuje drugo, novo, lepo obliko tako tudi atman, odvre to telo in razpre neznanje ustvarja nov lepi lik, kot tisti, ki pripada oetom ali kateri pripada gandharvam ali bogovom ali Praapatiju ali Brahmi ali drugim bitjem. 5. Ta atman je brahman, narejen iz poznanja razuma, daha ivljenja, vida, sluha zemlje, vode, zraka, prostora; svetlobe in nesvetlobe, elje in ne-elje, besa in ne-besa, dharme in ne-dharme, nerejen je iz vsega. To je to, kar se misli, ko se ree; nerejen je iz tega in narejen je iz onega. Kakor lovek deluje in kakor ivi tak tudi postaja. Delujo dobro postaja dober. Delujo zlo, postaja zlo. asten postaja s astnim delom, slab s slabim delom. Nekateri pravijo: "lovek je narejen iz elje." Kakrna je njegova elja, takna je njegova volja. Kakrna je njegova volja, tako tudi deluje. Kakor deluje, tako tudi pobira sadove.

146

6.

O tem obstajajo stihi: Predmet za katerega se razum priema drobno telo skupaj z delom odhaja, za njega samega je vezano. Dosegajo plod dela katerega je tukaj ustvaril on zaradi dela ponovno iz tistega prihaja na ta svet.

Tako je ko je lovek popolnjen z eljo. Ko pa lovek nima elje in hrepenenja, ko je brez elje, ko je svoboden elja, ko so vse njegove elje zadovoljene in ko je njegova ljubezen atman, tedaj njegovi ivljenjski dahi ne odhajajo. Prebivajo v brahmanu, gre on k brahmanu.

7.

O tem obstajajo stihi: Ko se vse elje, katere prebivajo v srcu odvrejo smrtnik tedaj postaja nesmrtnik in dosee brahmana. Tako kot kaja koa lei na vrhu mravljia mrtva in odvrena, tako lei tudi to telo. Tisti breztelesni, nesmrtni dah ivljenja je samo brahman, sama svetloba.

"Dajem ti tiso goved, spotovani," ree anaka, kralj Videhe. Yanavalkya nadaljuje:

8.

O tem govore stihi: Stara ozka pot katera se razteza v daljavo jaz se je dotikam, jaz jo dosegam. 147

Po njej modri poznavalci brahmana hodijo z one strani nebekega sveta, svobodni. 9. Na njem, reko, je belo, modro rumeno, zeleno in rdeo. To pot je brahman nael po njem se pozanvalec brahmana pomika, dobrotnik poln bleska. 10. V slepo temo se potaplja, ko neznanje slavi,

v e vejo temo se pomika, ko v neznanju uiva. 11. Ananda je ime teh svetov

pokriti s slepo temo. V njo vstopajo po smrti tisti kateri ne vedo in kateri so neprebujeni. 12. e sprevidi lovek atman, kot "to sem jaz", tedaj

kaj naj si eli in zaradi katere elje trpi v telesu? 13. Tisti, ki je prebudil in odkril atman

kateri je vstopil v to pogubno telo, ta je stvarnik vsega, ker on vse ustvarja. 148

Njegov je svet, ker je on svet. 14. e spoznamo tu tedaj prav zares smo,

tisti, ki pa to ne spozna, je to njegova velika izguba. Kateri to vedo, postajajo nesmrtni oni drugi pa samo dosegajo trpljenje. 15. e lovek samega sebe jasno vidi kot atman,

kot boga, kot gospodarja tistega kar je in kar bo zaradi tega mu ni al. 16. Tistega pred katerim se leto z dnevi obraa

bogovi slave kot blesk, kot nesmrtno ivljenje. 17. Samo tistega na katerega se pet narodov in

prostor naslanja, jaz smatram za atman. Nesmrtno brahman poznajo, jaz sem nesmrten. 18. Dah daha, vid vida, sluh sluha, kateri vedo

oni prazaetno dnevno videvajo brahmana. 19. Samo z razumom se to spoznava,

in nikakrne raznolikosti tu ni. Iz smrti v smrt gre tisti, 149

ki tu raznolikost vidi. 20. Tega neizmerljivega in venega

je potrebno razumeti kot enega atman je na drugi strani umazanije, na drugi strani prostora nerojen, velik in veen. 21. Neki modri brahman je njega razpoznal

poti do spoznanja preueval. Naj se ne poglablja z veliko besed ker so besede pomankljive za njega. 22. Ta nerojeni atman, kateri je narejen iz spoznanja

nad utili, kateri lei v prostoru znotraj srca je nadzornik vsega, gospodar vsega, vladar vsega. On ne postaja z dobrimi deli veji, niti z zlemi deli manji. On je gospodar vsega, vladar bitij, zaitnik bitij. On je hrana katera dri te svetove loeno. Njega brahmani ele doumeti s pripovedovanjem Ved, rtvovanjem, darovanjem, pokoro in postom. Ko se njega spozna postane modrec. ele samo atman kot svoj svet berai begajo po gozdu. Prav zares, ker so ga poznali starodavni 150

modreci niso eleli potomstva: "Kaj nam bo potomstvo, ko smo dosegli atman, ta svet." Vzdigajo se nad elje po sinovih nad eljo po bogastvu, so iveli ivljenje redovnika. Ker je elja po sinovih elja po bogastvu, elja po bogastvu pa je elja po svetu. In oboje je samo elja. Atman pa ni to, ni to. On je nedoumljiv, ker se ga ne more razumeti. Neuniljiv je ker se ga ne da uniiti. Ne vezujo je, ker se ne vee. On je nevezan, ne strai in je neranljiv. Tisti, ki pozna to dvoje, tega ne more obvladati, eprav deluje dobro ali slabo. On oboje presega. To kar je storil in kar ni, to ga ne prizadene. 23. O tem so izreeni stihi:

Ne raste niti ni oslabljen z delovanjem neminljiva veliina poznavalca brahmanov. lovek mora biti dobro vpogledan v brahman ker e ga spozna, se zlo ne prijema obenj.

Zato tisti, ki to ve postaja spokojen, blag in pomirjen, zadran in poglobljen zre v sebe v atman, vse zre v atmanu. Takega zlo ne zaira on vsa zla pokuri. Svoboden od umazanije, svoboden pred sumom, on postaja poznavalec brahmana. "To je brahmanov svet, kralj," ree Yanavalkya. Na to mu ree anaka: "Spotovani, dam ti kraljestvo Videhe in sebe na uslugo." Yanavalkya nadaljuje: 24. "To je veliki nerojeni atman, uivalec hrane in darovalec zaklada. Tisti, ki to ve zaklad odkriva. 25. Ta veliki nerojeni atman je veno mlad, neminljiv, nesmrten in neustrano brahman! Da brahman je neustrano. Tisti, ki to ve postaja neustrano brahman.

151

IV.5 1. Yanavalkya je imel dve ene: Maitreyi in Katyayani. Maitreyi je bila uena in vajena razprav o brahmanu. Katyayani pa je imela samo tisto znanje, katero ena navadno ima. Ko je bil Yanavalkya pripravljen za drugaen nain ivljenja ju poklie in jima ree: 2. "Maitreyi poglej jaz zapuam ta dom, da bi ivel kot bera. Pristopi, imetje elim razdeliti tebi in Katyayani." 3. Maitreyi ga vpraa: "Ko bi bilo vse bogastvo tega sveta gospodar moje, ali bi s tem postala nesmrtna?" "Nebi," ji ree Yanavalkya, "tvoje ivljenje bi bilo kot ivljenje bogatih, toda nesmrtnosti nebi dosegla z bogastvom?" 4. Na to ree Maitreyi: "Kaj mi bo to s imer ne morem postati nesmrtna! To kar ve ti, gospodar o tem me poui." 5. Tedaj ji Yanavalkya ree: "Prej sem te imel rad, sedaj pa te imam e raji. Zato draga moja, e eli ti bom jaz razloil. Ko ti razloim se v to poglobi. 6. Ni mo ljub zaradi ljubezni do moa, temve je mo ljub zaradi ljubezni do atmana. Ni ena ljuba zaradi ljubezni do ene, temve je ena ljuba zaradi ljubezni do atmana. Niso sinovi ljubi zaradi ljubezni do sinov, temve so sinovi ljubi zaradi ljubezni do atmana. Ni bogastvo ljubo zaradi ljubezni do bogastva, temve je bogastvo ljubo zaradi ljubezni do atmana. Niso goveda ljuba zaradi ljubezni do goveda, temve so goveda ljuba zaradi ljubezni do atmana. Ni brahman ljub zaradi ljubezni do brahmana, temve je ljub zaradi ljubezni do atmana. Ni katrijska oblast ljuba zaradi ljubezni do katrijske oblasti, temve je katrijska oblast ljuba zaradi ljubezni do atmana. Ni svet ljub zaradi ljubezni do sveta, temve je svet ljub zaradi ljubezni do atmana. Niso bogovi ljubi zaradi ljubezni do bogov, temve so bogovi ljubi zaradi ljubezni do atmana. Niso Vede ljube zaradi ljubezni do Ved, temve so Vede ljube zaradi ljubezni do 152

atmana. Niso bitja ljuba zaradi ljubezni do drugih bitij, temve so ljuba zaradi ljubezni do atmana. Prav zares Maiteryi atman mora biti viden, mora biti slian, mora biti razmiljan, v njega se je potrebno poglobiti. Ko se atman vidi, slii, meni in razpoznava, se spoznava cel svet. 7. Brahman odklanja tistega, ki brahman gleda drugje in ne v atmanu. Katrijska mo odklanja tistega, ki brahmana gleda drugje in ne v atmanu. Svetovi odklanjajo tistega, ki svetove zre drugje in ne v atmanu. Bogovi odklanjajo tistega, ki bogove gleda drugje in ne v atmanu. Vede odklanjajo tistega, ki vede gledajo drugje in ne v atmanu. Bitja odklanjajo tistega, ki bitja gleda drugje in ne v atmanu. Vse odklanja tistega, ki vse gleda drugje in ne v atmanu. Brahman katrijska mo, bogovi, svetovi, Vede, bitja, vse to je atman. 8. Tako kot se, ko se udarja po bobnu ne morejo sliati zvoki, ki pripadajo bobnu, temve se slii zvok kateri prihaja od bobna ali bobnarja; 9. Tako kot se piha v rog in se ne morejo sliati zvoki, ki pripadajo rogu, temve se slii zvok, ki prihaja od roga ali pihaa. 10. Tako, kot ko se igra lutnja ne morejo sliati zvoki, ki pripadajo lutnji, temve se slii zvok, ki odhaja od lutnje ali igralca na lutnjo. 11. Tako kot se iz ognja podloenega z mokrimi vejicami ustvarjajo oblakci dima, tako so poglej iz tega velikega bitja izdahnjene Rg-Veda, Yaur-Veda, Sama-Veda, himne atharvana in angirasa, legende, vsakodnevne zgodbe, umevnost, tajni nauk, kitice, pravila, tolmaenja, komentarji, rtveni prinosi, hrana, pijaa, ta svet, tisti svet in vsa bitja. Da iz njega je vse to izdahnjeno. 12. Tako kot je ocean stiie vseh voda, tako je koa arie vseh oblik, uho arie vseh zvokov, razum arie vseh volj, srce arie vseh znanj, roke arie vseh delovanj, ensko naroje arie vseh 153

naslad, zadnjik arie izpraznitev, noge arie vseh gibanj in beseda arie vseh Ved. 13. Tako kot je gruda-kepa soli brez notranjosti in zunanjosti nedeljiva masa okusa, tako je tudi atman brez notranjosti in zunanjosti nedeljiva masa spoznanja. Vzdigajo se nad te elemente on ponovno v njih izginja. Ko odide potem tu ni ve zavesti. Tako pravim jaz," ree Yanavalkya. 14. Privedel si me do globoke zbeganosti. Jaz tega ne razumem." Yanavalkya ji odgovori: "Povedal nisem ni begajoega. Neuniljiv je in neuniljive narave je atman. 15. Kjer obstaja dvojnost tam eden vidi drugega eden vonja drugega, eden okua drugega, eden govori drugemu, eden slii drugega, eden zaznava drugega. Kjer vse pa obstaja atman s kom tam in koga da se gleda, s kom tam in koga da se vonja, s kom tam in koga da okua, s kom tam in koga se dotika, s kom tam in koga da se razpoznava? S kom naj se vse to zre in po kom naj se to razpoznava? Ta atman ni to, ni to. On je nedoumljiv, ker se ga ne more uniiti. Nepriemljiv je, ker se ne vee. On je nevezan, ne strai in je neranljiv. Prav zares s em bi lovek spoznal vedca? Tako pouil sem te Maitreyi. Takna je v resnici nesmrtnost." Reko to se je Yanavalkya napotil v gozd. V.2 1. Polno je to, polno je tisto. Iz polnosti vse izhaja. Iz polnosti ko se polno vzame ponovno polnost ostaja. Aum. Brahman je eter, eter prvobitni, eter kateri diha. Tako je govoril sin Kauravyayane. To je veda, ki jo poznajo samo brahmani. Z njo lovek ve kar je potrebno vedeti.

154

V.5 1. V zaetku je bil svet samo voda. Ta voda je ustvarila to kar je in kar je brahman. Brahman je ustvaril Praapatija, Praapati bogove. Ti bogovi slave resnico (satyam) ta pa ima 3 zloge: sa-ti-yam. Sa je eden zlog, ti je eden zlog, yam je eden zlog. Prvi in zadnji zlog sta resnica, srednji je neresnica (zlo, anrtan). Ta neresnica (anrtan) je obkroena z obeh strani z resnico in postaja tudi sama resnica. Tistemu, ki to ve neresnica (zlo) ne more kodovati. 2. To kar je resnica (resninost) to je to sonce. Tisti purua kateri je v sonevem krogu in ta purua, ki je v desnem oesu se eden na drugega naslanjata. Z arki se ta na tega naslanja, z ivljenskimi dahi pa na drugega. Ko lovek umira on jasno vidi ta sonev krog arki ga ve ne ovirajo. 3. Glava purue v sonevem krogu je bhuh. Ena glava in eden je ta zlog. Roke so bhuvah. Dve roki in dva sta tadva zloga. Noge so svar. Dve noge in dva sta zloge (su-var). Njegovo skrivno ime pa je ahar (dan). Tisti, ki to ve uniuje (han) zlo in ga pua za seboj (ha). 4. Glava purue v desnem oesu je bhuh. Ena glava je in eden zlog. Roke so bhuvah. Dve roke in dva zloga. Noge so svar. Dve noge in dva zloga. Njegovo skrivno ime je aham (jaz). Tisti, ki to ve uniuje zlo in ga pua za seboj.

V.14 1. Bhumil (zemlja), antarikam (medprostor) in dyauh (nebo) imajo osem zlogov. In ena mera gayatri ima osem zlogov. Njena mera je ta niz. Tisti, ki tako pozna njeno prvo mero ta osvaja tako dale dokler se raztezajo vsi trije svetovi. 2. Rcah (stihi), yaumai (obredni izreki) in samani (napevi) tvorijo osem zlogov. In ena mera gayatri ima osem zlogov. Njena mera je ta

155

niz. Tisti, ki tako pozna njeno drugo mero ta osvaja tako dale kolikor dale se razteza to trivrstno znanje. 3. Pranah (v-dihanje), aparanah (dihanje) in vyanah (iz-dihanje) je osem zlogov. In ena mera gayatri ima osem zlogov. Njena mera je ta niz. Tisti, ki tako pozna njeno tretjo stopnjo, ta osvaja tako dale kolikor dale sega ivljenski dah. Njena etrta (turiyam) vidna, mera je sonce, katero sije onkraj sveta. Turiyam je tisto, kar je etrta. Imenjuje se vidna mera, ker se vidi. Ker pa sije onkraj vsega sveta jo imenjujejo tista, katera je onkraj sveta. Tisti, ki tako pozna njeno mero on tudi sam sije z lepoto in slavo. 4. Gayatri se naslanja na to etrto vidljivo mero katera je onkraj sveta. Ona pa je vseeno naslonjena na resnico. Prav zares, resnica je vid, ker je vid resnica. Zato ko se to dvoje prepira in eden ree: "Jaz sem videl," drugi pa ree: "Jaz sem slial," bomo verjeli tistemu, ki govori: "Jaz sem videl." Resnica se naslanja na mo. ivljenski dah je mo zato se resnica naslanja na dah. Zato pravijo: "Mo je moneja od resnice." Tako se osnuje gayatri v odnosu do sebe. Tista iti bogastvo (gayas). Gayas (govedo, bogastvo) so ivljenski dahi in oni itijo ivljenske dahe. Zato, ker iti ivljenske dahe kateri so gayas, se imenjujejo gayatri. In stih v slavo Savira katerega uitelj pouuje je pravzaprav to. In kogarkoli on pouuje je pravzaprav to. In kogarkoli on pouuje so njegovi ivljenski dahi aiteni.

VI.1 7. utila, prepirajo se okrog tega katero je najbolje pristopijo k brahmanu in ga vpraajo: "Katero od nas je najimenitneje?" "Tisto je najizvrstneje," odgovori brahman, "po katerem odhodu njega, telo izgleda najbolj grozno." 8. Odide govor. Minilo je leto dni in ko se je vrnil vpraa: "Kako ste 156

iveli brez mene? Oni odgovoriji: "Kot nem lovek, kateri ne govori z govorom toda diha z dahom, gleda z oesom, poslua z uesom, razmilja z razumom, oplojuje s semenom. Tako smo iveli." Tedaj se govor vrne med njih. 9. Odide oko. Minilo je leto dni in ko se je vrnil vpraa: "Kako ste iveli brez mene?" Oni odgovore: "Kot slepec, ki ne gleda z oesom toda diha z dahom, govori z govorom, poslua z uesom, razmilja z razumom, oplojuje s semenom. Tako smo iveli." Tedaj se oko vrne med njih. 10. Odide uho. Minilo je leto dni in ko se vrne vpraa: "Kako ste lahko iveli brez mene?" Oni odgovorijo: "Kot gluh lovek, kateri ne poslua z uesom toda diha z dahom, govori z govorom, gleda z oesom, razmilja z razumom, oplojuje s semenom. Tako smo iveli." Tedaj se uho vrne med njih. 11. Odide razum (manas). Minilo je leto dni in ko se vrne vpraa: "Kako ste iveli brez mene?" Oni odgovorijo: "Kot nerazumen lovek kateri ne razmilja toda diha z dahom, govori z govorom, gleda z oesom, poslua z uesom, oplojuje s semenom. Tako smo iveli." Tedaj se razum vrne med njih. 12. Odide seme. Minilo je leto dni in ko se je vrnil, vpraa: "Kako ste iveli brez mene?" Oni odgovorijo: "Kot jalov lovek, kateri ne oplojuje s semenom, toda diha z dahom, govori z govorom, gleda z oesom, poslua z uesom, razmilja z razumom. Tako smo iveli." Tedaj se seme vrne med njih. 13. Ko je dah odel je zael trgati ostala utila, tako kot bi preponosen konj iz Sindhe snel spone s katerimi je zauzdan. utila zavpijejo: "Ne odhajaj, spotovani! Brez tebe ne moremo iveti." "Potem mi pa dajte priznanje!" "Dobro," so mu odgovorili. 14. Govor ree: "e sem jaz najizvrstneji, potem si ti 157

najizvrstneji." Oko ree: "e sem jaz opora potem si ti opora." Uho ree: "e sem jaz blagostanje, potem si ti blagostanje." Razum ree: "e sem jaz prebivalie, potem si ti prebivalie." Seme ree: "e sem jaz ustvarjalna sila, potem si ti ustvarjalna sila." "e sem tak, kaj je moja hrana, kaj je moja obleka?" Karkoli tukaj, vse od psa, rva, uelk in ptic je tvoja hrana, voda pa je tvoja obleka." "Tisti, ki tako pozna hrano daha, ne bo niesar pojedel kar ni za jesti. Zato modreci ueni v Vedah pred jedjo posrkajo poirek vode ter prav tako po jedi. Menijo, da tako dah ne bo ostal gol. VI.2 1. Svetaketu Aruneya pride do naroda Pancal in pristopi Pravahanu obkroenem s slugami. Ko ga aivala zagleda ga ogovori: "Mladeni!" "Gospod," odvrne on. "Ali te je oe poduil?" "Da," ree on. 2. "Ali ve kako se ljudje razdelijo v razlinih smereh, ko odhajajo s tega sveta?" "Ne," ree Svetaketu. "Ali ve kako ponovno vstopajo v ta svet?" "Ne," ree on. "Ali ve zakaj ta svet ni nikoli popolnjen z mnoico tistih, ki neprekinjeno odhajajo od tod?" "Ne," ree on. "Ali ve v kateri rtvi, katera je izlita v ogenj voda postane loveki glas, vzdigne se in govori?" "Ne," ree on. "Ali pozna dostop na pot, ki vodi k bogovom ali dostop na pot, ki vodi k oetom? Kaj to ljudje delajo, to jih vodi do bogov ali do oetov? Ker smo sliali besede rija: Za dve poti smrtnih sem slial: eden k oetom, drugi k bogovom vodi Po njima se vse, kar je ivo pomika vse kar je med oetom in materjo. "Ne poznam niti enega od njiju," ree Svetaketu. 3. Tedaj ga kralj povabi da ostane pri njem. Ne ozirajo se na ta poziv, mladeni zbei, pristopi k oetu in mu potoi: "Ti pa si mi rekel, da sem pouen." "Kako to misli, modrec?" Sin mu pojasni: "lovek iz 158

kraljevske rodbine mi je postavil pet vpraanj jaz pa mu nisem vedel odgovora niti na enega od njih." "Katera so ta vpraanja?" "Tale," odgovori in ponovi glavne toke. 4. Oe mu ree: "Ti bi to moral vedeti, sin moj, da karkoli jaz vem sem ti povedal. Pojdiva tja, kjer bova ivela kot uenjaka." "Pojdi sam," mu ree sin. In Gautama odide tja kjer je bil aivali Pravahana. Kralj mu prinese sedie in vodo in mu tako pripravi sprejem poln spotovanja. Tedaj mu ree: "Spotovanemu Gautami darujemo dar." 5. On odgovori: "Dar katerega bi elel je ta, ponovi besede katere si povedal v prisotnosti mladenia." 6. On ree: "To je med boanskimi darovi, Gautama zaeli si katerega lovekih." 7. Gautama ree na to: "Ti dobro ve, da so v meni silna bogastva zlata, goveda, konj, slukinj, spremstva in oblek. Ne odvzemi mi vse to obilje, neomejenost in ezmernost." "Potem ti, Gautama, eli pouevanje na navaden nain?" "Jaz sem priel k tebi gospod kot uenec." S temi besedami so stari postajali uenci, zato je z besedami, da prihaja kot uenec tudi ostal. 8. Tedaj mu kralj ree: "Tako kot se tvoji dedje niso pregreili ez nas, tako se ne daj tudi ti Gautama. To vedenje se do sedaj ni zadralo niti pri enem brahmanu. Toda jaz ti ga bom povedal. Ker, kdo te lahko odbije, ko tako govori." 9. "Ta svet je rtveni ogenj, Gautama. Samo sonce je njegovo gorivo, arki dim, dan plamen, strani sveta oglje in medstranice iskre. V ta ogenj bogovi prinaajo vero. Iz te rtve nastaja soma, kralj." 10. "Paranya je rtveni ogenj, Gautama. Samo leto je njegovo gorivo, oblaki dim, strela plamen, grmenje oglje in toa iskre. V ta ogenj bogovi kralja prinaajo somo. Iz te rtve nataja de."

159

11. "Ta svet je rtveni ogenj, Gautama. Sama zemlja je njegovo gorivo, ogenj dim, no plamen, mesec oglje, zvezde pa iskre. V ta ogenj prinaajo bogovi de. Iz te rtve nastaja hrana." 12. "Moki je rtveni ogenj, Gautama. Sama odprta usta so njegovo gorivo, dah dim, beseda plamen, oko oglje in uho iskre. V ta ogenj bogovi prinaajo hrano. Iz te rtve nastaja seme. 13. "ena je rtveni ogenj, Gautama. Sam spolni organ je njeno gorivo, dlake dim, sramne ustnice plamen, obljuba oglje, in naslada iskre. V ta ogenj bogovi prinaajo seme. Iz te rtve nastaja lovek. On ivi kolikor e ivi, ko pa umre 14. tedaj ga odnesejo na grmado ognja. Njegov ogenj sam postaja ogenj, gorivo gorivo, dim postaja dim, plameni plamen, oglje oglje, iskre iskre. V ta rtveni ogenj prinaajo bogovi loveka. Iz te rtve se lovek vzdiga obsijan z barvami svetlobe." 15. "Tisti, ki to vedo in kateri v gozdu resnino slavijo vero, ali odhajajo v plamene grmade iz plamena v dan iz dneva v prvo polovico rastoega meseca, iz prve polovice rastoega meseca v est mesecev asa v katerem sonce potuje na sever iz teh mesecev v svet bogov iz sveta bogov v sonce iz sonca v blesk svetlobe. Ko doseejo blesk svetlobe purua katera se sestoji iz razuma, odhaja v svet brahmana. V teh svetovih brahmana oni ive poveliani za vedno. Od tam ni vrnitve." 16. "S katero rtvijo, prinosi in muenjem premagujo svetove, oni odhajajo v dim grmade, iz dima v no, iz noi v polovico padajoega meseca, iz polovice padajoega meseca v est mesecev v katerih soma potuje proti jugu, iz teh mesecev v svet oetov, iz sveta oetov na mesec. Dosegajo mesec postajajo hrana. Tam jih bogovi govore kralju Somi: "Rasti. Slabi," uivajo. Ko odhajajo od njih odhajajo v prostor iz prostora v zrak iz zraka v de iz deja na zemljo. Ko pridejo na zemljo postajajo hrana. In ponovno so rtvovani v ognju loveka. 160

Teda se rojevajo v ognju ene. Vzdigajo se v svet oni tako kroijo. Tisti, ki pa ne pozna teh dveh poti, postajajo rvi, molji in vse tisto kar tukaj pika."

VI.4 1. Prav zares bistvo vseh bitij je zemlja; zemlje voda; vode rastline; rastline cvetovi; cvetov plodovi; plodov moki; mokih seme; 2. Praapati je razmiljal: "Daj in naredi mu zatoie." In ustvaril je eno. Ko jo je ustvaril, ji je dal priznanje spodaj. Zato je eno treba spotovati spodaj. Potegnil je iz sebe tisti sprednji kamen za tolaenje. In z njim jo je oplodil. 3. Njeno naroje je rtveni oltar, dlaka rtvena trava, koa somastiskalnica, dve sramni ustnici pa sta plamen v sredini. Prav zares toliken je svet za tistega kateri opravlja obred vaapeya, toliken postaja tudi za tistega, kateri to vedo vri spolni odnos. On sebi usmerja dobra dela ene. Tisti za katerega pa je spolni odnos nekaj splonega in to ne ve, njegova dobra dela ena obraa sebi v prid. 4. To je prav zares to kar je Uddalaka Arunu povedal, ko je rekel, to je, prav zares, to kar je Naka Mandalya vedel, ko je rekel: "tevilni potomci brahmana odhajajo neplodni in brez dobrih del s tega sveta; prav zares, tisti, kateri splone spolnosti ne poznajo tako. Prav zares se veliko semena razsipa, tistega v sanjah ali tistega v budnosti.

161

Vedno se moramo spominjati, da se ta loveka oblika dosega ele po evoluciji skozi miljone let v krogu selitve duhovne due. Prikaz grozljive oblike boginje SMRTI.

162

MAITRI V. 1.

To je Kutsayanina pesem hvale:

Ti si Brahma, ti si Vinu, ti si Rudra, ti si Praapati, ti si Agni, Varuna, Vayu, ti si Indra, ti si mesec, ti si hrana, ti si Yama, ti si Prthivi, ti si vse, ti si neminljiv. Obstoj je v tebi raznih oblik po sebi in svoji naravi. Poklon tebi gospodar vesolja. Jaztvo vsega, stvarnik vsega, uivalec vsega, ti si ivljenje vsega, vladar vsake igre in uitke. Poklon umirjenemu atmanu. Poklon tebi globoko skritemu, nepojmljivemu, neskonnemu, brez zaetka in konca. 2. V zaetku je bil svet samo tema (tamas). Ona je bila v vsevinjem in z njim premaknjena se je preoblikovala. Oblika katera je nastala je strast (raas). Strast se je pomina spremenila v izvrstnost (sattvam), premina pa se je izvrstnost razgrnila v bit (rasah). Ta del je temelj spoznanja vsakega loveka, njegove oznake pa so: volja, odlonost in samozavest, on je poznavalec telesa; Praapati, imenovan visva (vse). Njegove oblike so omenjene prej. Del njega pripada temi, o uenec Ved, to je Rudra. Del kateri pripada strasti, o uenec Ved, je Vinu. Prav zares on eden je postal trojen, postal je osmeroroki, enajstotrupi, dvanajsterotrup, netet. Ker se tako razvija je nastalo bitje. On se premika vstopa v vsa bitja in postaja vladar bitij. On je atman zunaj in znotraj, da zunaj in znotraj. VI. 17. V zaetku je bil svet brahman, neskonno eno. Neskonno na severu, nekonno na jugu, neskonno na zahodu, neskonno na vzhodu, neskonno zgoraj, neskonno spodaj, neskonno na vse strani. Za njega vzhod in ostale smeri niso ve obstajale niti povprek niti zgoraj niti spodaj. Nepojmljiv je ta najviji atman neizmerljiv, nerojen, neumljiv, ne da se ga zamiljati on kateri je atman prostor. Pri propadu vsega je on edini kateri ostane buden. Iz tega prostora je prebudil to kar se sestoji iz same misli. Iz njega je to zamiljeno in v njega se vraa. On je blee lik kateri sije v soncu, brezdimen blesk 163

kateri je v ognju, kot tudi plamen v elodcu kateri prebavlja hrano. Ker so takole rekli: "Ta kateri je v ognju, kateri je v srcu in kateri je v soncu je eden - edini. Tisti, ki to ve se pomika k enosti enega. 28. To se lahko tudi drugae ree. Prestope preko elementa obstajanja, utila in predmetna utila, dojemajo lok katerega tetiva je ivljenje beraa, draj vrstost in ubijo s strelico oblikovano iz nesamozavesti, na vratih v brahmana, straarja okronanega z zmedenostjo katerega okras uhana iz zlobe in pohlepa kateri dri palico lenobe, mrtvila in umazanije, obleenega v samoljubje, kateri je zagrabil lok, katerega dralo je zavajanje, tetiva bes in strelica narejena iz poeljenja ubija ta bitja; ubijo njega, preka s splavom zlog AUM na drugo obalo prostora v srcu in v notranji prostor kateri postaja postopoma viden, naj lovek vstopa v palao brahmana tako kot rudar vstopa v rudnik ele rude. Potem, naj s pomojo uitelja sname tirivrstne skorjice brahmanove zakladnice. In tedaj blee, oien, neizrpen, obstojen, veen, nerojen, samozavesten, biva v lastni veliini. Vide njega (atman) kateri prebiva v lastni veliini, on kolo ivljenja in smrti, opazuje kot kolo katero se veno obraa. Ker tako pravijo: "lovek kateri je est mesecev poglobljen in neprekinjeno svoboden, dosega neskonno in najvijo skrivnostno yogo. lovek kateri pa je dobro usmerjen, toda s strastjo in temo preet, sinu, eni in druini predan je ne bo nikoli dosegel." 29. Reko to (Brharathi), akayanya, katerega srce je obrnjeno v notranjost, se prikloni pred njim in spregovori: "O kralj, sinovi Praapatija so se vzdignili na pot brahmana z znanjem o brahmanu. Z opravljanjem yoge lovek dosega spokojnost in zadovoljstvo, ter potrpeljivo prenaa dvojnost sree in boleine. Naj se ne izpostavlja najskrivneji nauk tistemu, ki ni sin, ki ni uenec, ki ni umirjen. Naj se on tolmai tistemu, kateri je privren samo uitelju, tistemu, ki je obdarjen z vsemi krepostmi.

164

KAUITAKI

I. 1. Citra Gangyani ele, da rtvuje, izbere Arunija; toda ta polje sina Svetaketua, govore mu "opravi rtev (za njega)". Ko pride, ga oni vpraa: "O sin Gautamin ali je v svetu v katerega me bo prenesel mesto (samvrtam) ali razen tega obstaja tudi kakna druga pot?" "Jaz to ne vem," odgovori, "toda vpraal bom uitelja." On se vrne k oetu in ga tako vpraa: "Tako me je spraeval; kako naj mu odgovorim?" Ta pa ree: "Niti jaz ne vem; ko sva preuila Vede, dajva pri njem vzemiva kar nam boljega dajo. Pridi odla bova oba." Z gorivom v roki pristopi Citri Gangyayani: "Prosim iniciacijo." "Dostojen brahman si, o Gautama, ker nisi domiljav. Pridi razloil ti bom," ree on. 2. In on ree: "Tisti, ki odhajajo s tega sveta, oni vsi odhajajo pravzaprav na mesec. V prvem delu (meseca) se on (rastoi mesec) hrani z njihovimi dahi, v drugi polovici pa jih napeljuje, da se ponovno rojevajo. On je vhod v nebeki svet, mesec spua tistega, ki odgovori (na njegova vpraanja). Toda tistega, ki ne odgovori, njega spreminja v de in ga raztresa sem. On se ponovno rojeva kot rv, uek ali kot riba ali kot ptica ali kot lev ali kot veper ali kot kaa ali kot tiger ali kot lovek ali kot nekdo drug na teh in teh mestih v skladu z (lasnimi) deli in v skladu z (lastnim) znanjem. Ko pride (sem in mesec) ga vpraa, kdo si ti? Mora odgovoriti: Od razsvetljujoega (meseca) je zbrano seme, o leto petnajstkrat nastalega prebivalia oeta; taknega me kot delotvornega mokega poljite in skozi delujoega mokega v mater ulijte. Rojevam se, preporojevajo kot dodatni trinajsti mesec (trayodasopamasah) dvanajstemu, z oetom (po) dvanajstem kot trinajsti. Jaz to vem, poznam pa tudi nasprotje tega. O letno obdobje vodi me v nesmrtnost s to resnico, s tem muenjem (tapasa). Jaz sem

165

letna doba, povezan z letnimi dobami." "Kdo si?" "Jaz sem ti," odgovarja (mesec) in ga spua. 3. Ko pride na to pot, ki vodi k bogovom on odhaja v svet Agnija, v svet Vayua, v svet Varune, v Indrin svet, v svet Praapatija, v svet Brahme. V tem svetu Brahme je jezero Ara, trenutki yetiha, reka Viara (neakinja), drevo Ilya, mesto Salaya, prebivalie Aparaita (nepremagljivo) dva straarja Indra in Praapati dvorana (neskonna), Vibhu (prostrana), prestolj Vicakaana (daljnovidna), leie Amitanas (neizmerljivega bleska), pritrjena Manasi (miselnost) in njen odraz Cakusi (vidna) katere vzemajo cvetove in vpletajo svetove, matere Ambayavise (dojilje), apsare in Ambaya-reke. Tu sem pride tisti, ki tako zna (ittham-vid). Njemu brahman ree: "Tecite tja z mojo slavo. Prispel je do reke Viara, nestarajoe in prav zares se ne bo postaral!" 4. K njemu pristopi petsto apsaras: sto s sadjem v rokah, sto z dieimi olji v rokah, sto z venci v rokah, sto z oblekami v rokah, sto z diavami v rokah. Okraen z njegovim nakitom, poznavalec brahmana on odhaja k Brahmanu. Pride do jezera Ara katero v mislih izginja. Prispe tja tisti, ki nimajo pravega znanja potonejo. On pride do trenutka yetiha kateri bei pred njim. Pride do reke Viara katera izginja v mislih. Tu se otresa svojih dobrih in zleh del. Njegovi pravi stari so nasledniki njegovih dobrih del, tisti, ki pa niso njegovi pa (so nasledniki) zlih. Tako kot tisti, ki vozi voz gleda dve toki, tako on gleda dan in no, na dobra in zla dela in na vse nasprotnosti. Tako on nad dobrim in zlim poznavajo brahman, odhaja k Brahmanu. 5. On pride do drevesa Ilya in v njega vstopa vonj Brahme (ali brahmana). On pride do mesta Salya in v njega vstopa okus Brahme (ali brahmana). On pride do dveh straarjev Indre in Praapatija in oni beijo pred njim. On pride so prostrane dvorane in v njega vstopa Brahmanova (ali brahmanova) slava. On pride do prestola Vicakana, kateremu so brhat in rathantara napevi sprednje noge, syaita in mandhasa zadnje noge, vairupa in vairaa vzdolni podpori, akvara 166

in raivata preni podpori. Ta (prestol) je modrost, ker se z modrostjo spoznava. On pride do leia Amitanas; to je dah. Preteklost in prihodnost so njegove prednje noge, srea in okrepilo so njegove zadnje noge, bhadra in yanayanina so njegovo vzglavje, bhrat in rathantara so njegove vzdolne podpore, rg-vedske himne in samavedski napevi so vzdol potegnjene vrvi, yaur-vedske formule so popreno potegnjene vrvi; meseina je njegov vzglavnik, udgitha je pokrivalo, napredek pa opora. Na njem sedi Brahma. Tisti, kateri to ve se vzpenja naprej od spodaj navzgor. Brahman ga vpraa: "Kdo si ti?" On pa mora odgovoriti. 6. "Jaz sem letna doba, povezan z letno dobo nastal iz eterinega prostora kot izvora, jaz sem seme za eno, blesk leta, atman vsakega posameznega bitja." "Ti si atman vsakega posameznega bitja, kar si ti to sem jaz." Ree mu: "Kdo sem jaz?" "Resnica (satyam)," odgovori. "Kaj pa je to resnica?" "Vse kar je razlino od boanstva (tj. utila) in od dahov je sat, toda bogovi in dahi so tyam. Zato se to izraa z besedo satyam, vse to. Ti si vse to." 7. Z yausom kot trebuhom in s samanom kot glavo, z rgom kot obliko neuniljivega, kot brahman je dobro prepoznati velikega vidca narejenega iz brahmana.

Vpraa ga: "S im dosega moja moka imena?" Potrebno je odgovoriti: "Z dahom." "Kako je ona srednjega roda (napumsakani)?" "Z miljenjem." "Kako dosega (moja) enska imena?" "Z besedo." "S im vonjave?" "Z dahom." "S im oblike?" "Z oesom." "S im zvoke?" "Z uesom." "S im okus hrane?" "Z jezikom." "S im dela?" "Z dvema rokama." "S im veselje in alost?" "S telesom." "S im zadovoljstvo, veselje in razmnoevanje?" "S spolnim organom." "S im razumeti 167

elje?" "S pravo modrostjo," je potrebno odgovoriti. On mu ree: "Dosegel si moj svet, on je tvoj." Katerakoli je Brahmanova zmaga, katerikoli doseek to zmago nosi, ta doseek dosega tisti, kateri to ve, tisti, ki to ve.

II. 1. "Dah je, brahman," tako je govoril Kauitaki. Temu dahu, kateri je brahman je razum poslanec, oko paznik, uho ovaduh, govor sluabnik. On, ki prav zares ve, da je razum poslanec daha, postane predsednik poslancev. Tisti ki ve, da je oko paznik, postane predsednik paznikov. Tisti, ki ve, da je uho ovaduh postane predsednik ovaduhov. Tisti, ki ve, da je govor sluabnih, postane predsednik sluabnikov. In temu dahu kot brahmanu vsa boanstva (tj. utila) prinaajo darila eprav jih on ne ie; prav tako pa tudi vsa bitja (tj. elementi) prinaajo darila, eprav ga on ne zahteva, tistemu, ki to ve. Za njega se upaniadski poduk glasi: naj ne prosi. Tako kot tisti kateri je prosil v vasi pa ni ni dobil se posti govore: "Nebi jedel ni od tukaj dobljenega," tedaj ga pozovejo tisti, ki so ga prej odbili. To je nain obevanja tistega, ki ne prosi. Dareljivi pa ga vseeno kliejo in mu govore: "Da ti nekaj damo."

III. 8. Ni potrebno spoznati govor. Potrebno je spoznati govornika. Ni potrebno spoznati vonjav. Treba je spoznati tistega, ki vonja. Ni potrebno spoznati oblike. Treba je spoznati gledalca. Ni potrebno spoznati zvok. Treba je spoznati poslualca. Ni potrebno spoznati okus hrane. Treba je spoznati tistega, ki razpoznava okus.

168

Ni potrebno spoznati delo. Treba je spoznati tistega, ki dela. Ni treba spoznati veselje in boleino. Potrebno je spoznati tistega, ki zaznava veselje in boleino. Ni potrebno spoznati zadovoljstvo, radost in razmnoevanje potrebno je spoznati tistega, ki zaznava zadovoljstvo, radost in razmnoevanje. Ni potrebno spoznati gibanje. Potrebno je spoznati tistega, ki se giblje. Ni potrebno spoznati misel. Potrebno je spoznati misleca. Teh deset osnovnih elementov se prinaa na svet (adhi-pranam), deset elementov zavesti pa se prinaa na osnovne elemente (bitja) (adhi-bhutan). Ker prav zares, e ni osnovnih elementov zavesti, ne bi bilo osnovnih elementov. Od enega samega od njih se nebi ustvarila niti ena oblika (rupam). Mnoice pa ni. Tako kot se na vozu kolo naslanja na pice in pice na sredie, tako se tudi osnovni elementi naslanjajo na elemente zavesti, elementi zavesti pa se naslanjajo na dah. Ta dah je zavestni atman, dobrobit, nestarajo, neumirajo. On ne raste z dobrimi deli niti se ne manja s slabimi deli. Pravzaprav on napeljuje na dobro delo tistega kateri eli oditi iz teh svetov in napeljuje na slaba dela tistega katerega eli pahniti nije. On je zaitnik svetov, vladar sveta, gospodar sveta. Potrebno je vedeti, da je on moj atman, da on je moj atman.

169

Vedno se moramo spominjati, da se ta loveka oblika dosega ele po evoluciji skozi miljone let v krogu selitve duhovne due. Prikaz blagega oblike boginje SMRTI. 170

VEDSKE IN UPANIADSKE PESMI GAJATRI Zemlji pozdrav! Nebu pozdrav! Nebesom pozdrav! O daru tem Savitrija, siju boga, premiljujemo, da bo usmerjal duha! HIMNA SONCU Dobrotno sonce se je prikazalo, ki vidi vse in sveti vsem na zemlji, oko bogov je Varune in Mitre. Temo je odgrnilo kakor koo. Zastava vihrajoa boga Sonca zdaj dviga se, budi ljudi iz spanja. Kolo enakomerno mora tei, ki vlee Etaa ga ob ojesu. Sijajno vstaja Zarji iz naroja in pevci ga pozdravljajo veselo. Kot bog Savitri meni se dozdeva, tako dri vesoljnega se reda. Hiti dragulj neba bleei, njegov cilj e dale dale. Ljudje, ki so ob slovesu vstali, se trudijo za svoje cilje. Ko orel sonce gre po poti, ki so mu jo bogovi utrli. 171

Zato z daritvijo ob sonnem vzhodu Mitro in Varuno e poastimo! Naj Mitra, Varuna in Arjaman delijo nam in potomcem naim dobrote. Naj ravna in gladka bodo naa pota. Naj njihov blagoslov povsod nas spremlja. HIMNA PARDANJI Mogonega Pardanjo si pridobi, priklii ga, poasti ga s tem spevom! Rjove je bik on, nosi nam darove, ivljenja seme poloi v rastline. Drevesa ruje, demone uniuje, ljudi strai z orojem svojim silnim. Ko med grmenjem zlobnee preganja, pred njim se skrivajo tudi nedolni. Kakor voznik poganja z biem konje, tako bog sle deja pred sabo ene. Kot da se lev oglaa iz daljave, grmi, kadar Pardanja de pripravlja. Veter vri in kreejo se bliski, nebo kipi, poganjajo rastline, za vse ljudi na svetu raste hrana, ko z moo da Pardanja zemlji plodnost. Bobnei bog, prihruj, odloi seme, pripelji voz svoj, ki nam daje vodo! Razvezane mehove k tlom obrni, naj voda poravna dolino s hribom!

172

Najveje vedro vode zlij na zemljo, svobodno teejo naj vsi potoki! S krepilom zemljo in nebo prepoji, naj krave pijejo po mili volji! Prenehaj zdaj, saj e ves de izlil si. Puave si napravil spet prehodne, dal rast rastlinam, ki so naa hrana. Zato smo tebi v ast zapeli pesem. HIMNA NOI Pribliala se nam je No, z zvezdami gleda vsepovsod, nadela si je ves svoj kras. Nesmrtna napolnila je viave in niave vse, z lumi pregnala je temo. e svojo sestro Zarjo je boginja odpodila stran. Tudi tema bo pro odla. Ko danes k nam si, No, prila, smo se vrnili vsi domov kot v svoja gnezda jate ptic. Doma so vsi vaani zdaj, doma ivali, ptice vse, e lane ujede so doma. Volkov, volkulj obrani nas in pred tatovi nas varuj in bodi dobra z nami, No! 173

Pogreznjen v trdo sem temo kakor dolnik do grla v dolgovih. O Zarja, daj, prepodi jo! Kot kmetu redo krav pastir izroam ti to hvalnico, o hi Neba, No, sprejmi jo! HIMNA ZARJAM Na vzhodu od teme se je loila lu znana, ki prihaja vedno znova. Nebesne here Zarje svetijo naj loveku, da bo videl pot pred sabo. Bleee Zarje stale so na vzhodu kot rtvenik, pripravljen za daritev. Oiujoe, jasne so odprle s sijajem svojim vrata kletke mraka. Od nekdaj Zarje so enake barve, naprej gredo, nespremenjene iste. Z bleeimi oblikami, sijajne, zakrivajo nakazo rno z arki. Bogastva in otrok nam podarite, boginje ve, nebesne here Zarje, da bomo vodje et sinov junakih, ko zdramite nas z mehkega leia! HIMNA VETRU Voz boga Vetra je zares sijajen, bobni in ropota, ko z njim se pelje. Nebo za njim postane isto rdee, 174

na zemlji se dviguje prah v oblakih. Kot enske, ki hitijo na zabavo, za bogom se pode njegove trume, tako da vozijo se z istim vozom kot bog, ki vsemu svetu gospoduje. Niti en dan nikoli ne poije, naprej drvi po svojih cestah v zraku. Voda prijatelj, prvi rojen, sveti, kje se rodil je in od kod nastal je? Ta bog je dih bogov, sveta zametek, in kamor ga je volja, se odpelje. Neviden je, le glas njegov se slii. Z daritvijo ga zdaj e poastimo. HIMNA NEBU IN ZEMLJI Pravina, dobra sta do vseh Nebo in Zemlja, podpirata v prostoru zranem modrijana. ivljenje dajeta stvarem boanski obli. Kot je doloeno, med njima Sonce kroi. Razsena, velikanska, neizmerna varujeta kot oe in kot mati bitja. Ponosna sta oba kot lepotici, saj ju z lepoto Oe je obdaril. Njun sin voznik je in oievalec, z mojo skrivnostno oiuje bitja. Od nekdaj bistro moo molze e pri kravi in biku, ki ima semena v izobilju. Najbolj dejaven izmed vseh bogov je tisti, 175

ki v blagor vsem ustvaril je ta dva svetova, ki v mislih ju izmeril je in ju podpira z oporo neminljivo. Vsi ga zdaj hvalimo! Po hvalnici tej, velika Nebo in Zemlja, nam podarita slavo in oblast veliko. Mo, ki tako jo cenimo, nam prinesita, da bomo se razirili ez druga ljudstva! HIMNA VODAM Brez nehanja teko, oiujoe, iz morij in najvejih oceanov, mogoni Indra jim je pot odprl. - Naj mi pomagajo boginje Vode! Izpod neba se vlivajo na zemljo, teko iz vrelcev ali po prekopih in iste za svoj cilj imajo morje. - Naj nam pomagajo boginje Vode! Kralj Varuna je sredi njih in gleda, e tu na zemlji prav ljudje ivimo; vse sladke so, oiujoe, bistre. - Naj nam pomagajo boginje Vode! In pijeta jih Varuna in Soma, za mo opojno jih pijo bogovi in Agni kot Vajvanara v njih skrit je. - Naj nam pomagajo boginje Vode! HIMNA VARUNI Z mojo je svojo pamet dal rodovom, ko irna je svetova dva razmaknil. 176

Visoko vzdignil je obok nebesni in dnevno zvezdo in razgrnil zemljo. Takole se sam s sabo pogovarjam: "Le kdaj lahko v stik z Varuno priel bom? Kdaj bo brez jeze uil daritev mojo? Kdaj sreen bom spoznal njegovo milost?" Spraujem, Varuna, in rad bi izvedel, kaj mislijo o vsem tem modijani, pa zmeraj dajo isti mi odgovor: "Bog Varuna zelo je jezen nate." O Varuna, kaj je moj greh najveji, da me astilca in prijatelja, zatira? Povej mi to, Neprevarljivi, Neodvisni, rad bi brez greha te s pobonostjo pomiril. Odpusti grehe naih prednikov nam in tiste, ki smo sami jih storili. O spusti, Kralj, me, kot da kradel sem ivino, odvei Vasitho kakor telika. Saj nisem hotel, pa sem zapeljan bil: pijaa, jeza, kocke, nepazljivost. Stareji vasih slab so zgled za mlaje, e spanje nas ne varuje pred grehom. Ko bom brez greha, kakor suenj sluil dobrotnemu in jeznemu bom bogu. Bog plemeniti ta je pamet dal neumnim in s spretnostjo izkuene k bogastvu vodi. V srce si dobro hvalnico to vtisni, o neodvisni Varuna, in daj nam, 177

da si e ve bogastva pridobimo. e bolj varuj nas s svojim blagoslovom. HIMNA VARUNI Zdaj hvalnico poj silno in globoko, da ve bo Varuni, vesoljnemu vladarju, ki je odrl kakor koo zemljo, da bi pred soncem jo lahko razgrnil. Nad gozd je zrak poloil, blisk v oblake, podaril rebcem mo in mleko kravam. Dal srcu voljo je in dnevu Sonce, vrhove je gora obdaril s Somo. ez zrak, nebo in zemljo Vinu zliva posodo za vodo, navzdol odprto. Tako Gospod vsega preplavlja zemljo, kot de jemenove zaliva njive. Ko Varuna eli nebesno mleko, preplavi zemljo vso in e nebesa, takrat zavite gore so v oblake, junaki vihre kaejo vso silo. Razglaam Varunino skrivnostno silo: mogoen, velik je in slaven, stoji kakor merilec sredi zraka in Zemljo meri s Soncem kot z merilom. Nihe presegel ni skrivnostne sile najvejega od bojih modrijanov, s katero zliva vse tokove v morje, pa vendar ga nikoli ne napolni.

178

e Arjamanov smo in Mitrov zakon kdaj prelomili in se pregreili nad bratom in prijateljem, sosedom in tujcem, to nam, Varuna, odpusti. e kakor kockar smo te goljufali, in nevede ali vede greili, vse to razvei in od nas zdaj vzemi, potem nas, Varuna, spet rad imel bo. HIMNA AGNIJU Pazljivi, bistri varuh vsega ljudstva se Agni je rodil za novo sreo. Plemenu Bharatov visoko sije, se dviga do neba, oblit je z maslom. Kot sveenika prvega astili ljudje so Agnija v vseh svetovih. Z Indro in drugimi bogovi pride, na sveto travo k rtveniku sede. Svetal in ist si, komaj rojen. Razveseljuje nas kot moder videc. Z rtvenim maslom te krepijo, Agni, zastava tvoja, dim, v nebo se dviga. Naj Agni bo pri vseh daritvah naih. Ljudje ga hoejo imeti v hii, v njem vidca modrega so si izbrali, Agni je sel, v nebo daritve nosi. Neko pred davnim asom so odkrili, da v vsakem lesu skrit prebiva, Agni. Rodi se, e z vso silo les se drgne, 179

zato pravijo, da sin si sile. O Agni, naj ti sladka ta molitev srce razveseli in potolai. Kot reka Indus raste mo s pritoki, tako jo s hvalnicami ti dobiva. HIMNA SOMI Skrb preene, dobre misli vzbuja ta hrana, ki sem s pametjo uil jo. Jedo bogovi in ljudje jo radi, ime pa so opojni med ji dali. Somo smo pili, smrt smo pozabili, odli smo k lui, nali smo bogove. Kaj zdaj sovratvo smrtnikov nam more? Kaj nam njih zloba lahko prizadene? Ko te zauijemo, o sveta kaplja, srce nam razveseli, dobra bodi kot oe s sinom, kot prijatelji med sabo podari dolgo nam ivljenje, slavna Soma! Te kaplje osvobajajoe dale so pronost mi, da kakor voz sem trden. Naj zmeraj me obranijo bolezni, varujejo, da nog si ne polomim. Kot ogenj me razvnemi in razsvetli! Prepoji nas in obogati, Soma! Kadar prevzame tvoja nas opojnost, ivimo v mislih, da smo res bogati. Spotljivo te uivamo, sok sveti, 180

kakor oetov naih dediino. Podaljaj leta naega ivljenja, kakor spomladi sonce zdalja dneve. Ti si zavetnik naega telesa, prebiva v vsakem sklepu, vse nadzira. e kdaj se pregreimo proti tebi, o bog, nam prizanesi kot prijatelj! O Soma, ti loveku mo daruje, ti lu nam kae, ti vse pregleduje. Napoji nas, na vseh straneh nas varuj, poskrbi, da nas hudo ne zadene. POSMRTNI OBRED Le pojdi pro, o smrt, po svoji poti, ki se je izogibljejo bogovi. Saj vidi me in slii, ko ti pravim: Mo naih in otrok ne prizadeni! Ko ste prili, ste zbrisali sled smrti in si podaljali ivljenje svoje. Poboni, istega srca in misli imeli boste ve otrok in premoenja. Ti ivi loeno so zdaj od mrtvih, reila nas daritev je bogovom. Pripravljeni na ples smo in veselje, podaljali smo si ivljenje svoje. Za ive sem postavil to pregrajo, da se nihe napotil ne bi k temu cilju. Naj dolgih sto jeseni doivijo, od smrti pa naj loi jih ta skala. 181

Kot dnevi drug za drugim si sledijo, kot ena doba pride tik za drugo, da vmes ni prav nobenega presledka, tako jim oblikuj ivljenje, Stvarnik! ivljenska mo dosee dolgo starost, zares veliko tu se vas je zbralo. Dobrotni Tvatri, zdruen tukaj z vami, naj vsem vam podari ivljenje dolgo. Pristopijo naj ene poroene, ki e moe imajo, sem z mazili. Ozlajane, brez alosti in joka naj se pribliajo zdaj temu kraju. Zdaj vstani, ena, vrni se v ivljenje! Lei pri njem, ki je izdihnil. Pojdi! Konal se zakon tvoj je zdaj s tem moem, ki snubil te je in je tvojo roko dobil. Ta lok iz roke mrtvemu zdaj vzel bom za nao mo, oblast in nao slavo. Skupaj junaki - ti tam in mi tukaj prav vse sovranike bomo ugnali. Zdaj pa prepusti materi se zemlji, tako prostrana je in dobrotljiva. Kot volna mehka, kot nevesta dobra te varovala bo, da ne propade. Odpri se, zemlja, in mu bodi lahka, sprejmi ga k sebi, daj mu zatoie! Obdaj ga, kot zavije mati otroka v svoja oblaila.

182

Stoji naj trdno zemlja zdaj razprta, naj tiso jo stebrov odslej podpira. Blagoslovljen naj bo ta dom za zmeraj, naj veno varno bo pribealie. Naj okrog tebe zemljo zdaj utrdim, brez zlih posledic naj spustim to grudo. Naj predniki podpirajo ta steber, a tam naj Jama sede ti varuje. HIMNA O BIVANJU IN NIU Ne Bivanja ne Nia ni bilo e ne nebesa niti nebes za njimi ne. Kaj, kje bilo je? Pod igavim varstvom? Je e bilo globoko brez vode? Ne smrti ne nesmrtnosti bilo ni in ne razlike med nojo in dnevom. Brez diha Bit iz sebe dihala je. Niesar drugega za njo bilo ni. V zaetku skrivala tema temo je. Vse voda je bila nerazloljiva. Bit je nastajala, zavita v praznino. Z mojo vroine je tedaj nastala. V zaetku jo oblo je poeljenje in to je bilo prvo seme uma. Premiljali so vedei in nali vez obstojeega z neobstojeim. Ta vez potekala je preko vsega. Kaj pa bilo je spodaj in kaj zgoraj? Bili oplojevalci so in sile. 183

Mo spodaj je bila, zagon pa zgoraj. Kdo ve zatrdno? Mar se sploh da rei, kdo vse je ustvaril in od kod izvira, kar je ustvarjeno, pa e bogovi? Kdo ve, od kod so vse stvari se vzele? Od kod pojavilo se je to stvarstvo? Ga je ali ga ni ustvaril stvarnik? To le Najviji, ki z nebes nadzira vse stvarstvo, ve, pa morda niti on ne. BLAGOSLOV DRUINI Naredil bom, da boste enih misli in enega srca in brez sovratva. Drug drugega tako se veselite, kot krava se razveseli telika. Poslua sin naj svojega oeta in materi nikar ne ugovarja. In ko se ena pogovarja z moem, naj zmeraj z njim prijazna bo in mirna. Nikoli brat naj ne sovrai brata in sestra naj se ne prepira s sestro. Enotni v odloitvah in pri delu drug z drugim ljubeznivo govorite. Imejte isto hrano in pijao, kot z isto nitjo sem vas zdaj povezal. Kot v osi zbrane pice so kolesa, se boste zbirali krog tega ognja.

184

Z vsemi ivimi bitji upravljajo povezujoe sile mateialne narave, katere so pod kontrolo Vsevinjega Gospoda.

185

HIMNA ZEMLJI Zemlja sloni na rtvah, na daritvah in resnici in na pokori, na molitvah in obredih. Vsega, kar je bilo in kar e bo, je vladarica. Naj podari veliko nam prostora. Naj Zemlja, ki z dolinami in grii je pokrita, naj bo naseljena preve na gosto. Naj ona, ki rastlin je udodelnih hrana, rodi nam, da si pridobimo z njo obilja. Naj Zemlja, ki bila je sprva morska voda in z uma udeno mojo so jo odkrili modrijani, ki njeno srce nesmrtno na najvijem nebu, v Resnici, da nam mo, sijaj, oblast najvejo. Naj bodo hribi, zasneene gore in gozdovi mi prijetni. Na tvojih trdnih tleh rjavih, rnih in rdeih in raznobarvnih, ki ima jih Indra v varstvu, stojim brez ran naj, nepokodovan in nepremagan. Rodila smrtnike si in jih nosi, Zemlja, dvonoce, tirinoce, pet rodov lovekih. Nad njimi, umrljivimi, pa sonce vzhaja in razprostira svojo lu nesmrtno. Naj hitro znova zraste to, kar kopljem zdaj iz tvojih tal. Naj, Zemlja, ti ne veam ran, naj ne prebodem ti srca. Naj Zemlja, kjer ljudje pojo in pleejo, kjer bojni krik in boben se razlega, osvobodi nasprotnikov me mojih. 186

Odslej naj tekmeca mobenega ve nimam. O mati Zemlja, milostno mi trdno oporie daj in skupaj z Nebom dajta mi zdaj sreo in blaginjo dar. HIMNA ASU as potuje, mlad in poln semena, tisooki, sedemuzdi rebec. Z njim pa vozijo se modrijani, bitja vsa njegova so kolesa. S sedmimi kolesi as se vozi, os sedmera pa je v njih nesmrtnost. as vsa bitja tukaj pro odvaa, prvi hodi med bogovi vsemi. as nebo priklical je v ivljenje, as je tudi tole zemljo ustvaril. Kar bilo je in kar bo, je v asu, v njem nastaja, v njem ima podlago. V asu tudi zemlja je nastala, prav tako kot sonce greje v asu. Bitja vsa obstajajo le v asu in oko to nae gleda v asu.

DARITVENI KONJ Zarja je glava daritvenega konja, sonce je njegovo oko, veter je njegov dih, 187

ogenj njegova odprta usta. Leto je telo daritvenega konja, nebo je njegov hrbet, ozraje njegov trebuh, letni asi so njegovi udje, meseci njegovi sklepi, dnevi in noi njegove noge. Zvezde so njegove kosti, oblaki njegovo meso. Gore so njegova pljua, rastline in drevesa njegova griva .... Glas je njegov glas. LOVEK IN DREVO Natanno taken lovek je, kakor veliko drevo: njegove dlake listi so, njegova koa lubje je. Pod koo se pretaka kri, kot lub je s sokom prepojen. e rani se, privre na dan, e uree ga, cedi se sok. Kot spodnja skorja je meso in kite so kot trden les, kosti so znotraj kot stren, podoben mozeg je obeh. Drevo podre, pa mlado spet nanovo zraste iz korenin. Iz kaknih korenin pognal bo lovek, ko ga smrt podre?

188

Gotovo iz semena ne, iv lovek seme le ima. Ko mrtvo je drevo, pa spet se iz semena porodi. e s korenino vred drevo unii, zraslo ne bo ve. Iz kaknih korenin pognal bo lovek, ko ga smrt podre? lovek za vselej rojen ni. Kdo naj bi znova ga rodil? Brahman je blaenost, zavest, nagada in zavetje zanj, ki miren je in ga pozna. SVOBODNI JAZ Premilja buden o telesu speem, ko v sanjah je odloil vse telesno, potem ivljenje vrne spet telesu Purua zlati, ptica brez primere. Za varstvo dih pusti pri svojem gnezdu, a sam neumrljiv zleti iz gnezda in kamor ga je volja, se napoti Purua zlati, ptica brez primere. Navzdol ali navzgor potuje v sanjah, kot bog lahko podobe svoje menja. Zdaj z enskami vesel se kratkoasi in hip nato kaj stranega e gleda. Njegovo zatoie le je vidno, on neviden je. 189

KAKOR MO Kakor mo v objemu ljubljene ene ne ve, ne kaj je zunaj ne kaj znotraj, tako lovek v objemu Atmana ne ve, ne kaj je zunaj ne kaj je znotraj. To je zanj stanje sree, ko je vse poelenje poteeno, ko se je elja po Atmanu spremenila v stanje brez elja. Tam oe ni ve oe, mati ni ve mati, svet ni ve svet, bogovi niso ve bogovi, Vede niso ve Vede, tat ni ve tat ... asket ni ve asket. Brez spremstva dobrih in zlatih dejanj se lovek dvigne nad vse trpljenje srca.

ATMAN Drobneji kot droban, veji kot velik je Atman, ki se skriva bitjem v srcih. Spozna po Stvarnikovi milosti ga tisti, ki alosti se odpove in svoji volji. Ga z dolgim tudijem ne bo dosegel, ne z umovanjem niti z uenostjo. Le ta podobo videl bo njegovo, ki Atman sam od sebe ga izbere. Ne bo dosegel Atmana z modrostjo ta, ki dela zlo, 190

ki ni spokojen in ni zbran, ki um se mu umiril ni. DVE PTICI Dve ptici sta prijateljici, oklepata se istega drevesa. Od njiju ena uiva sladko sadje, a druga gleda, sadja ne poskusi. Je prva ptica na drevesu lovek. Ker je ibak, je alosten in zmeden. Ko pa zagleda drugo v vsem sijaju ta bog je - mine ga njegova alost. Ko vidi tega zlatega Gospoda in Stvarnika, ki Brahmana izvir je, se dobrega in zla znebi s spoznanjem in mu brezmadeen enak postane. DUH KI GA IE Ta, ki v speih budi jim eljo za eljo, ta je Svetloba, Nesmrtnost in Brahman. V sebi ima vse svetove, noben ni svet zunaj njega. Ta je tisti, ki ga ie. Ogenj je eden, samo da dobiva druge oblike z gorivom druganim. Duh, ki povsod je enak, se pojavlja, v drugih oblikah v bitjih druganih. Zrak je le eden, samo da dobiva druge oblike v predmetih druganih. Duh, ki povsod je enak, se pojavlja 191

v drugih oblikah v bitjih druganih. Sonce oko je sveta, a e gleda, ker je umazano, ni se ne umae. Duh, ki povsod je enak, pa je onstran alosti zemeljske v raznih oblikah. Duh, ki v vseh bitjih enak je, se kae, kot da privzema tu razne oblike. Sreo dosee le tisti, ki vidi, da kot v zrcalu duh v njem se zrcali. Sonce brez njega ve ne bi svetilo, luna in zvezde sijaj bi izgubile, ogenj po hiah na svetu bi ugasnil, v vsem, kar svetlo je, lu njega odseva. KOT MREA, KOT BILKE, KOT ISKRE, KOT REKE Kot mrea, ki jo prede pajek, kot bilke, ki rasto iz zemlje, kakor lasje, ki rastejo loveku, tako vse tu iz Venega nastaja. To je resnica, kot pri iz ognja na tiso isker, e ga razpihuje, in vse enake ognju so po bistvu, se prav tako neskonno mnogo bitij poraja iz nespremenljive Biti, nato pa vanjo znova se povraa. Kot reke, ki izlijejo se v morje, ime tam izgubijo in obliko, tako ju tudi modrijan odvre, ko gre k Osebi Boji v onostranstvo. 192

Pogojena dua je potnik v koiji materialnega telesa, inteligenca je voznik, um predstavlja uzde, neobrzdqana utila pa so divji konji. 193

O DUHU Kar na preminem svetu je premino, vse preveva Bog. Zato se rad odpoveduj. Ne eli tujega blaga. e zmeraj bo tako ravnal, lahko sto let si zaeli. Prost zmeraj lovek je dejanj samo tako, drugae ne. V svetove, kjer sploh sonca ni, kjer vse zavito je v temo, gredo po smrti ti ljudje, ki svoje due ubijejo. Negibni Duh je nagleji od misli, pred vsemi je, uide e utilom. eprav miruje, prehiti beee. Vanj vode poloil Gospod ivljenja. Premien, nepremien je oddaljen, vendar blizu je in znotraj vsega tega je in zunaj vsega prav tako. Kdor vidi v bitjih vseh Duha in kdor vsa bitja vidi v njem, od njih odvrnil se ne bo. Kako naj zmeden modrijan in alosten bo, e spozna, da Sam je kakor bitja vsa in Eno vidi v bitjih vseh? 194

Svetal in brez telesa, neranljiv je, zlo se ga ne dotakne, ist ostane, najveji modrijan je to in videc, obstojen sam po sebi, vseobseen, od nekdaj prav stvari tu urejuje. KAKOR VOZ Vedi, da je telo kot voz, da dua je njegov lastnik, da je razum kakor voznik, um pa pri vozu vajeti. utila kakor konji so, predmeti zunaj kakor pot. Ko dua z njimi zvee se, uiva boli, radosti. Temu, ki ni mu za modrost in ki mu um ni ni v korist, utila z vajeti zbee, voznika voz ne uboga ve. Temu pa, kdor je moder mo in zmeraj uporablja um, utila so posluna vsa, voznika zmeraj ubogajo. Res, kdor modrosti ne pozna ne uma niti istosti, nikdar ne bo na cilj priel, le zmeraj znova rojen bo. Kdor pa dosegel je modrost in um ima in kdor je ist, 195

dosee kmalu tisti cilj, od koder ve se ne rodi. Kdor um za vajeti ima in je modrost njegov voznik, poti dosee svoje cilj, kjer Vinu sede svoj ima. HIMNA MEDU Vetrovi vejejo naj med, reke prinaajo naj med, rastline naj nam dajo med! Naj no in zarja bosta med, ozraje nae naj bo med, nebo, na oe, naj bo med. V gozdu drevo naj bo nam med in svetlo sonce naj bo med in krave naj nam bodo med! MOLITEV UMIRAJOEGA Obraz Resnice je zakrit s pokrovom zlatim. Snemi ga, o Puan, da bom videl jo, ki njen je zakon moj. O Puan, ti edini videc, razsodnik ob smrti! O Sonce, sin vesoljnega oeta, zdaj arke razprostri in jih spet strni, da videl tvojo lepo bom podobo! Ta Purua tamkaj sem jaz.

196

V nesmrtni veter gre moj dih, telo postalo bo pepel. OM. Pomni dela, pomni namen, pomni dela, pomni namen. PRIPRAVLJEN Od temnega grem k raznobarvnemu, od raznobarvnega grem k temnemu. Otresem se greha, kakor konj strese z grivo, otresem se telesa, kot se luna osvobodi demonskega rela, pripravljen prihajam; v neustvarjeno bivalie Brahmana prihajam. Prostor je tisti, ki daje imena in oblike. Tisto, v emer so, pa je Brahman, nesmrtnost, Atman. Na zbor grem, v Praapatijevo bivalie grem. Slava brahmanov sem, slava kraljev, slava navadnih ljudi. Dosegel sem slavo, slava sem slave,. Naj nikdar se ne vrnem v svetlo, spolzko in brezzobo naj nikdar se ne vrnem v svetlo, spolzko. KOCKARJEVA TOBA V viinah veternih rode se kocke, ki vesele me, ko se kotale po mizi. Kot, da bi se napil najbolje some, ob njih srce se mi razveseljuje. Nikoli zmerjala me ni in se jezila, prijazna z mano in s prijatelji bila je, pa sem zavrgel svojo vdano eno, nesreno metal kocke sem in igro zgubil.

197

Nihe nesrenea se ne usmili: sovrai taa me, odganja ena: "Prav toliko je zame vreden kockar, kot konj, ki se do kraja je postaral." Drugi objemajo eno loveka, igar imetja so se polastile kocke, in oe, mati, bratje govorijo: "Ga ne poznamo, zveite ga in zaprite!" Pa mislim si: "Kar tu naj me pustijo, prav res ne bom s prijatelji el kockat." Ko pa zaslii glas se kock, hitim za njimi, kakor zaljubljena gre enska na sestanek. V igralnico gredo premilja kockar: "Bom zmagal?" Trese se po vsem telesu. A kocke ne ustreejo njegovim eljam, njegovemu nasprotniku je srea mila. Obsedejo loveka kocke goljufive, na videz sladke le trpljenje povzroijo, kar dajo, vzamejo, dobiva in spet zgublja, nad kockarjem prav udno mo imajo. Po trikrat pedeset kock eta teje in kakor bog Savitri so pravine: ne moi se ne uklonijo ne jezi in celo kralji so jim kdaj podloni. Gor skaejo in dol se kotalijo, brez rok so, pa premagajo loveka, are kot oglje, pa so isto mrzle, v pepel srce loveku spremenijo.

198

V samoti alosti se kockarjeva ena, njegova mati zanj ne ve, kje se potika. Boji dolgov se kockar in denar eli si, ponoi okrog tujih hi rad stika. A kockarja boli, ko vidi eno loveka drugega v lepo urejenem domu. Ker zgodaj e zapree svoje rjave konje, zveer bera se zgrudi poleg ognja. Poveljniku zdaj kliem et junakih in prvemu med vami, ki kot kralj je, dlani odprte prazne zraven kaem: "Denarja ni ne skrivam, res je, kar vam pravim." Saj razodel mi plemeniti je Savitri: "Zdaj pusti kocke, raji zemljo orji! V lastnini uivaj in o nji premiljaj, lahko si spet ivino pridobi in eno!" Usmilite se zdaj, prijateljstvo sklenimo! Na silo ve ne meajte me s svojim arom. Naj vae se sovratvo zdaj polee. Kdo drug naj rjavih moi zapie. LJUBEZENSKI UROK Tako naj te razvname bog ljubezni, da na leiu ve ne bo zdrala. S puico zdaj njegovo grozovito srce bom tvoje skoz in skoz prebodel. Naj Kama prav nameri to puico, ki njena so peresa hrepenenje in ost je strast, draj pa poeljenje, 199

in z njo naj tvoje ti srce prebode. Prijazna vsa in ni ve domiljava, area od vroice, omehana se suhih ust pritihotapi k meni in bodi vdana mi in isto moja. Naj s korobaem zdajle te preenem od tvoje matere in od oeta, tako da isto v moji bo oblasti, da bo izpolnjevala mojo voljo. O Varuna in Mitra, poenita iz njenega srca zdaj njene misli. In ko ji bosta vzela njeno voljo, v oblast jo moji volji izroita. PORONA PESEM Kdo je dal to dekle? Komu jo je podaril? Bog ljubezni jo je dal, da bi uivala ljubezen. Ljubezen jo je dala, ljubezen jo sprejema. Potopi se v morje ljubezni! Z ljubeznijo te sprejemam. Nebo naj te da, Zemlja naj te sprejme! Tvojo roko sem vzel v svojo, da bi skupaj uivala sreo, da bi z mano, svojim moem, ivela, dokler se ne postarava. Bhaga in Arjaman, 200

Savitri in Purandhi so te mi dali, da bom s tabo vred izpolnjeval druinske dolnosti. Jaz sem ta, ti si ona. Ti si ona, jaz sem ta. Nebo sem, ti si zemlja. Napev sem, ti beseda. Pridi, zdaj poroiva se in imejva otroke. V ljubezni zdruena, sijajna, dobrega srca, iviva sto jeseni. Prvi korak naj bo za ivljensko silo, drugi korak naj bo za mo, tretji korak naj bo za bogastvo, etrti korak naj bo za sreo, peti korak za otroke, esti korak za dolgo skupno ivljenje. S sedmim korakom postani moja prijateljica. Bodi mi vdana. Imejva veliko sinov in naj doakajo starost. Praapati otroke nama naj daruje, do starosti naj Arjaman skrbi za naju. Ko v bivalie svojega moa zdaj stopa, prinesi blagoslov dvonocem, tirinocem. Brez hudega pogleda, muu ne v pogubo, 201

ivalim bodi dobra, mona, ljubezniva. Spotuj bogove in junakov mati bodi, prinesi blagoslov dvonocem, tirinocem. O Indra dobrohotni, blagoslovi z otroki to nevesto, naj bo srena. Deset sinov ima naj, njen mo naj bo enajsti.

POEZIJA STARE INDIJE ELEGIJA O SKRIVNI LJUBEZNI 1. e zdaj le nanjo mislim, svetlo v zlatem cvetju vencev, obraz kot lotos, v tenki rti dlaice nad pasom; prebuja se in trepeta od elje po ljubezni. O, da sem z nepazljivostjo si sreo to zapravil! 3. e zdaj, e bi jo videl, to dekle z omi kot lotos in rahlo sklonjeno od tee njenih obilnih prsi, bi stisnil jo v objem in kot iz uma jo poljubljal, kakor iz ae lotosove srka med ebela. 4. e zdaj jo pomnim: vsa utrujena je od ljubezni, lasje se kodrasti usipajo na bleda lica, z rokami nenimi se me okrog vratu oklepa, kot da bi najin greh med nama rada ohranila. 6. e zdaj, e spet lahko bi videl jo, oi razprtih in shujano, ker dolgo e je loena od mene, s telesom svojim njeno bi telo pokril v objem, zaprl bi oi in nikdar ne bi je zapustil. 7. e zdaj jo vidim: njen obraz je lep kot svetli mesec, 202

vsa vitka komaj nosi prsi in zalite boke, lasje vihrajo ji, telo trepeta v nasladi, kadar prevzame vodstvo v plesu najine ljubezni. 8. e zdaj jo pomnim: v postelji lei, vonjava nena po mousu in po sandalovini jo obdaja. Oi pa njene, ki me gledajo tako igrivo, so kot dvojica ptiev, ki ljubkujeta se s kljuni. 18. e zdaj pomislim rad, kako je v njeni beli hii pretrgala temo lu od svetilke iz draguljev: tedaj sem hitro svojo ljubo si skrivaj ogledal, pa sem v oeh ji bral, da se boji in da jo sram je. 21. e zdaj besed prijaznih njenih se netetih spomnim, bojee, tiho, nerazlono jih je epetala, da le teko uganil sem, kaj mi pripoveduje, trepetajoa, trudna od ljubezenskih uitkov. 22. e zdaj vem: ko med sleeno obleko je negibno leala trudna, razpuenih las, oi zaprtih, kakor labodka je med lotosi ljubezni. Do konca bom sveta obdral tako jo v spominu. 23. e zdaj, e bi e enkrat videl jo proti veeru, ko gleda me ljubee s svojimi omi kot srna, ponuja prsi - ae, polne nektarja - mi v pitje, bi odpovedal srei se na zemlji in v nebesih. 25. e zdaj jo pomnim in nikoli je ne bom pozabil, kako kot mokro oblailo se priema k meni, ko je razarjena v plamenih poeljenja. Zdaj vsem se smili, ker brez mene ni ji do ivljenja. 27. e zdaj, ko vem, da vsak trenutek smrt lahko me aka 203

ne mislim na bogove, ampak le na svojo drago. Le kaj storim naj, ko pa ves as govorim le eno: "Ti ljuba moja! Ti najve si mi. Ti moja, moja!" 28. e zdaj se spomnim: ko je sliala, da sem obsojen, z omi iskala je pomo kot zbegana kouta, in glas ji je zatrepetal, polile so jo solze, potem pa v silni alosti povesila je glavo. 31. e zdaj vznemirim se, kadar pred sabo vidim v duhu, kako so odposlanci smrti s trdimi rokami odvlekli me iz njenih sob. Povedati ne da se, kaj vse storila je, da bi reila me pred njimi. 33. e zdaj se misli mi nemirne vraajo k dekletu, ki prepovedana mi je, a up je moj edini. Nihe zdaj ne uiva ve mladosti njene cvetja. O da v prihodnjem bi ivljenju spet lahko jo sreal! 34. e zdaj me zaboli, e kje zasliim zven zapestnic: neko je privabila z dihom svojih ust ebele, da so v omami ji poljubljati hotele lica, tedaj zaela mahati je, da bi jih pregnala. 37. e zdaj mi misli uhajajo v prijetne, lepe sobe, kjer njeno sem telo objemal, plesal in se alil in z njenimi prijateljicami se kratkoasil. O da v teh igrah bi lahko minevala mi leta! 41. e zdaj, e le bi kje zagledal njen obraz prelepi, ki je svetal in jasen kot jesenski bistri mesec in ki je oaral celo asketa istih misli, bi kar naprej poljubljal ga, da ne bi kam izginil. 46. e zdaj je ne pozabim ne podnevi ne ponoi: 204

ko se prebujala je, vsa porisana z okraski, in v pasu kot oltar se boilo telo je vitko, dva vra, polna nektarja, bile so njene prsi. 49. e zdaj ne vem, kako bi odpovedati se mogel prav vsemu, kar bi moja draga meni lahko dala. Le smrt ozdravila bo mojo boleino, bratje, in prosim vas, nikar ne podaljujte mi ivljenja. OBLAK GLASNIK Oblak moj dragi, naj ti najprej tvojo dolgo pot popiem, potem te prosim, da poslua zbrano moje sporoilo. Povedal bom ti, na katerih hribih bo lahko poival, katere vode bistrih rek teile bodo tvojo ejo. Preproste ene Siddhov bodo te strme opazovale in spraevale se, e veter ni odnesel vrha gori. Zapusti kraj movirnih trsov in obrni se na sever. Med potjo ogni se mogonih rilcev varuhov obzorja. Tam spredaj z nekega mravljia lok se mavrice povzpel je, tako lepo ari, kot, da bi v njem sijali vsi dragulji. S sijajem oarljivim ti okrasil temno bo postavo kot pavova peresa Vinuja v pastirski preobleki. Kmetice razveselil bo, saj dobro letino prinaa, kar pile bodo te z omi, nevajene spogledovanja. Na polje Malo spusti se, da brazde bodo zadiale. Po tem ovinku na veerno stran pohiti e na sever. e bo preve utrujen, se spoij na gori Amrakuti, podprla te bo rada, ker pogasil si ji ogenj v gozdu. Celo neznatne je prijatelju hvaleen za uslugo in ne odree pomoi mu v stiski, kaj ele mogone. 205

Teman kot svitek rnih las na vrhu gore bo poival, okrog pa svetlo mangovo drevje z zrelimi sadovi. Res lep pogled to za boanske bo dvojice iz viave: kot da jim zemlja sama svoje gole prsi je razkrila. Le hip poij na gori, kjer so v utah ene samotarjev. Ko nekaj vode se bo znebil, urno se drugam odpravi. V gorovju Vindhji bo vijuge reke Narmade zagledal, kot da za praznino je slavje velik slon porisan z njimi. Ko vodo bo izlil, napij se reke, ki dii po slonih, vseh potnih v sili, in ki ji branijo tok korenine drevja. Dobil bo teo s tem napojem, vetru ve ne bo igraa. Kar votlo je, ni tee nima, le vsebina daje tehtnost. ebele bodo obletavale zeleno rjave popke, z bananovcev na blatnem bregu srne jedle prvo listje, vdihavali globoko sloni moni vonj po zemlji v gozdu in vsi tako kazali bodo kje rosi deevne kaplje. Prijatelj, hotel bo imprej prinesti moje sporoilo, a se bojim, da te ustavil bo vsak hrib z dieim cvetjem. Pozdravljali te bodo pavi in jokali od veselja, pospremili te bodo in tako bo potoval hitreje. II. Slabotna moja draga odloila je prav vse okraske, od alosti vsa brez moi vekrat na posteljo se ulee. Ko jo bo videl, tudi ti pretakati zael bo solze, saj vsakdo, ki je mehkega srca, teave drugih uti. Preprian sem, da res velika jo ljubezen vee name, zato jo je loitev prva najina tako zadela. 206

Ne govorim tega zato, ker morda sebe precenjujem, saj kmalu z lastnimi omi, kar sem povedal vse bo videl. Ko bo priel, te bo pogledala z omi brez leska lepotila, kakor kouta in nespogledljivo, ker ne pije vina, navzgor, ker zaradi pramenov las te od strani ne more, z omi kot modri lotosov cvet, ki premikajo ga ribe. Drhti ji levo stegno, belo, sono, kot drevesno deblo, navajeno, da sem ga boal, ko sem se nauil ljubezni. Zdaj pa na njem se ne poznajo ve odtisi mojih nohtov, usoda kruta mu oropala okras iz biserov je. e k nji priel bo, ko ji ravno spanec na oi bo legel, usedi k nji se, grom zadri in poakaj nekaj asa. Takrat mogoe ravno strastno me objemala bo v sanjah in noem, da takoj razklenejo se njene vitke roke. Prebudi z vetrom jo, shlajenim ob dotiku tvojih kapelj, in skupaj s popki na jasminovem bo grmu osveena. Ko bo pri oknu stal, ne bo oi ve odvrnila s tebe. Skrij vase strelo, skri se in ji takole spregovori: "Tvoj mo ivi in jaz sem tvojega moa prijatelj dober. Priel sem k tebi, da ti izroim njegovo sporoilo. Oblak sem in z grmenjem utrujene popotnike spodbujam, da pohite domov in razpustijo kito svojim enam." Ob teh besedah ji srce od radosti bo vztrepetalo, obraz bo dvignila, pozdravila te in strmela vate, pazljivo kakor Sita Hanumana te bo posluala: vesti o mou je vesela ena, kot e sam k nji pride. V veselje sebi spolni moje naroilo in ji rece: "Tvoj mo ivi, o nena ena, zdaj v puavnikem naselju. 207

Dale na Ramagiri je in rad bi zvedel, kaj je s tabo, saj dostikrat v nevarnosti je to ivljenje nae krhko. Ker dale je in mu sovrana srea brani pot do tebe, predstavljati si skua v mislih, da sta zdruena v ljubezni. Ne ve se, kdo od vaju bolj je prizadet, kdo bolj vzdihuje, prejoka ve, bolj shujan je in bolj ga hrepenenje mui. Rad mo epetal je, da dotaknil se ti je obraza, eprav bi pred prijateljicami lahko govoril glasno. Zdaj pa zaupati je moral svoje sporoilo meni, ker je predale, da bi videti in sliati ga mogla: Tvoje telo v brljanu vidim, tvoj pogled v oeh koute, obraz tvoj v mesecu, lase pa tvoje v pavovih peresih. V valovih renih vidim igro tvojih obrvi, predraga, nikjer pa ni stvari, ki bi v celoti ti bila podobna. Naslikam te, ko se jezi na mene, na kamnito ploo, rad bi e sebe, ko leim ti pred nogami, pa ne morem, od solz pogled se mi zmegli. To delo krute je usode, ki nama snidenje povsod, celo na sliki prepreuje. Bogovi vidijo me, ko stegujem v prazno svoje roke, da svojo drago bi objel, ki v sanjah se mi prikazuje. Ob tem pogledu iz oi se ulijejo jim grenke solze, kot biseri debele, in drevesne veje prosijo. Objemam veter, ki z gora visokih proti jugu piha in prinaa do nosnic vonjavo po drevesni smoli, saj tam na vejicah razpiral svee je diee popke in se mogoe je dotaknil tudi tvojega telesa. elim si, da bi dolga no postala kratka kot trenutek in da v vseh letnih asih dnevi bi bili prijetno hladni. 208

e isto brez moi sem, ker ne moreva iveti skupaj, in s tem, da nemogoe si stvari elim, e bolj se muim. Veliko na prihodnost mislim in opore iem v sebi in tudi ti, preljuba, alosti ne sme se prepustiti. Nikomur dana ni sama srea ne samo nesrea, kakor kolo zdaj gor zdaj dol usoda naa se obraa. Ko Vinu vstal bo s kajega leia, kazen bo pri kraju, e tiri mesece, ki preostanejo, pogumno vztrajaj. Potem v noeh z jesensko jasno meseino obsijanih, uila bova vse slasti, ki nanje misliva v samoti. e to povedal je kako neko objeta sta zaspala, pa z glasnim jokom si nenadoma iz sanj se prebudila. Ko te je spraeval, kaj je, si mu z nasmehom odvrnila: "O grdi mo, sanjalo se mi je, kako objema drugo." O rnooka, ta dokaz naj rei te o njem vseh dvomov, zaradi govoric zaupanja v moa nikar ne zgubi. Ljudje so mnenja, da ljubezen loenih ljubincev mine, pa je narobe res, da prav takrat postane e moneja.

209

Zavest katero je ivo bitje razvilo tekom ivljenja prenaa v trenutku smrti v drugo telo. Ko loveko bitje razvije ivalske ali rastlinske oblike, jih prenese v telo po smrti, da bi v tem telesu primerno uivalo na odgovarjajo nain. 210

PESEM O GOVINDI Prijateljica povedala je Radhiki, da Hari s pastiricami je isto blizu in ves omamljen je od njihove lepote. Potem pa ji takole govorila: Modro telo mu pokriva zdaj sandal, ki je ensko mazilo vonjivo. Dragi kamni v uhanih njegovih se zableijo, kadar se zgane. Venci iz poljskih ga cvetic krasijo, zlato obleko ima in se smehlja. Harija so deklice obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Od pastiric ga ena je objela, prsi je oble nanj priela strastno. Glasno pripeva zdaj k melodiji, ki Hari ji igra jo na pialko. Harija deklice so obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Druga z omi obraz njegov je pila in zatopila se v premiljevanje. Zdaj opojena je od te podobe, ki ljubezen e vea ji lepoto. Harija deklice so obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Tretja nekaj mu na uho zaepee, kot da posebno mu skrivnost izdaja, zraven skrivaj na lice ga poljubi, da spreleti pri tem ga srh naslade. Harija deklice so obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Tja na breg Jamune se v samoto med sonne vzpenjalke Hari je zatekel. 211

Pa ga zagrabila ena je od deklic kar za obleko in ga k sebi vlee. Harija deklice so obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Ena ob piali zvokih mu zaplee, Hari igra in ples deklice se sam hvali. Njene zapestnice venketajo vsakokrat, kadar zaploska po taktu. Harija deklice so obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Hari deklico objema eno, poljublja drugo tretjo pa ljubkuje, zraven hiti za etrtim dekletom, s pete oi odmakniti ne more. Harija deklice so obstopile, vse e omamljene so od ljubezni. Tako se Hari z deklicami veselil je. Poniano zato se je utila Radha, na drugi konec gozda se je umaknila. Nadleno ji bilo je e ebel brenanje, ko v uti je s prijateljico govorila: Povej, prijateljica, kaj mi je storiti? Zapustil me je Hari, z deklicami raja. Nesrena sem, a biti huda nanj ne morem in misli kar naprej uhajajo mi k njemu. e zmeraj obudujem ga, eprav me mui, kot da srce uiva moje, ko vzdihujem. Neko v uto sem prikradla se ponoi, a Harija bilo ni, je skril se nekam. Potem prikazal se je in se mi nasmehnil in s tem smehljajem me isto je zaaral. Draga, Harija pripelji k meni! 212

Tako elim njegove si ljubezni. Kako je mojo znal premagat plahost, ko prvi sem se z njim sestala sama. Prijazno neno mi je prigovarjal, razvezal vozel mi je na oblailu. Draga, Harija pripelji k meni! Tako elim njegove si ljubezni. Leala na leiu sem iz brstja, a Hari na mojih prsih je poival. Objela sem ga neno in poljubila in on me objel je in poljubil strastno. Draga, Harija pripelji k meni! Tako elim njegove si ljubezni. Bila e utrujena sva od ljubezni. Vsa potna imela sem oi zaprte, a on me gledal je in spet elel si me in srh naslade mu je spreletaval lica. Draga, Harija pripelji k meni! Tako elim njegove si ljubezni. Iz zmrenih mi las vse je padlo cvetje. Zares je Hari mojster bil v ljubezni: na prsih mi pustil sled svojih nohtov je, kot ptica grulila sem od ugodja. Draga, Harija pripelji k meni! Tako elim njegove si ljubezni. Ko bliala se vrtincu sva ljubezni, poljubljal me je, tesno me objemal, pozvanjali nagleniki so moji, zvonkljala mi veriica je ob pasu. Draga, Harija pripelji k meni! Tako elim njegove si ljubezni. Ko sreo konno dosegla sva najvijo, sem kot nena vzpenjalka omahnila, a Hari oi imel je le priprte in spet se v njem zbujalo je poelenje. 213

Draga, Harija pripelji k meni! Tako elim njegove si ljubezni. Medtem pa Hari videl je le pastirice, ki so se pomenljivo mu smehljale, vabee gledale ga izpod obrvi. Roke nad glavo vzdignila je ena, kot, da si zmrene lase ureja, a zraven je razkrila svoje prsi. Ob tem se Hari je na Radho spomnil, v sanjarjenje o njenih arih je zamaknil. Iskal je Radho, blodil sem in tja, postal boga ljubezni tara spet. Ob reki v uti se je ustavil tam pokoril se je in aloval: Pri prii se je obrnila, ko sredi deklet razigranih videla je mene, in nisem si je upal zadrevati, preve sem krivega se util. Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. Kaj zdaj storila bo, ko sem jo ualil? e Radha nesrena je, kaj mi pomeni bogastvo in sorodstvo moje vse in dom in ivljenje moje? Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. Kar vidim: od jeze zardel obraz je njen in svoje obrvi srdito mri. Podobna lotosu rdeemu se zdi, ki nanj ebele so posedle. Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. 214

Zakaj ne poiem je v tem irnem gozdu? Zakaj ne zganem se in obupujem le? Odslej ji zmeraj skual bom ustrei, saj v srcu mojem ona zdaj prebiva. Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. O deklica ljubljena, saj se zavedam, da sem povzroil hudo ti trpljenje. Le tega ne vem, kje zdaj bi nael te, da prosil bi te odpuanja. Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. Zdaj vidim te, hip nato se mi skrije e, kot da se skrivalnice igrava v gozdu. Zakaj krog vratu mi svojih rok ne daje, zakaj ne mara me objeti? Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. Nikoli ve ne bom te tako ualil, lepotica, pokai mojim se oem. Usmili se me in ve me ne trpini, preve ljubezen mui me. Ojoj, razjezila se je in odla, ker me pri dekletih je zasaila. Prijateljica videla je, da je Radha e isto brez moi, da jo razjeda alost, ker Harija, gospoda njenega ni blizu, zato je sama k njemu la in to razkrila: Okrog sebe gleda in le tebe vidi le povsod, misli, da tvojih poljubov pije spet sladkost. Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. Naproti ti hoe stei in zbere vso mo. 215

Se dvigne z leia, a jo premaga slabost. Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. Bsrt in cvetje ji je v okras in za hlad, le od spominov ivi na ljubezensko slast. Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. V tvoje obleke oblai se, da bila bi tebi podobna. "Zdaj Hari sem", vzklika na glas. Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. Zmeraj znova sprauje me, zakaj te e ni: "Kje je moj Hari, da v senico k meni ga ni?" Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. Gosta tema jo objame, pa misli, da to tvoj objem je, a v rokah ji ostane le no. Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. Ti obotavlja se, Radha pa v solzah hira. Glasno se joe, zavrgla je strah svoj in sram. Hari, Gospod vseh stvari, v sennici Radha od hrepenenja medli. Medtem je mesec vzel in svetil na Brindavan, bil je kot znamenje na enskem elu. Kazijo temne pege mu oblije svetlo za kazen, ker skrivnostna pota ensk izdaja. Ko Radha videla je, da je sama vrnila se prijateljica njena, se zbala je, da ji nezvest je Hari. Takole ji toiti je zaela: Res dobro je dekle oboroeno za vsakrne ljubezenske prigode. 216

Iz las razsutih de cvetic ji pada. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Razvnema se, ko Hari jo objema. Ko pojejo v razburjenju ji prsi, na njih premika venec se kot kaa. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Prameni las ji silijo na lica in jih zastirajo kot pege mesec. S poljubi Hari jo je e omamil. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Uhani dolgi boajo ji lica kraguljki ji ob pasu venketajo, ko se v trzajih ji telo premika. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Ko Hari gleda jo, jo sram obide, vendar smehlja se, in ko jo objame vsa srena tiho gruli kakor ptica. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Srh spreletava jo, telo drhti ji. Ko pa naslade je vrhunec mimo, zavzdihne in se prepusti poitku. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Na prsi Hariju tedaj omahne, kot, da premagala ga je v ljubezni. Vse telo pokrito z znojem njeno je. Dekle, ki lepa je od mene, uiva s Harijem ljubezen. Radha ni vedela, kako je no prebila. 217

Trpela je od neizpolnjene ljubezni. Ob zori Hari je priel, pokleknil prednjo. Od ljubosumja slepa mu je rekla: Vse rdee tvoje so oi, bedel to no si, preivel v ljubezenskih jo uitkih in kae, da si resno si zaljubil. Pusti me! K ljubici se vrni! Ni ne verjamem tvojim ve besedam! Ponoi njene si oi poljubljal, s trepalnic njeno rno barvo zbrisal. Zdaj usne tvoje rne so kot tvoja dua. Pusti me! K ljubici se vrni! Ni ne verjamem tvojim ve besedam! In v slasti vate je zagrebla svoje nohte, da koa tvoja zdaj je kakor zgodovina z opisi njenih zmag v ljubezenskih spopadih. Pusti me! K ljubici se vrni! Ni ne verjamem tvojim ve besedam! Kakor drevo z rdeimi poganjki so tvoje prsi, kjer sledi so rdee barve, s katero enske si krasijo noge. Pusti me! K ljubici se vrni! Ni ne verjamem tvojim ve besedam! Na tvojih ustnicah so njenih zob ugrizi. Saj moje ni telo, a me skelijo, kot da prebivava v telesu enem. Pusti me! K ljubici se vrni! Ni ve ne verjamem. Srce je tvoje rno kot zunanjost tvoja. Kako drugae bi prevarati me mogel, ki ljubim te in hrepenim po tebi? Pusti me! K ljubici se vrni! Ni ne verjamem tvojim ve besedam!

218

Tako trpela Radha je v ljubezni, ker je sumniila, da Hari ji je nezvest. Jokala je, a mislila le nanje je in si elela, da jo spet bi ljubil. In nagovoril jo je Hari, v razburjenju mu glas je podrhteval: Nasmeh tvoj naj preene mojo alost, obraz v veselje mojih mi oi pokai, ki od gorja so skoraj oslepele. Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. Pokai mi svoj bes po mili volji, ugrizni me ali opraskaj, da bo srena, v objem me stisni, da me bo bolelo. Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. Zaklad si moj ti moje si ivljenje, dragulj, ki moje bistvo presvetljuje. Samo to si elim, da v vsem bi ti ustregel. Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. Od jeze tvoje rne so oi zdaj rdee. O daj, iz njih puice sproi vame, oba zajamejo plameni naj ljubezni. Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. Naj nihajo dragulji ti na prsih, venkee naj veriica ob pasu, oznanja naj, da zmago spet slavi ljubezen. Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. Dovoli spet mi, da krasim ti noge, ki s svojo mi lepoto slo budijo. Ukai, da jih z rdeo barvo spet obarvam 219

Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. ari mi glava od ljubezenske vroice. Poloi svojo neno nogo nanjo, naj pohladi me kakor svee cvetje. Ne jezi ve se name ljubezniva! Sladkost naj tvojega obraza pijem. Tako ji Hari dolgo je govoril, dokler ni Radhe prav zares pomiril. Potem se v svojo senico je vrnil, da tam bi vse za njen prihod pripravil. Zven njenih je naglenikov zaslial in e stopila v uto je njegovo. Tam se zagledala v obraz njegov je, bila obenem je razburjena in srena. Ko jo je Hari pred seboj zagledal, prevzeli so ga najrazlineji obutki: bil zmeden je, zanosen in presreen. Razburkani tako so vali morja, kadar na nebu mesec se prikae. Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. Videla je, da se na njegovih krepkih prsih ziblje venec biserov bleee belih kot na reke Jamunove valovih temnih zibljejo se bele pene. Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. Zdelo se ji je telo njegovo temno, ki obleeno je bilo v zlata oblaila, kakor modri lotos, ki rumeni pelod na debelo ga pokriva. 220

Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. In njegove se nemirne so oi ji zdele, kakor, da se dvoje ptiev spreletava, s krili skoraj vode se dotika, kjer cvete jesenski lotos. Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. Lepi so obraz mu boali uhani svetli, ustnice njegove so se ji smejale in se z njenimi zdruiti so hotele. Vso jo ta pogled je zmedel. Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. Beli so cvetovi dolge mu lase krasili, kot srebrijo meseevi arki rob oblaka. Znamenje na temnem elu je sijalo, kot ponoi sije mesec. Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. Tiso draguljev lepo so telo krasili, srh naslade mu jeil je koo. Silna elja po ljubezenskih uitkih je nad njim oblast imela. Hari veselil se je ljubezni z Radho, neizmerno sreo je njegov obraz izdajal. Obudovala Radha Harijevo je lepoto, da so v oi veselja solze ji stopile. Pribliala njegovemu se je leiu in hipoma jo sram dekliki je zapustil, kot, da pred samim sabo ga je sram postalo. Ko to so videle prijateljice njene, zakrivajo obraze svoje vzradoene odle so in jo v uti s Hrijem pustile. 221

Da s Harijem zdaj sama sta, je opazila Radha in se nasmehnila mu zaljubljno in plaho. Ko Hari videl je, da gleda Radha na leie, uganil je, da tudi ona si eli ljubezni. Zato zael ji prigovarjati je neno: Poloi svoje nene noge na leie, kakor sovranika na njem pohodi cvetje, ki ti zavida, da so tvojej noge veliko neneje od njega. O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. Naj boam noge ti, ki so se utrudile, ko tako dolgo si iskala me po gozdu. Na vsakem te koraku zdaj bom spremljal, kot, da naglenik sem na tvoji nogi. O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. Govori mi! Saj nektar tvoje so besede, kot z meseca kapljajo s tvojega obraza. Odstrem naj svilo s tvojih prsi, kot svoje alosti se osvobajam. O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. Mojo ljubezensko vroico zdaj preeni! Tesno, tesno se me okleni draga, da v tem objemu util bom ob sebi te tvoje vrste oble prsi. O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. Oivi, draga, spet me s svojimi poljubi, saj sem od neizpolnjene ljubezni, ko sem lahko le v mislih ljubkoval te opean in napol e mrtev. 222

O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. Naj ti zapojejo kraguljki zdaj ob pasu, naj sliim tvoje sladko vzdihovanje, ki ptiev me ebet je nanj spominjal in alostil me, ko sem bil brez tebe. O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. O ljubljena, zakaj si zdaj oi zaprla? Odpri jih spet, nikar me ve ne mui. Bojim se, da tako me zdaj sovrai, da niti gledati me ve ne mara. O Radhika, e ta hip pridi k meni, ki tako dolgo hrepenim po tebi. Potem zaelo se je njuno slavje do dna izpila sta ljubezni ao. Lase vse zmrene je imela Radha, razgreta lica pokrival ji je pot in njene prsi, njeni goli boki bili so lepi kot draguljev nizi. Zakrivala je plaho svoje are pred svojim dragim, ki zmeraj znova hotel je uivati slasti ljubezni. Utrujena e od ljubezni strastne in od nadzemeljske sree vsa prevzeta, tako prosila Radha je Govindo, ki bil ji je pripravljen v vsem ustrei: Hladilne kot sandal so tvoje roke, pomoi jih v mous, okraske narii na moje prsi - te ae ljubezni. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. 223

Trepalnice z barvo znova mi obarvaj, saj vso z oi si prej s poljubi zbrisal, ki strelja puice iz njih bog ljubezni. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. In spet uhane mi pripni na uesa, ki ljubka so tako, da so kot zanke, ki mokim jih ljubezni bog nastavlja. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. Z obraza zdaj mi pogladi kodre rne, saj nanj so se usuli mi kakor ebele, ki sedejo rade na lotosa cvete. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. Na elo, ki v kapljicah ga znoj pokriva, naredi mi z mousom znamenje majhno, podobno bo pegi na mesecu svetlem. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. S cvetlicami prepleti moje zdaj lase, ki so v igrah ljubezenskih razpletli se, da isto so podobni pavjem perju. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. Obleko mi naberi ob vitkem pasu, potem pa veriico nanjo obesi, da bo venketala ob mojih korakih. Tako te Radha prosi, Hari. Ti vir si njene sree. Tako je Radha Hariju ukazovala in on izpolnjeval je vsa povelja njena. Njegove roke, ki so Radho ljubkovale, naj podarijo vsem ljudem blaginjo. 224

Zavest katero je ivo bitje razvilo tekom ivljenja prenaa v trenutku smrti v drugo telo. Ko loveko bitje razvije ivalske ali rastlinske oblike, jih prenese v telo po smrti, da bi v tem telesu primerno uivalo na odgovarjajo nain.

225

MANUOV ZAKONIK I. Nastanek sveta: Podajo ast samobitnemu Brahmi neizmerne moi, bom govoril o venim razlinostim dharm, katere je objavil Manu: 1. Veliki modreci so pristopili k Manuu kateri je sedel potopljen v sebe, poklonili so se mu s spotovanjem kot se spodobi in mu takole rekli: 2. Milostljivi, pripoveduj nam tono in postopno o dharmah vseh kast in vseh medkast. 3. Ker ti, gospodar, edini pozna obrede bistva in smisel vsega tega porekla samobitnega, kateri se z mislijo ne more doumeti, niti njegova mo kako izmeriti. 4. Vpraam tako od modrecev visokega duha in v svoji vsemogoni moi jih vse pozdravi s spotovanjem in odgovori - Posluajte! 5. To je obstajalo kot tema, neznano, brez oznak, nedoumljiv z razmiljanjem, nerazpoznavno kot, da je popolnoma potonilo v sen. 6. Boanski in Samobiten in sam neviden, je to tedaj naredil vidno s petimi elementi in vse drugo in se dvignil sam razigrane moi razganjajo temo. 7. Njega se lahko spozna samo onkraj util: on je breztelesen, nerazloljiv, veen; v njem leijo vsa bitja; z mislijo je nedoumljiv; tak se je oznanil sam po sebi. 8. Plamtee misli je zaelel iz svojega telesa ustvariti raznovrstna bitja. Na zaetku je spustil vode in v njih potoil seme. 9. To seme je postalo zlato jajce bleska tisoe sonevih arkov. V njem se je rodil sam Brahma, velik praoe vsega sveta. 10. Vode se imenjujejo narah, ker so pravzaprav Narini otroci. Ker so bile vode njegovo prvo prebivalie je bil on imenovan Narayana. 11. Iz tega pravzroka, nerazpoznavnega, venega; kateri je in ni, je rojen ta purua kateri se v svetu slavi pod imenom Brahma. 12. Boansko bitje je prebivalo v tem jajcu celo leto, potem pa je sam z lastno mislijo razklal jajce na dva dela. 226

13. Iz teh dveh polovic je ustvaril nebo in zemljo med njima prostor zraka, osem strani sveta in veno stanovanje vodo. 14. Iz samega sebe je prav tako dvignil razum, kateri je in ni, iz razuma zavest o jazu, kateri vse o sebi meri, Isvar. 15. Potem veliki zaetnik (mahat), in atman in vse kar ima tri gune, za tem pet util katera zaznavajo predmete. 16. Potem pa vzpostave celo te majhne delke teh est osnov neizmerne moi ob svoje lastne dele je ustvaril vsa bitja. 17. Tako kot se teh est subtilnih delov njegovega lika "stekajo" v ta bitja, to modreci imenjujejo telo. 18. Potem v stvarjenje vstopajo veliki elementi z delovanjem in razum (manas), kateri s subtilnimi delki ustvarja vsa bitja, sam nespremenljiv. 19. Od teh sedem puru velike moi se ustvarja s subtilnimi enotami iz nespremenljivega tisti spremenljivi svet. 20. Iz teh enot, vsaka naslednja prenaa gune tistih predhodnih: glede na to kakno mesto ima vsaka posamezna od njih, glede na to so ji doloili gune. 21. Potem je On glede na Vede ustvaril za vse njih zasebno imena, dela in stanja. 22. Gospodar je ustvaril tudi bogove nadahnjene z ivljenjem in tiste po naravi delotvorne, subtilno skupino Sadhya, kot tudi veno rtev. 23. Iz ognja, vetra in sonca je potegnil trivrstno veno sveto znanje, imenovano rg, yaus in saman za uspeno opravljanje rtve. 24. as obdobja asa, meseeve mene, nebesna telesa; reke, morje, gore in doline in hribovita tla; 25. Muenje (tapas), govor, uitek, potem pa eljo in jezo. ele dati ivljenje vsem bitjem je izvril vse to stvarstvo. 26. Da bi omejil svoja dela je razdelil dobro od zlega dela in povezal bitja v pare ugodja in boleine. 27. Vse to se ustvarja postopno in s temi spremenljivimi delci teh pet elementov katere smo omenili. 28. In kateremukoli delcu je gospodar v zaetku podelil kateri namen (karma), obdral jo je on sam in v stvarjenju vedno ponovil.

227

29. Tako kot je on kateremu v stvarjenju namenil, tako je on to sam nosil: zlobo ali nedolnost, blagost ali silovitost, ravnost ali krivost, resnico ali la. 30. V asu zamenjave letnih dob pa pridobivajo posebne oznake. Prav tako prebiva z namenom delovanja v bitjih. 31. Potem pa je, da bi se povealo bogastvo svetov iz svojih ust, rok, beder in nog naredil brahmana, katrija, vaisja in sudro. 32. Razdele lastno telo na dva dela, je gospodar ene polovice postal moki, druge pa ena. Potem pa je z njo ustvaril Vira. 33. V meni glejte najspotovaneji od dvakrat rojenih stvarnika vsega tega, kar je podvre se muenju sam ustvaril ta moki-Vira. 34. Jaz sem potem ele ustvariti bitja prehodil dolgo mukotrpno pot in ustvaril deset velikih modrecev, prvih gospodarjev vseh bitij. 35. Maricija, Atrija in Angirasa, Pulastya, Pulaha, Kratna, Pracetasa, Vasitha, Bhrgua in Narado. 36. Ti pa so potem naprej naredili sedem Manuov velike moi, bogove, skupine bogov in velike modrece neizmerne moi. 37. Yake (Kuberine sluabnike), demone Rakase in vampirje Pisae, nebeke glasbenike Gandharve in nimfe plesalke Apsarase, demone Asure, kaja boanstva Nage in Sarpe, mitoloke ptice Suparne in raznovrstne nize oetovskih prednikov. 38. Bliske, oblake polne grmenja, ukrivljeno mavrico, pravo obliko mavrice, meteorje, orkane in potrese, komete in raznovrstno nebeko svetlobo. 39. Kinnare s konjskimi glavami, opice, razne ribe in ptice, gozdne ivali, ljudi in zveri z dvema vrstama zob. 40. rve in uke, skakae, ui, muhe, liinke in vse ose in ebele in raznovrstne nepremine stvari. 41. Na ta nain so vse to pomino in nepomino pod mojim nadzorom naredili ti veliki duhovi z muenjem in glede na namen (karmo). 42. Kaken pa je delotvoren namen (karma) tukaj objavljen za ta bitja, to vam bom kasneje objasnil po vrsti in rojstvu. 43. ivina in gozdne ivali, zveri z dvema vrstama zob, demoni Rakase, vampirji Pisae in lovek rojevajo mladie iz svojega telesa. 228

44. Ptii, kae, krokodili, ribe, elve kot tudi ostale zemeljske in vodne vrste - se rojevajo iz jajca. 45. Iz tople pare skaejo ose in ebele, ui, muhe in liinke in vse druge podobne izstopajo iz ara pare. 46. To kar se tie semena ali poganjka je rastlinje in drevesa. Rastlinje katero nastaja po zorenju plodov, katero nosi velik cvet in veliko plodov so enoletne rastline. 47. Tiste katere zorijo brez cvetov se imenjujejo vanaspati, tiste katere pa nosijo cvet in plod pa se imenjujejo vrka. 48. Raznovrstno grmienje in grmi, razne vrste trave, ovijalke in plezalke, vsi rastejo iz semena ali mladike. 49. Tema tevilnih oblik, katerih so vzrok dela (karma), so obkroena tevilna od nepreminih bitij. Ona imajo v posesti notranjo zavest in so preeta z ugodjem in boleino. 50. Tokovi v tem stranem pretakanju bitja so v venem gibanju, doloeni so da se zano pri Brahmi in konajo tu. 51. Ko on s to nepredstavljivo mojo ustvari tako vse to in mene, se potegne vase odstranjujo vsako pot enega obdobja naslednjemu. 52. Ko je ta bog buden se premika ta svet, ko spi je miren in vse se je pogreznilo v spanec. 53. Ko on tako spokojen spi, ljudje katerih narava je delovanje, odlagajo svoja dela, razum pa se opija s popuanjem. 54. Ko se vsi oni istoasno izgubijo v tem velikem duhu potem ta velik duh vseh bitij prijetno dremlje, razbremenjen. 55. Ko zbei temi, on dolgo asa ostaja s utili, no niesar ne dela. On zapua telesno obliko. 56. Ko po obliki postane majhna goava se potopi v rastlinsko in ivljensko seme in se potem osvobaja, tako vezan v novo telesno obliko. 57. Tako on, kateri je sam nespremenjen v bdenju in dremanju, neprenehoma oivlja, potem pa zopet uniuje vse to pomino in nepremino. 58. Ustvare vsa ta doloila na zaetku je prav mene sam vse poduil, jaz pa sem potem Maricija in vse ostale modrece.

229

Vsevinji Gospod se iz velike milosti pojavlja na svojem nosilcu ptici Garudi in potegne istega bhakto iz oceana materialnega obstoja. 230

59. Vam bo Bhrgu prenesel odredbe v celoti, ker se jih je ta modrec spet vse od mene vse nauil. 60. Nato se je Bhrgu po Manuovih besedah posvetil vsem tem modrecem, radostnega duha: - Posluajte! 61. Nadaljnih est Manuov iz roda tega samobitnega Manua, kateri ustvarjajo svoja posebna bitja visokega duha in velike moi so: 62. Svarocia, Auttami, Tamasa, Raivata, Cakua; vsi velikega bleska, z njimi pa sin Vivasvatov. 63. S samobitnim kot prvim je teh sedem Manuov velike moi, toda vsak je v svojem obdobju ustvaril in zaitil ves pomini in nepomini svet. 64. Osemnajst nime je ena katha, trideset kath je ena kala, trideset kal je ena mahurta, toliko muhurt je no in dan. 65. Sonce deli dan od noi, za ljudi in bogove. No je bitjem za poitek, dan pa za opravljanje del. 66. Za oetovske prednike so dan in no v dolini meseca, on se deli na pola. rna polovica za opravljanje dela, bela polovica za spanje. 67. Za bogove so dan in no v dolini leta, njihova razdelitev je taka: dan je severno potovanje sonca, no pa je juno potovanje sonca. 68. No na kratko se nauite o asu noi in dneva Brahme in nekaj yug glede na njihovo razporeditev. 69. Pravijo, da se krta-yuga sestoji iz tiritiso let. Njegovo svitanje traja sto let, njegov somrak pa ravno toliko. 70. Pri ostalih treh dobah (yugah) z njihovimi svitanji in somraki so ti tisoi in stotine zmanjane za eno. 71. Ko se na zaetku setevajo tiri yuge tedaj se ree, da je teh dvanajst tiso let ena yuga bogov. 72. e pa setejemo tiso yug bogov je potrebno vedeti, da je to samo en dan Brahma in da je no prav tako dolga. 73. Tisti kateri vedo, da je mesto vzvienega Brahmanovega dne po koncu tiso yug in da je njegova no prav tako dolga, ti prav dobro poznajo dan in no. 74. Na koncu vsakega dneva in noi se on zbudi iz sanj in on buden ustvarja razum (manas) kateri je in ni.

231

75. Razum se preoblikuje in ustvarja spodbujen z eljo za stvarjenjem in rojeva zrak (eter), pravijo da je njegova osnovna posebnost zvok. 76. Potem se iz zraka v preobrazbi rojeva v veter, obremenjen z vonjavami, ist in moen. Njegova posebnost je dotik. 77. Najprej se s preobrazbo iz vetra ustvarja preudovita svetlost katera razganja temo. Ree se, da je osnovna posebnost barva. 78. Iz svetlosti pa s preobrazbo nastaja voda katere posebnost je okus, iz vode zemlja z odliko vonja. 79. Dvanajst tiso let ali boanska yuga, katero smo omenili pomnoimo s 71 se imenjuje tu obdobje enega Manua (manavantarah). 80. Periode-obdobja Manua so neskonna; stvarjenje in unievanje, Vrhovni bog to dela kot v igri, vsaki ponovno. 81. V krta-yugi (zlati dobi) je dharma popolna in stoji na tirih nogah. Prav tako tudi resnica. Nikakren dobiek ne pripada ljudem brez dharme. 82. V ostalih treh dobah zaradi dobika karma zgublja vsaki po eno nogo. Zaradi kraje, lai, prevare, dharma izgublja po eno svojo etrtino. 83. V krta-yugi so ljudje zdravi, izpolnjujejo svoje cilje in ive 400 let. V treti in ostalih njihovih dobah se zmanjuje za eno etrtino. 84. Kot se govori v Vedah, izpolnjene molitve ob prilonosti rtvenih obredov kot tudi mo uteleenih duhov nosi plodove glede na yuge na svetu. 85. Dharme za ljudi so drugane v asu krta-yuge, drugane v tretayugi in dvapara-yugi, drugane v kala-yugu, glede na to kako se yuge zmanjujejo. 86. Askeza se smatra kot najpomembneja v krta-yugi, znanje v tretayugi, v dvapara-yugi se govori o rtvenem obredu, v kali-yugi pa samo o svobodni zamenjavi. 87. Da pa bi zaitil ves ta ustvarjeni svet je bleei predvidel posebna dela za tiste rojene iz njegovih ust, rok, beder in nog. 88. Brahmanu je doloil nauk in uenje Ved, opravljanje rtve za sebe in za druge, dajanje in prejemanje.

232

89. Katrijam je doloil zaito ljudi, dajanje in opravljanje rtve, uenje Ved in odvraanje od privrenosti in strasti. 90. Vaisjam je dal vzgojo ivine, opravljanje in izvajanje rtve, uenje Ved, trgovino, posojanje denarja, obdelovanje zemlje. 91. Sudri je gospodar doloil samo eno opravilo: eljo, da brez zavisti in kljubovanja slui ostalim varnam. 92. Trdi se, da je lovek isteji od popka navzgor, zato Samobitni imenjuje njegova usta za najisteji del. 93. Kakor je brahman skoil iz najistejega njegovega dela, kot je prvi uvaj Ved, to je brahman po dharmi gospodar vsega tega njegovega stvarjenja. 94. Njega je samobitni ustvaril iz svojih ust z muenjem, da bi se izvrevale rtve za bogove in prednike in, da bi se zaitilo vse to ustvarjeno. 95. Katero ustvarjeno bitje je lahko nad njimi, ko skozi njega bogovi neprestano uivajo v rtvenih darovih, oetovski predniki pa v darovanjih? 96. Najizvrstneji med bitji se smatrajo za bitja med bitji tista z zavestjo oivljena med zavestnimi ljudmi, med ljudmi pa so najizvrstnejimi brahmani. 97. Od brahmana pa so oni v Vede napoteni, od napotenih tisti ki poznajo obrede, od vseh tistih kateri obrede opravljajo, med njimi pa tiste kateri poznajo brahman. 98. Obstoj uenega brahmana je prav veno uteleenje dharme, on je ustvarjen zaradi dharme in da bo enkraten z brahmanom. 99. Brahman kateri se rojeva na zemlji je po rodu najviji gospodar vseh bitij za zaito bogastva dharme. 100. Vse to karkoli na svetu obstaja, je last brahmanov. Vse to pravzaprav pripada njim glede na viino njegovega rodu. 101. Brahman je svoje, v svoje se oblai in svoje daruje, ker se ostali ljudje napajajo z blagonaklonjenostjo brahmana. 102. Da bi odredil njegova opravila in tista ostala varna po vrsti, je moder Manu iz samobitnega boga ustvaril vsa ta doloila. 103. Ueni brahman jih mora pazljivo prenesti svojim uencem, on nihe drug razen njega. 233

104. Brahman kateri preuuje te odredbe je spotovan zaradi zvestobe zaobljubi, nikoli se ne umae z grehom kateri nastaja v mislih, besedah in delu. 105. On posveti katerokoli skupnost ali druino in njene prednike in potomce v sedanjih generacijah z ene in sedem generacij z druge strani, zato njemu tudi pripada ves ta svet. 106. To uenje zagotavlja najbolji blagoslov, poglablja modrost, po njemu je slava vena in blaenost najveja. 107. V njemu je dharma popolnoma izraena, vrednosti in napake dela in vena pravila ravnanja za vse tiri kaste. 108. Pravilo ravnanja je vrhovni dharma, pa e je to reeno v svetovni objavi (srutih) ali pa je del strogega znanja (smrtih). Zato bi dvakrat rojen zavesten samega sebe vedno moral biti temu naklonjen. 109. Brahman kateri se je obrnil od pravila ravnanja ne anje plodove Ved, no tisti, ki pa se praviloma priklanja temu je zagotovljena polna nagrada. 110. Sprejemajo tako pravila ravnanja je osnova dharme, modreci so vzeli pravilno ravnanje kot vrhovni izvor vsakega muenja. 111. Stvarjenje sveta, pravila posvetitve, sveto spotovanje uenca za uitelja, je najvaneje pravilo svetega branja. 112. Odhod ene iz hie po poroki in opis pravila o odredbi za mlade, predpisi o veliki rtvi in vene navade posmrtnega obreda. 113. Opis pravil za ohranjanje brahmana, zaobljube mladega brahmanskega uenjaka, o hrani, ki se je in ne sme jesti, o istoi telesa in duha, o preienju ljudi in stvari. 114. O izpolnjevanju dharme, o muenju, o osvoboditvi (mokah), o zapuanju sveta, o skupnih dharmah kralja, o odloevanju v spornih primerih. 115. O pravilih posluanja prie, o dharmi ene in moa, o dharmi delitve posesti, o metanju kocke in odstranjevanju lopova. 116. O spotovanju sudre do vaisje, o poreklu meanih kast, o dharmi v obdobju usode za vse kaste in o kaznih kesanja. 117. O trivrstnem toku kronega gibanja (samsarah), o nastanku dela, o konnem blaenstvu in povpraevanju o vrednosti in napakah dejanja. 234

118. O prazaetnih dharmah zemelj, o dharmah rodov in druin, o dharmah skupin heretikov - krivovercev vse to je v teh doloilih objavil Manu. 119. Tako kot je Manu prvi objavil to, ko sem ga jaz vpraal o doloilih, tako se tudi vi sedaj to nauite od mene. To je prvo poglavje Manuovega zakonika kot ga je izrekel Bhrgu. II. Prerojevanje in zakoni 1. Brezmadeni, ko si nam vse povedal o tej dharmi tirih varn, povej po resnici kakni so konni rezultati dela? 2. Tedaj je astiti Manuov Bhrgu tem modrecem odgovoril: Posluajte odloitev o vsem tem kar je v vezi z deli. 3. Delo nastalo z mislimi, besedo in telesom ima lahko dobre in slabe plodove. loveke situacije ustvarjene z deli so dobre, slabe in srednje, 4. Vedite, da je razum tu pobudnik loveka - na tri naine, na tri naslonjala in povezan z desetimi oznakami. 5. Tri vrste slabih del v mislih so: elja po tuji lastnini, zlobne misli in nagnjenost k lai. 6. aljenje, laganje, prepirljivost do vsakogar, nepotrebno vekanje so tirje naini zleh del z besedami. 7. Za ta tri dela se meni tri telesa: prisvajanje tujega, neupotevanje predpisov in jemanje tuje ene. 8. lovek ustvarja dobro in slabo delo storjeno v mislih - s samimi mislimi, storjene z besedo - ravno z besedo in storjeno s telesom ravno s telesom. 9. lovek se zaradi dela s telesom rojeva med nezavestne stvari, zaradi dela z besedami med ptice in ivali, dela z mislimi pa med ljudmi nizkega rodu. 10. Ko je v zavesti utemeljena vzdrljivost besed, vzdrljivost misli in vzdrljivost telesa, potem takega loveka imenjujemo lovek trivrstne moi. 11. Ko lovek tako tri vzdrljivosti prenaa na druga bitja in pogasi poeljenje in bes, tedaj dosega vrhovni cilj. 235

12. Tistega kateri na delo spodbuja duh svojega telesa, tega imenjujemo "gospodar polja", tistega, ki pa dela dela, tega modreci imenjujejo duha (petih) elementov (bhutatman). 13. Drugi notranji duh (atman) imenovan diva se rojeva vsem ljudem in on je tisti kateri spoznava vse ugodje in boleino v rojstvih. 14. Ta dva, skupaj z elementi, mahat (veliko poelo) in ketrana (gospodar polja) se potapljata vanj, kateri poiva v raznovrstnih bitjih. 15. Iz njegovega telesa se osvobajajo netete oblike, katere neprenehoma spodbujajo raznovrstna bitja. 16. Pri zlobnih ljudeh se ustvarja neko drugo mono telo katerega usoda je trpljenje v peklu, po smrti. On se sestoji iz realnih delcev petih elementov. 17. Potem pa ko gre s telesom skozi peklenske muke katere povzroa Yama, se razredijo ti realni delci elementov glede na razporeditev elementov. 18. Ko je el mimo zla katero izhaja iz ugodja in elje po utnih stvareh, oien greha pristopa k tema dvema monima. 19. Ta dva nepopustljiva spregledata njegovo zadranost do dharme in storjen greh, zato z njima pomean v drugem svetu in v tem dosega zadovoljstvo ali boleino. 20. Ko v veini spotuje dharmo, greh pa je neznaten, zavit z elementi dosega ugodje na nebu. 21. e pa veinoma slui zlu, dharmo pa malo spotuje, potem pa zapuen od ivljenskih elementov dosega Yamovo trpljenje. 22. Prehode to Yamovo trpljenje, ivljenski duh (iva) osvobojen vsakega madea greha se spet pridrui tistim petvrstnim elementom glede na razporeditev. 23. Vide tokove tega ive z lastnim razmiljanjem, kako so odvisni od morale (dharmah) in nemorale, naj svoj razum lovek vedno posveti morali. 24. Naj bodo znane tri vrednosti duha (atman): jasnost (sattvam), spodbuda (raas), nejasnost ali tema (tamas), katerim mahat preema ves ta obstoj brez ostankov. 25. Ko ena od teh vrednot (gunah) popolno prevlada v telesu, potem ona telesno bitja popolnoma preema s to vrednostjo. 236

26. Jasnost (sattvam) je znanje, spodbuda (tamas) neznanje, strast in sovratvo so vzpodbuda (raas); kakrna je notranja narava vsesplone preetosti, na kateri poivajo vsa bitja. 27. Med njimi - ko se v katerem duhu (atman) izkae, da je popolnjen z zadovoljstvom, popolnoma umirjen in kot da je iz same svetlobe, potem se to smatra za jasnost (sattvam). 28. To kar pa je spojeno z boleino in ko je duh izpostavljen neugodnosti, vedite, da je to spodbuda (raas) katera je neobvladljiva, katera vedno pleni telesna bitja. 29. To kar je spojeno s to zablodo, neomejena stvar, nepredstavljiva, to je tema (tamas). 30. e ve, popolnoma bom opisal izhod kateri izhaja iz treh vrednosti (gun); najbolji, srednji in najbedneji. 31. Doloila po katerih je vrednost jasnost, so znani: preuevanje Ved, muenje, znanje, istoa, vzdrljivost util, izvrevanje dharme in miselna usmerjenost na atman. 32. Doloila vrednosti spodbude so: ivahna podjetnost, pomankanje vztrajnosti, vezanost na delo in njegovo posledico ter stalna privrenost utnim stvarem. 33. Doloila vrednosti teme pa so: pohlepnost, elja po spancu, popuanje, okrutnost, brezbonost, nepredpisano ivljenje, izsiljevanje uslug in nemarnost. 34. Kot, da so tri vrste asa v katerih obstajajo te tri vrednosti. Tu je povzetek opisa po vrsti kot je to potrebno vedeti: 35. e je loveka sram ko je storil delo ali ga izvruje ali pa ga je pripravljen storiti, tedaj modri vedo, da so ta dela pod znakom nejsne vrednosti (tamas). 36. Tisti, ki s taknim delom eli dosei veliko slavo, njemu ni al zaradi neuspeha, pri njem se razpoznava guna spodbude (raas). 37. Ko vsem bitjem sledi spoznanje, ko se ne sramuje dela, ko je v tem njegov jaz (atman) spokojen pomirjen potem je s tem doloena guna jasnosti (sattvam). 38. Za doloilo nejasnosti (tamas) se smatra strast, spodbuda pa materialno dobro. Doloitev jasnosti (sattvam) je dharma. Vsaka guna je vse bolja kakor po vrsti nastopa - se pojavlja. 237

39. Na kratko bom objavil po vrsti kaj je loveku ve in kateri so njegovi ivljenski krogi glede na vrednost. 40. Tisti, kateri posedujejo jasnost postajajo bogovi, kateri imajo spodbudo se rojevajo med ljudmi, ivalske narave pa so vedno tisti kateri posedujejo nejasnost (tamas). To je trivrstni tok ivljenskega pretoka. 41. Potrebno pa je spoznati ta trivrstni tok vzronih vrednosti kot trivrsten: najniji, srednji in najbolji, glede na vlogo delovanja in znanja. 42. Trave, mravlje, uki, ribe, kae in elve, ivina in akali so najniji rod ivljenskega toka gune nejasnosti (tamas). 43. Sloni, konji, sudre, prezira vredni lopovi, levi, tigri, svinje - so srednji rod toka gune nejasnosti. 44. Potujoi igralci, mitoloke ptice, prevaranti, demoni Rakase in vampirji Pisae - so najviji rod ivljenskega toka nejasnosti. 45. Borci s palicami, pretepai, igralci, ljudje sumljivih poklicev predani kockanju in pijanci - so prvi tok vrednosti spodbude (raas). 46. Kralji, katrije, sveeniki, tisti ki imajo radi prepire, spadajo v srednji tok vrednosti spodbude (raas). 47. Gandharve, Guhjake, Yake, kateri so vsi boanski sluabniki, kot tudi nimfe Apsarase - vse to je najviji tok vrednosti spodbude. 48. Puavniki - muenci, yatiji, brahmani, skupine nebesnikov Vaimanika, nebeka telesa in Daitye - so prva vrsta toka ivljenja po guni jasnosti. 49. Soudeleenci rtev, modreci, bogovi, Vede, boanski plameni, leta, oetovski predniki in Sadhye so druga vrstva toka po guni jasnosti. 50. Brahma, stvarniki sveta, dharma, mahat (veliko poelo) nerazpoznavni - oni so najvija vrsta toka po vrednosti jasnosti, pravijo modreci. 51. Podali smo vse o tej trivrstnosti delovanja-smotrnosti (karma), tri vrste od vsakega ivljenskega toka v katere so vkljuena vsa iva bitja. 52. Privreni utilom, brez spotovanja dharme, neumni ljudje najniji med ljudmi, zaradi tega prihajajo v najslabi ivljenski tok.

238

Sannyasje je pritegnil blesk, ki je emaniral iz telesa Gospoda Caitanye in glavni med njimi po imenu Prakasanada Ga je povabil: "Dragi Gospod, zakaj sedi na tem umazanem mestu? Prosim Te pridi in sedi z nami!" 239

53. Tako kot v enski trebuh vstopa ta ivljenski duh (ivah) in tako kot se zaradi katerega dela (karme) to vse nauite. 54. Veliki greniki prehajajo veliko let skozi strane peklenske muke in po koncu tega vstopajo v te ivljenske svetove. 55. Tisti, ki ubije brahmana vstopa v trebuh psice, svinje, osla, kamele, krave, koze in ovce, gozdne ivali, ptic, candal in pulkas. 56. Brahman, ki pije vstopa v rve, uke, kobilice, ptice, ki se hranijo z drobnarijami in v divje zveri. 57. Brahman kateri krade, tisokrat vstopa skozi telo pajka, kae, kuarjev in vodnih ivali in skozi okrutne vampirje Pisae. 58. Tisti, ki oskrunijo leie guruja bodo stokrat li skozi rojstvo trav, grmovja, plazilcev, skozi telesa plenilcev, ostrozobih zveri in zloincev. 59. Moni postajajo grabeljive zveri, tisti, ki jedo prepovedano hrano postajajo rvi, tisti, ki se medsebojno zairajo postanejo tolovaji. Tisti, ki lee z eno nijega rodu postanejo zli duhovi. 60. Tisti, ki se drui z ljudmi brez roda, kateri zavajajo tuje ene, tisti, ki krade kar pripada brahmanu, ta postane demon Brahma-rakasa. 61. lovek kateri zaradi pohlepa krade dragulje bisere ali korale in vsak drug nakit se rojeva kot kova. 62. Kateri krade ito postaja podgana, e jemlje vodo raca, med osa, mleko vrana, sir pes, preieno maslo mungos. 63. e krade meso postaja mrhovinar, e krade loj ptica ptapljarka, e krade olje postane ptica oljarka, e krade sol postaja krat, e pa kislo mleko ptica balaka. 64. e krade svilo postaja prepelica, e krade platno postaja aba, e krade bomba erjav, e kravo aligator, mel netopir. 65, e krade diave postane vodni glodalec, e krade pernato zelenjavo pav, e krade kuhano hrano postaja jeevec. 66. e krade ogenj postaja aplja, e krade lepe pisane obleke se rojeva kot fazan. 67. Zaradi jelena in slona postaja volk, zaradi konja tiger, zaradi plodov in cvetov opica, zaradi kraje ene medved, vode kukavica, voza kamela, zaradi kraje ivine pa ovca. 68. lovek kateri na silo jemlje tujo stvar ali je rtveno hrano katera mu ni ponujena, postaja ival brez razlike. 240

69. ene katere store krajo na isti nain, napeljejo greh na sebe. One postajajo ene teh prej omenjenih ljudi. 70. No ljudje tirih varan, kateri so zapustili svoje pravo delovanje brez posebne nesree po koncu prehoda skozi ivljenske tokove postajajo sluabniki dasyuov - sovranikov bogov. 71. Brahman kateri se je odvrnil od svojih dolnosti postaja preta areih ust in se prehranjuje s pobruhano hrano. Katrija postane preta smrdljivega nosu in se prehranjuje z neistoo in trupli. 72. Vaisja kateri se je odvrnil od svojih dolnosti postaja maitraka yotika preta in se prehranjuje z razpadovinami, sudra pa postaja cailasaka. 73. Tako kot se ljudje bolj prepuajo utnim uitkom tako njihova utila postajajo bolj obutljiva na utne uitke. 74. Ti ljudje majhne pameti prehajajo s ponavljanjem svojih slabih del, skozi trpljenja v tevilnih rojstvih na tem svetu. 75. Trpljenje vrtanja po stranih peklenskih muilnicah Tamisri in ostalim, v tistih ostrine mea, trpljenje zavezovanja in razkosavanja. 76. Raznovrstna grozna trpinenja; kljuvanje vran in sov, vrela masa peska, vrelega peklenskega kotla. 77. Rojstvo v neastnih trebuhih katera so vedno polna bolein, spremljanje mraza, vroine in raznih grozot. 78. Leanje vedno v novih trebuhih in razna grozna rojstva, tesnobni zapori in sluenje drugim. 79. Loevanje od sorodnikov in prijateljev, prebivati z zlobnimi ljudmi, doseganje bogastva in izguba svojega lastnega, delovanje sovranikov. 80. Starost za katero ni zdravila, trpljenje katero prinaa bolezen, razne boleine in nepremagljiva smrt. 81. S kakrnimkoli nainom opravlja svoje delo s takim bo v novem telesu pobiral rezultate. 82. Tu so prikazani vsi primeri namenov dela. Nauite sedaj tiste naine delovanja brahmana kateri zagotavljajo blaenstvo. 83. Uenje Ved, muenje, znanje, vzdranje util, nenasilnost, sluenje guruju - to so najbolji naini za doseganje blaenstva.

241

84. Za katero od vseh teh del se meni, da je konna srea ljudi izmed vseh teh dobrih del? 85 Najbolje od vseh teh del je znanje o atmanu (konnem jazu). To je prvi od vseh naukov, ker se z njim dosega nesmrtnost. 86. Od teh prvih est del je bolje od ostalih za doseganje sree tu in po smrti, je znanje Ved, katere je vedno treba poznati. 87. Ker so v predpisih dela po Vedah vsebovana vsa ostala brez ostanka in po vrsti; kot v katerem predpisu naina izvajanja obreda. 88. Dva sta naina delovanja glede na Vede: poveevanje dobrih del in doseganje konne sree. Eno pa pogojuje to veno premikanje ivljenskih tokov, drugo pa zaustavlja to premikanje. 89. Delo katero tu in na drugem svetu ustvarja eljo se imenjuje delo premikanja (pravrttam), tisto, ki pa nima prave elje in se osnuje na pravem znanju pa se imenjuje delo zaustavljanja (nurttam). 90. Opravljajo delo katero vodi k premikanju, lovek postaja enak bogovom, tisti, ki pa opravlja delo zaustavljanja ivljenskega toka pa v resnici vstopa v pet elementov. 91. lovek, ki prinaa jazu in vidi da je jaz v vseh bitjih in da so vsa bitja v jazu postaja sam svoj gospodar. 92. Razen teh omenjenih bi najviji med dvakratrojenimi moral usmeriti svoje tenje na znanje o jazu (atmanu), na vzdrnost util in na preuevanje Ved. 93. Dosegajo to, je dvakrat rojeni dosegel svoj popolni cilj, ne drugae, ker je taken namen ivljenja brahmana nad vsem. 94. Vede so veno oko prednikov, bogov in ljudi, vedsko uenje onkraj loveke moi, z razumom tako stoji neizmerno. 95. Vse te izven vedske poti, pa e so to tradicionalne (smrtih) ali filozofske, vse te ne prinaajo zaslug po smrti. Pravi se, namre, da je vsem temelj nerazlonost-nejasnost (tamas). 96. Vsa ta ostala uenja, katera so drugana od tega, katera nastajajo in propadajo so jalova, neresnina, ker so preve nova. 97. tiri varane, trije svetovi, tiri ivljenska obdobja (asramah), sedanjost, preteklost in prihodnost, vsi oni so vsak posebej poznani po Vedah.

242

98. Zvok, dotik, barva, okus in vonj so poznani po Vedah. Oni nastajajo posredno z opravljanjem obreda. 99. Veno uenje Ved dri vsa bitja. Zato jaz mislim, da je najvija tista stvar, katera je sredstvo za doseganje cilja tega bitja. 100. Ukazovanje vojski, vodenje kraljestva, vodenje sodstva in vladanje celemu svetu pristoji samo poznavalcem Ved. 101. Tako kot se ogenj razplamti in poira e mokro drevje, tako tudi poznavalec Ved uniuje svoje zlo z nastalimi deli. 102. V kateremkoli ivljenskem obdobju poznavalec vsebine Vedskega uenja je on pripravljen iveti tako tudi v tem svetu, za zdruenje z brahmanom. 103. Tisti, ki poznajo tekst so bolj cenjeni od popolnih nevedneev, tisti kateri si ga zapomnijo so bolji od tistih, ki ga samo poznajo. Tisti, ki so osvojili zunanje so cenjeneji od tistih, ki se ga zapomnijo. Tiste, ki pa, ki to delo izvajajo so bolji od tistih, ki so ga osvojili. 104. Muenje in pravo znanje je za brahmane najbolji nain za doseganje konne sree, on z muenjem odstranjuje packe zlih del, s pravim znanjem pa dosega nesmrtnost. 105. Opazovanje, zakljuevanje uenja raznovrstnih ol kateri eli da je njegova dharma neoporena. 106. Dharmo pozna tisti in nihe drug, kateri povprauje o izrekih rijev in nauke o dharmi z razmiljenjem katero ne nasprotuje uenju Ved. 107. Ko smo tako popolno opisali delo s katerim se dosega konna srea, se bo pokazal skrivni nauk teh Manuovih doloil. 108. Ko bi bilo postavljeno vpraanje; kaj bi bilo s dharmami katere niso omenjene se odgovor glasi: dharma o kateri govore posebno ueni brahmani (sitah) bi bil sprejet brez dvoma. 109. Za posebno uenega brahmana se bo smatral tisti, kateri so glede na dharmo preuevali Vede skupaj z dodatki in se prilagajajo dokazi iz Ved katere odgovarjajo opaanjem. 110. Ko bi na skupini sestavljeni iz deset lanov ali treh moralistov bila objavljena dharma le to nebi bilo sporno.

243

111. Trije za vede, logistik, filozof, poznavalec nirukte, poznavalec pravil dharme, brahmani prvih treh ivljenskih obdobij - oni bi sestavili skupino desetih lanov. 112. Poznavalec Rg-Vede, poznavalec Yaur-Vede, poznavalec SamaVede, pa se smatra za lane trilanske skupine katera prinaa odloitve o vpraanjih dharme katera izziva sum-dvom. 113. Celo e bi samo eden med najboljimi od dvakrat rojenih, poznavalec Ved, proglasil katero dharmo, ta bi se smatrala za vrhovno dharmo, nasprotje tistega kar bi objavili tisoi nevpogledanih. 114. Tisoi brahmanov, kateri niso izpolnili zaobljube, kateri ne poznajo Ved, kateri se naslanjajo samo na svoj rod nebi mogli tvoriti skupine. 115. Zlo delo tistega katerega pouujejo nevednei rojeni iz nejasnosti (tamas) kateri ne poznajo dharme, prehaja potrojeno na te zagovornike. 116. Vse to s imer se dosega konna srea, s tem je preneseno; brahman kateri od tega ne odstopa dosega najvije stanje. 117. Tako je ta vzvieni bog, obvzet z eljo za dobrobit sveta vse v vrhovni dharmi meni povedal. 118. Naj spozna, poglobljen v sebe, da je vse v jazu (atman) in to kar je in to kar ni; ker tisti kateri spoznava, da je vse v jazu (atmanu) ne odvraa svojega razuma od dharme. 119. Ker ta jaz so vsi bogovi, vse to poiva v jazu, ker jaz ustvarja vez delujoega namena in telesnih bitij. 120. Naj se osredotoi na zrak kateri je enak odprtinam njegovega telesa, na veter kateri je enak premikanju in dotiku, na blesk svetlobe enak prebavnim organom in vidu, na vodo enako njegovim telesnim sokovom in na zemljo enako trdnemu liku, 121. na mesec enak razumu, na strani svata enako sluhu, na Vinua enakega njegovemu premikanju, na Haro (ivah) enako njegovi moi, na Agnija enakega njegovim besedam, na Mitro enakega njegovemu izloevanju na Praapatija enakega organu za razmnoevanje.

244

122. Naj on pozna vrhovnega puruo, gospodarja vsega, manjega tudi od najmanjega, bolj bleeega od zlata in pojmljivega samo v sanjah. 123. Nekateri ga imenjujejo Agni (ogenj), drugi Manu, Praapati, Indra, Prana (ivljenski dah) drugi pa spet veno brahman. 124. Preemajo vsa bitja s petimi realnimi oblikami jih on neprestano obraa, tako kot se obraa kolo z rojstvom, rastjo in propadanjem. 125. Tisti, ki tako vidi svojo jaz (atman) sploni jaz (atman) v vseh bitjih, spoznavajo enakost z vsem, vstopa v najvijo raven-brahman. 126. Dvakrat rojeni, kateri ponavljajo to Manuovo uenje, katero je objavil Bhrgu ostaja vedno astnega obnaanja in dosega stanje katerega eli. To je bilo dvanajsto poglavje Manuovega zakonika, katerega je objavil Bhrgu. Manuov zakonik se s tem zakljuuje.

245

DHARMA I. NASPROTJA 1 Misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje e lovek poln zlih misli govori ali deluje, trpljenje mu zato sledi kot voz kopitom vpreenega vola 2 Misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje e lovek dobrih misli govori ali deluje, srea vedno mu sledi, kot senca ga nikoli ne pusti 3 Zmerjal me je, udaril me je, premagal me je, okradel me je kdor se predaja takim mislim, bo vedno poln sovratva 4 Zmerjal me je, udaril me je, premagal me je, okradel me je kdor take misli opusti, bo pomiril vse sovratvo 5 Kajti na tem svetu se sovratvo s sovratvom nikoli ne umiri, 246

ampak le z ljubeznijo to stara je resnica 6 Ljudje namre ne vedo, da prav vse nas aka smrt kdor dobro to razume, takoj prepire pomiri 7 Kdor ie le prijetnosti in ne obvlada svojih utov, kdor mere v hrani ne pozna in je brezmoen, len, hitro ga premaga Mara, upogne se kot bilka v vetru 8 Kdor pa pozna tudi nevenosti, in dobro obvlada svoje ute, kdor je zmeren v hrani, vedno vztrajen in gore, ga Mara nikdar ne premaga, trden je kot skala v vetru 9 Kdor si eli oranno oblailo, a pri tem je dale od resnice, poln napak in brez obvladovanja, res ni vreden orannega blaga 10 Kdor pa je brez vseh napak, poln vrlin in zbranosti, kdor se obvlada in pozna resnico, 247

zares zaslui oranno oblailo 11 Kdor ima nebistveno za bistveno, v bistvu pa vidi nebistveno, tak lovek napano razmilja, nikoli ne bo priel do bistva 12 Kdor pa v bistvu vidi bistveno, v nebistvu pa nebistveno, tak lovek prav razmilja, kmalu bo priel do bistva 13 Kot slabo krito hio takoj premoi de tako slabo razvite misli takoj premagajo strasti 14 Kot dobro krite hie nikoli ne premoi de tako razvitih misli ne premagajo strasti 15 Kdor dela zlo, povsod trpi, na tem svetu in na onem ko spozna sadove svojih zlih dejanj, je alosten in zaskrbljen 16 Dober lovek pa je povsod sreen, na tem svetu in na onem 248

ko spozna sadove svojih dobrih del, je vesel in radosten 17 Kdor dela zlo, povsod trpi, na tem svetu in na onem trpi ob misli na zla dela, e bolj pa, ko spozna njih sad 18 Dober lovek je povsod vesel, na tem svetu in na onem veseli se svojih dobrih del, e bolj pa njihovih sadov 19 Nevedne, ki o modrosti veliko govori, v skladu z njo pa ne deluje, je kot pastir, ki teje tujo redo sadov modrosti nikoli ne spozna 20 Kdor pa o modrosti malo govori, a v skladu z njo deluje, je res svoboden, modrec brez elja, ki zapustil je sovratvo in nevednost ni ga ne vee na ta ali oni svet, saj je izkusil sad modrosti

249

Ko je prebral stih katerega je sestavil Rupa Gosvami je ri Caitanya potonil v zanos medtem, ko se je nahajal v tem stanju je Rupa Gosvami pristopil in padel na zemljo kakor palica 250

II. PAZLJIVOST 1 Pazljivost vodi onkraj smrti, nepazljivost vodi v smrt pazljivi ne umirajo, nepazljivi pa ive kot mrtvi 2 Modri, ki to res razumejo in vedno so pazljivi, uivajo v pazljivosti, saj poznajo svet popolnih 3 Modri, ki so vedno zbrani in se neprestano trudijo, izkusijo nirvano in se osvobodijo vseh vezi 4 Kdor je vztrajen, buden in pazljiv, premiljen, umirjen v svojih delih, kdor ivi pravino in vse obvladuje, njegova slava neprestano raste 5 Modrec, ki je vztrajen in pazljiv, poln zbranosti in obvladovanja, naj zgradi si otok zase, ki ga povodenj ne odnese 6 Bedaki in nevednei so zelo lahkomiselni, 251

modrec pa goji pazljivost in pazi jo kot dragocen zaklad 7 Ne bodite lahkomiselni, ne prepustite se uitkom le kdor je buden in pazljiv, lahko spozna najvejo sreo 8 Ko pazljivi modrijan preene lahkomiselnost, se povzpne na grad modrosti, kjer ivi brez alosti kot izkuen hribolazec, ki je priel na vrh gore, gleda tja v dolino na alostne neumnee 9 Sredi speih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel ibko kljuse 10 S pazljivostjo je Maghava postal najviji bog pazljivost prav vsi hvalijo, lahkomiselnost pa grajajo

11 Bhikkhu, ki je pazljiv in ne pozna nemarnosti, 252

napreduje kakor ogenj pred sabo ge prav vse ovire 12 Bhikkhu, ki je pazljiv in ne pozna nemarnosti, ne more ni izgubiti, saj je prestopil prag nirvane

III. MISLI 1 Nemirne in nestalne misli se teko obvladajo in zadre modrec jih uravnava kot lokostrelec puice 2 Misli so nemirne kakor riba, ki brez vode trepeta na suhih tleh zapustite svet elja! 3 Dobro je obvladovanje misli, ki so hitre in se teko zadrijo in gredo, kamor si elijo obvladovanje misli bo prineslo sreo 4 Modrec budno opazuje svoje misli, ki so varljive in teko zaznavne in gredo, kamor si elijo opazovanje misli bo prineslo sreo 253

5 Samotne in breztelesne misli leijo v srcu in gredo v daljave kdor jih obvlada, se osvobodi Marovih vezi 6 igar misli so nemirne in ne pozna resnice, kdor je poln omahovanja, ne bo spoznal nirvane 7 igar misli so brez elje, v srcu pa je brez sovratva, kdor je onkraj dobrega in zla, je buden - strahu ne pozna 8 Ko spozna, da je telo kot krhek vr, si utrdi misli kot trdnjavo z meem modrosti premagaj Maro, in ne navei se na svojo zmago! 9 Kmalu bo to telo lealo na zemlji odvreno in brez zavesti kot neuporaben, trhel hlod 10 Sovranik ti lahko stori veliko alosti in zla, e bolj pa ti kodujejo zmedene in napane misli 254

11 Pravilne misli so ti bolj v pomo kot oe ali mati ali vsi prijatelji

IV CVETOVI 1 Kdo bo razumel ta svet, svet mrtvih in e svet bogov? Kdo bo nael pot modrosti kot vrtnar najlepi cvet? 2 Uenec bo razumel ta svet, svet mrtvih in e svet bogov, uenec bo nael pot modrosti kot vrtnar najlepi cvet 3 Ko spozna, da je telo minljivo, ko dojame, da je privid, posekaj Marove cvetove in pojdi tja, kjer smrti ni 4 loveka, ki je poln elja in ie le cvetove, odnese smrt kot hudournik, ki odplavi speo vas 5 loveka, ki je poln elja 255

in ie le cvetove, uitki ne zadovoljijo smrt ga premaga, pokona 6 Kot ebela, ki nabere med in odleti, a pri tem cvetov ne pokoduje, njih barve, vonja ni ne spremeni taken naj bo modrec med ljudmi 7 Ne razmiljaj o napakah drugih, kaj so storili in esa ne, ampak sodi le lastne napake, kaj si storil in esa ne 8 Lepe besede, ki jim dejanja ne sledijo, so kot udovite roe, lepih barv, a brez vsakrnih vonjav brezplodne ostanejo in prazne 9 Lepe besede, ki dejanja jim sledijo, pa so kot udovite roe lepih barv in najprijetnejih vonjav saj so smiselne in plodovite 10 Kot se iz mnogo pisanih cvetov spletajo okrasni venci naj tudi lovek v ivljenju stori veliko dobrih del.v

256

11 Vonj cvetov odnese veter, vonj sandalovine in jasmina le vonj vrlin se iri proti vetru, saj gre povsod, dosee vse strani 12 Sandalovina, lotos lilija, jasmin med vsemi temi vonji je najbolji vonj vrlin 13 ibek je ta vonj cvetov, vonj sandalovine ali lilij, izvrsten pa je vonj vrlin, saj se iri tudi med bogovi 14 Kdor je poln vrlin, vedno buden in pazljiv, je res moder in svoboden po poti gre, kjer ni ve zla 15 Kot lahko sredi smeti, ki so odvrene ob poti, zacveti prekrasen lotos lepih barv in vonjav 16 tako tudi uenec buddhe, ki je med nivrednei, s svojo modrostjo zaseni njih neumnost in slepoto 257

V BEDAK 1 Dolga je no, e bedi, dolga je pot, e si utrujen, e dalja je samsara bedakov, ki ne poznajo prave resnice 2 e ne najde boljega od sebe, ali pa loveka, ki ti je enak, se raje odloi za samoto saj med bedaki ni prijateljstva 3 Bedak je vedno v skrbeh, v mislih pri bogastvu in sinovih, pri tem pa niti ni sam svoj gospod kaj bo z bogastvom in sinovi? 4 Bedak, ki ve, da je neumen, je vsaj v tem e modrijan, bedak, ki je ponosen na svojo modrost, pa je zares bedak 5 eprav se bedak vse ivljenje drui z modrimi ljudmi, nikoli ne spozna resnice kot lica je, ki ne pozna jedi 6 e pa se pameten lovek le za hip drui z modrimi, 258

hitro bo spoznal resnico kot jezik je, ki takoj okusi jed 7 Bedaki brez modrosti so sami si sovraniki, saj pono veliko zla, kar obrodi grenke sadove 8 e dela dobro ne opravimo, ga kasneje obalujemo saj tako delo obrodi samo alost in obup 9 e pa delo dobro opravimo, ga nikoli ne obalujemo, saj tako delo obrodi vedno radost in veselje 10 Dokler zlo ne dozori, je za bedaka kakor med, ko pa obrodi sadove, takrat bedak zelo trpi 11 eprav se bedak dolge mesece posti in zajema hrano s travnim listom, ni vreden niti estnajstine modreca, ki je popolnoma spoznal resnico 12 Saj zlo takoj ne dozori 259

kot mleko je, ki se ne sesiri v hipu ampak sledi bedaku in ga ge kot erjavica, ki pod pepelom tli 13 Bedak si vea znanje samo v lastno kodo z njim si bodonost uniuje in se odmika od modrosti 14 Bedak si eli lano slavo in prednost med menihi, eli oblast nad samostani in spotovanje vseh ljudi 15 "Vsi naj vedo, kaj sem storil, tako menihi kot posvetnei, vsi naj se zavedajo, da jaz vodim stvari" take misli ima bedak, ki je ponosen, poln elja 16 Saj pot posvetnega dobika je drugana od poti v nirvano zato naj bhikkhu, uenec buddhe, ki to popolnoma razume, ne uiva v posvetni slavi ivi naj nenavezan v samoti!

260

VI MODREC 1 e srea modrega loveka, ki opazi vse napake in te nanje opozarja, ivi s takim uenjakom in spoznal bo pot modrosti 2 Naj ti svetuje in te opominja in naj odvraa te od zla pametni ga cenijo, bedaki pa sovraijo 3 Ne ivi s slabimi ljudmi, ne drui se z nizkotnei ivi z dobrimi prijatelji, drui se z najboljimi ljudmi! 4 Resnicoljubni sreno ivijo in imajo iste misli modrec se preda resnici, ki jo uijo plemeniti 5 Poljedelci vodo usmerjajo, lokostrelci puice ravnajo, tesarji les ukrivljajo, modri pa si misli obvladujejo 6 Modrec trden je kot skala, 261

ki je veter ne premakne, saj ga nikdar ne vznemiri niti hvala niti graja 7 Ko modri sliijo resnico, se popolnoma umirijo tihi so kot jezero, ki je mirno in globoko 8 Modreci se vsemu odreejo in ne govorijo o eljah e so sreni ali nesreni, tega nikdar ne pokaejo 9 Kdor ne ie uspeha z goljufijo, kdor si ne eli sinov, bogastva, oblasti, kdor ne koduje sebi niti drugim, je moder, pravien, poln vrlin 10 Malo takih je ljudi, ki gredo na oni breg veina ostane na tem bregu in le teka sem ter tja 11 Kdor je spoznal resnico in ivi v skladu z njo, bo odel na oni breg, zapustil bo svet smrtnikov

262

12 Modrec, ki je zapustil dom in odel v samoto, naj preene vso temo, stopi naj na pot svetlobe 13 Nevezan, brez elja naj uiva v samoti, misli naj isti zla, zapusti naj vse strasti 14 Kdor je razvil sedem vrlin, ki k razsvetljenju vodijo, kdor se je odrekel vsem eljam in je svoboden, brez pohlepa, kdor se je osvobodil strasti, pozna nirvano e na tem svetu.

VII POPOLNI 1 Kdor je prehodil svojo pot, zapustil alost in se osvobodil, kdor je presekal vse vozle, ne pozna ve ognja elja 2 Pazljivi prav vse zapustijo in niso ve navezani na dom kot labodi so, ki odletijo z jezera in gredo svobodni iz kraja v kraj

263

3 Kdor niesar ne kopii in namen hrane res pozna, kdor e dosegel je nirvano, ki je prazna, onkraj vseh stvari, njegova pot je brez sledov, kot je pot ptic sredi neba 4 Kdor je umiril vse strasti in nima ve elja po hrani, kdor e dosegel je svobodo, ki je prazna, onkraj vseh stvari, njegovo pot teko je najti, kot je pot ptic sredi neba 5 Kdor ima svoje ute umirjene kot konje, ki jih brzda koija, mu zavidajo celo bogovi, saj je brez ponosa in onkraj vseh elja 6 Kdor sprejme vse enako kakor zemlja, kdor vztrajen je in trden kot steber, kdor je ist kot gorsko jezero na svetu se ve ne rodi 7 Mirne so njegove misli, vse besede in dejanja kdor je vse zares spoznal, svoboden je in poln miru

264

8 lovek, ki je posekal vse vezi, pozna nirvano in ni lahkoveren brez elje je, ne bo se ve rodil, postal je najveji med ljudmi 9 V gozdu ali na vasi, v gorah ali v dolini kjer ivijo popolni, je zares udovito 10 udoviti so samotni gozdovi, ki jih ljudje ne obiskujejo tam uivajo popolni, saj so onkraj vseh elja

VIII TISOI 1 Ena pametna beseda je ve vredna kot tiso nesmiselnih besed, saj kdor slii pametno besedo, ga takoj prevzame mir 2 En moder stavek je ve vreden kot na tisoe neumnosti saj kdor slii moder stavek, ga takoj prevzame mir 3 En sam stih resnice je ve vreden 265

kot sto neumnih pesmi, saj kdor slii moder stih, se popolnoma umiri 4 Junak lahko premaga na tisoe sovranikov, najveji zmagovalec pa je tisti, ki je premagal sebe 5 Zmaga nad seboj je vredna ve kot zmaga nad sovraniki saj loveku, ki se obvladuje in se vedno zadri, 6 nihe ne more odvzeti zmage, niti gandharve niti bogovi niti Mara skupaj z Brahmo ga ne morejo premagati 7 e se pokloni plemenitemu loveku, pa eprav samo za kratek hip, je ve vredno kot sto let rtvovanj in vsak mesec na tisoe darovanj tako spotovanje je res bolje kot sto let molitev in obredov 8 e se pokloni plemenitemu loveku, pa eprav samo za kratek hip, je ve vredno kot sto let rtvovanj in aenja rtvenega ognja 266

tako spotovanje je res bolje kot sto let molitev in obredov 9 Karkoli dober lovek podari ali rtvuje v letu dni, ni vredno etrtine spotovanja, s katerim modrece pozdravi 10 Kdor vedno spotljivo pozdravlja in asti modre ljudi bo uival tiri sadove: dolgo ivljenje, lepoto, sreo in mo 11 Ve vreden je en dan ivljenja, ki ga lovek zbrano preivi, kot sto let bedaka, ki ivi v zbranosti 12 Ve vreden je en dan ivljenja, ki ga lovek modro preivi, kot sto let neumnosti brez najmanje zbranosti 13 Ve vreden je en dan naporov in vztrajne prizadevnosti kot sto let lenobe v brezmonem ivotarjenju 14 Ve vreden je en dan loveka, 267

ki pozna minljivost vseh stvari, kot sto let nevednea, ki ne pozna minljivosti 15 Ve vreden je en dan loveka, ki pozna nesmrtnost, kot sto let bedaka, ki ne pozna nesmrtnosti

16 Ve vreden je en dan loveka, ki pozna resnico, kot sto let bedaka, ki resnice ne pozna

IX ZLO 1 Ne obotavljaj se pri dobrih delih, odvraaj misli od vsega zla kdor je pri tem poasen, v mislih e poenja zlo 2 e lovek naredi napako, naj je ne ponavlja kar naprej, v tem poetju naj ne uiva ponavljanje napak le vea zlo 3 e pa stori lovek dobro delo, naj ga ponavlja kar naprej, 268

v tem poetju naj uiva veliko dobrega prinaa sreo 4 Hudobec sreno ivi, dokler njegovo zlo ne dozori, ko pa zlo e obrodi, takrat spozna sadove zla 5 Dober lovek teko ivi, dokler njegovo dobro ne dozori, ko pa dobro e obrodi, takrat spozna sadove dobrega 6 Ne podcenjuj zla, ne misli, da se mu lahko izogne saj kot se po kapljicah napolni vr do roba, tako se bedak napolni z zlom, ki se poasi nabira v njem 7 Ne podcenjuj dobrega, ne misli, da dobrega ne bo spoznal saj kot se po kapljicah napolni vr do roba, tako se modrec napolni z dobrim, ki se poasi nabira v njem 8 Izogibaj se zla kot bogat trgovec, ki se boji nevarne poti, kot lovek, ki hoe iveti 269

in se vedno strupa boji 9 e na roki nima rane, lahko z njo nosi celo strup, saj strup zdravi roki ne koduje kdor je brez zla, zanj ni nevarnosti 10 Bedak, ki uali mirnega loveka istih misli in istega srca, bo kmalu sam izkusil enako zlo vrne se mu kot pesek, vren v nebo 11 Nekateri se na zemlji spet rodijo, hudodelci gredo navzdol po poti zla, dobri okusijo sadove sree ugasnejo pa le popolni 12 Niti na nebu niti sredi morja niti v samotni gorski votlini nikjer na svetu ni takega kraja, kjer bi se lovek reil zla 13 Niti na nebu niti sredi morja niti v samotni gorski votlini nikjer na svetu ni takega kraja, kjer loveka nebi nala smrt

270

X PALICA 1 Vsi se tresejo pred palico, vsi se bojijo smrti zavedaj se, da si tudi ti tak, zato ne ubijaj in ne eli smrti! 2 Vsi se tresejo pred palico, vsi ljubijo ivljenje zavedaj se, da si tudi ti tak, zato ne ubijaj in ne eli smrti! 3 Kdor s palico kaznuje bitja, ki si elijo sreo, pri tem pa sam jo ie zase, ne bo po smrti nael sree 4 Kdor s palico ne mui bitij, ki si elijo sreo, pri tem pa sam jo ie zase, bo po smrti nael sreo 5 Z nikomer ne govori grobo, saj grobost se ti povrne prepiranje je res bolee in sledijo mu lahko udarci 6 e se popolnoma umiri in si tih kot poen boben, 271

si dosegel e nirvano, saj v sebi nima ve sovratva 7 Kot pastir, ki s palico ene govedo na pao, tako tudi starost in smrt odeneta ljudem ivljenje 8 Ko bedak poenja zlo, se tega niti ne zaveda, potem pa ga lastna dejanja muijo in go kot ogenj 9 Kdor s palico napada bitja, ki so nenasilna in brez zla, ga bo kmalu doletela vsaj ena od desetih muk; 10 nesrea z ostro boleino, teka pokodba na telesu, zelo nevarno obolenje ali zmeda in norost; 11 in e kraljeva nemilost, grobo obrekovanje, smrt prijatelja ali izguba premoenja 12 Lahko pa mu e velik ogenj 272

poge prav vse njegove hie, po smrti, ko telo razpade, pa se neumne rodi v peklu

13 Niti golota, dolgi lasje, umazanija, niti post in spanje na golih tleh, niti prah, pepel in vztrajno epenje ne morejo oistiti dvomljivca 14 lovek, ki ivi bogato in razkono, pri tem pa je miren, dober, poln vrlin, nenasilen in brez dvoma asket je, pravi bhikkhu, brahmana 15 Redek je na svetu lovek, ki se tako sramuje zla, da se izogne vsake graje kot dober konj udarcev bia 16 Bodite torej vztrajni in gorei kot dober konj, ki ga je ovrknil bi saj kdor je veren, vztrajen, poln vrlin, kdor zbran, pazljiv razmilja o resnici, je modec, ki z resnico res ivi zapustil bo to veliko trpljenje 17 Poljedelci vodo usmerjajo, lokostrelci puice ravnajo, tesarji les ukrivljajo, 273

zbrani pa si misli obvladujejo

XI STAROST 1 Od kod ta radost in veselje, ko pa je ves svet v plamenih? Obdaja vas popolna tema, zakaj ne iete lui? 2 Poglej to lutkasto telo, o katerem toliko razmiljamo polno je bolezni, polno ran, v njem se vse spreminja, ni ni obstojno! 3 Kako je staro to telo, kup bolezni in teav, razpadajoe je in gnilo ivljenje s smrtjo se kona! 4 Poglej, ta kup belih kosti lei kot bue v jeseni, ki so odvrene in posuene kdo uiva ob pogledu nanje? 5 Ta hia, zgrajena iz kosti, je obdana z mesom in krvjo v njej ivijo starost, smrt, ponos in sprenevedanje

274

Lepota gospoda Caitanye je v tem, da je eprav On sam Vsevinji Gospod, ri Krna priel kot veliki bhakta, da je pouil pogojene due, kako je treba predano sluiti 275

6 Celo kraljevski voz se obrabi in tudi to telo se stara vrline dobrih pa ne ostarijo, saj se irijo med dobrimi 7 Ta neumni lovek raste kakor vol telo se mu razvija, pamet pa je vedno ista 8 Mnogokrat sem se rodil, iskal sem ga, a nisem nael stvarnika, ki je zgradil to hio bolea sta umiranje in rojstvo! 9 Stvarnik, zdaj te dobro vidim, te hie ve ne bo gradil! Zlomljeni so vsi tramovi in podporni drog je unien, spoznal svobodo sem nirvane, dosegel konec sem elja! 10 Kdor v mladosti ni el na pot resnice, kdor zakladov modrosti ni spoznal, propada alosten kot stara aplja, ki stoji ob suhem jezeru brez rib 11 Kdor v mladosti ni el na pot resnice, kdor zakladov modrosti ni spoznal, 276

ivi zapuen kot zlomljen lok in objokuje vse, ker e davno je minilo

XII SAMOSTOJNOST 1 Kdor se ima resnino rad, naj se zelo dobro pazi modrec naj bo vedno buden, prebedi naj vse noi! 2 Kdor je sam spoznal resnico in v skladu z njo ivi, tak modrec naj svetuje drugim, saj je vzor za vse ljudi 3 Kdor je vzgojen, naj vzgaja druge, kdor sam zares tako ivi, kot druge vzgaja in ui najteje je samoobvladovanje! 4 Vsak naj si vedno sam pomaga, kdo drug mu je lahko v pomo? Kdor se popolnoma obvlada, je zares sam svoj gospod 5 Vse zlo si lovek sam stori, v njem se rodi in razvija zlo zdrobi bedaka kot diamant, ki ree vsak trd kamen 277

6 e se v loveku razraste zlo kot ovijalka okrog drevesa, si sam stori prav vse, kar mu sovraniki ele 7 lovek z lahkoto stori slabe in nekoristne stvari, z najvejo teavo pa stori dobre in koristne stvari 8 Neumne, poln napanih pogledov, ki zavraa nauk pravinih, plemenitih in popolnih, bo kmalu tudi sam propadel, saj ivi nivredno kot plevel, razvija se le v lastno kodo 9 lovek si sam stori vse zlo in sam zato tudi trpi, lovek se sam izogne zla, sam se ga osvobodi vsak nosi v sebi svoje zlo, nihe drug ga ne more oistiti 10 Ne zanemarjaj svojih dolnosti pa eprav pomaga drugim, ko spozna pravo dolnost, se ji posveti - ii le nirvano!

278

XIII SVET 1 Ne ivi nizkotnega ivljenja, ne predajaj se brezbrinosti, ne razvijaj napanih pogledov, ne navezuj se na ta svet! 2 Vstani, ne obotavljaj se, pojdi na pot resnice! Kdor gre na pot resnice, bo sreen na tem in onem svetu 3 Pojdi na pot resnice, izogni se napani poti kdor gre na pot resnice, bo sreen na tem in onem svetu 4 Poglej, ta svet je kot mehurek, ta svet je prazen kot privid! Kdor tako gleda na ta svet, je zapustil kraljestvo smrti 5 Pridi in poglej, ta svet je udovit kot kraljeva koija! Bedaki se zgubijo v njem, modrih pa ne vznemiri 6 Kdor je ivel brezbrino, potem pa je postal pazljiv, 279

razsvetli ves svet kot luna, ki se pokae izza oblakov 7 Kdor je storil dosti zla, potem pa ga je prekril z dobrim, razsvetli ves svet kot luna, ki se pokae izza oblakov 8 To je svet slepcev, nihe zares ne vidi Le redki pridejo v nebesa kot ptice prosti, brez pasti 9 Labodi letajo po poti sonca, kdor ima mo, leti v nebo, modri pa premagajo Marovo vojsko in se odmaknejo od sveta 10 Kdor je prekril nauk resnice in govoril samo lai, kdor ne verjame v ponovno rojstvo, lahko stori prav vsako zlo 11 Skopuhi ne gredo v nebesa, bedaki dareljivosti ne hvalijo, modrec pa uiva v dajanju, sreen je na tem in na onem svetu 12 Spoznanje nirvane je ve vredno 280

kot oblast nad vsem svetom, ve kot oblast nad vsem vesoljem, ve kot vsi uitki v nebesih

XIV BUDDHA 1 Zmage mu nihe ne vzame, strasti mu ne sledijo ve to je vsevedni buddha, brez sledov kako ga boste zapeljali? 2 Navezanost ga ve ne omrei in elje ga ne vodijo to je buddha, ki je onkraj vseh poti, kako ga boste zapeljali? 3 Buddhe, ki vztrajno meditirajo in so modri in pazljivi, poznajo mir nirvane celo bogovi jim zavidajo 4 Redko je loveko rojstvo, teko je ivljenje smrtnikov, redko se resnica slii, e redkeje pa se rodi buddha! 5 Ne poenjaj zla, delaj samo dobro, oisti svoje misli 281

tako uijo buddhe 6 Potrpeljivost je vrlina, najve pa je nirvana - tako uijo buddhe Kdor mui druge, se ni odrekel svetu, kdor ali druge, e ni asket 7 Prijaznost, nenasilje in obvladovanje, zmernost v hrani, samotno bivalie in visoka zbranost - tako uijo buddhe 8 Modrec ve, da niti de zlatnikov ne zadovolji vseh elja, saj taki uitki so minljivi in se konajo z dukkho 9 Modreca ne veselijo niti nebeki uitki buddhov uenec najde sreo le v svobodi, brez elja 10 Prestraeni ljudje iejo mnoga zatoia gore, gozdove, parke, drevesa in svetia 11 Vendar to niso varna zatoia, 282

to niso najbolja zatoia, kdor se k njim zatee, se ne osvobodi trpljenja 12 Kdor pa se zatee k buddhi, kdor ima v dharmi in sanghi zatoie, bo pravilno razumel tiri plemenite resnice 13 trpljenje, izvor trpljenja in prenehanje trpljenja in plemenito osemleno pot, ki vodi onkraj trpljenja 14 To je varno zatoie, to je najbolje zatoie, kdor pride v tako zatoie, se osvobodi trpljenja 15 Redek je res moder lovek, ker buddha se ne rodi povsod kjer pa se rodi tak modrec, tam ljudje sreno ivijo 16 Buddhovo rojstvo prinese sreo, sreen je, kdor slii njegov nauk, sreni so uenci buddhe, ki se zbrani podajo na pot

283

17 Kdor vse ariye spotuje, buddhe in njihove uence, ki so samsaro zapustili in so onkraj alosti in solz, 18 kdor spotuje vse popolne, ki povsod so brez strahu, je zares odlien lovek, nihe mu ne more izmeriti vrlin

XV SREA 1 Zdaj ivimo zelo sreno, brez sovratva med sovraniki med sovranimi ljudmi ivimo brez sovratva! 2 Zdaj ivimo zelo sreno, zdravi smo med bolnimi med bolnimi ljudmi ivimo brez bolezni! 3 Zdaj ivimo zelo sreno, brez elja med pohlepnimi med pohlepnimi ljudmi ivimo brez pohlepa! 4 Zdaj ivimo zelo sreno, 284

saj niesar nimamo sijoi smo kakor bogovi, ki ive le od radosti! 5 Zmaga prinese sovratvo, saj premaganec teko ivi miren lovek pa je sreen, zapustil je poraz in zmago 6 Najveji ogenj so strasti, sovratvo je najveje zlo, telo prinese najve muk, najveja srea pa je mir 7 Najhuja bolezen je lakota, bivanje prinese najve muk kdor to popolnoma razume, ve, da je nirvana pravi mir 8 Zdravje je najveje bogastvo, zadovoljstvo najveji zaklad, zaupanje je najbolji prijatelj, nirvana pa je najveji mir 9 Kdor je spoznal mir v samoti, kdor je okusil radost spokojnosti, je brez strahu in onkraj zla, saj pozna okus resnice

285

10 Dobro je sreati popolne, ivljenje z njimi je prijetno; e se izogne e bedakom, bo vedno sreen na tem svetu 11 Kdor pa drui se z bedaki, bo zelo dolgo trpel, saj ivljenje z njimi je teavno kot ivljenje med sovraniki, z modrimi pa vedno je prijetno kot sreanje s prijatelji 12 Zatorej: e srea modrega loveka, ki pameten je in vztrajen, plemenit in poln vrlin, pojdi z njim na pot modrosti kot mesec, ki gre po poti zvezd

XVI UITKI 1 lovek, ki je lahkomiselen in nikoli ni pazljiv, ne ie ve resnice in zavida vsem, ki se obvladajo 2 Osvobodi se uitkov, osvobodi se trpljenja tako trpljenje kot uitki, 286

oboje prinaa dukkho 3 Ne navezuj se na uitke, izguba uitkov je bolea kdor je svoboden, brez vezi, je onkraj uitkov in trpljenja 4 Uitki prinesejo alost, uitki prinesejo strah kdor se osvobodi uitkov, je onkraj strahu in alosti 5 elje prinesejo alost, elje prinesejo strah kdor se osvobodi elja, ne pozna strahu in alosti 6 Navezanost prinese alost, navezanost prinese strah kdor se rei vseh vezi, zanj ni ve strahu in alosti 7 Poeljenje spremlja alost, poeljenje spremlja strah kdor ivi brez elja, zanj ni strahu in alosti 8 Pohlep prinese alost, pohlep prinese strah, 287

kdor se osvobodi pohlepa, ne pozna strahu in alosti 9 Kdor je moder in poln vrlin, pravinik, ki pozna resnico, kdor izpolni vse dolnosti, je priljubljen med ljudmi 10 Kdor eli dosei "neimenovano", kdor je preet s to mislijo, ni ve navezan na uitke vztrajno gre navzgor po toku 11 loveka, ki je bil dolgo na poti in se je vrnil domov, sprejmejo z veseljem vsi znanci in prijatelji 12 Tako tudi dobrega loveka, ki je umrl in odel na oni svet, priakajo njegova dobra dela kot dragega prijatelja

288

Ko se je ri katerega je vrgel Nityanada Prabhu dotaknil Njegovega telesa je Advipa Acarya mislil, da je z dotikom ostanka hrane katerega je vrgel Nityanada postal oien Zato je priel plesati 289

XVII JEZA 1 Zapusti jezo in ponos, premagaj vse ovire! Kdor nima ni za svoje, je brez elja in ne trpi 2 Kdor obvlada svojo jezo kot divje konje koija, je zame pravi koija drugi le drijo vajeti! 3 Z ljubeznijo premagaj jezo, premagaj zlo z dobroto, skopost premagaj z radodarnostjo, lanivca pa z resnico! 4 Govori le resnico in ne jezi se, daj vsakemu, ki te zaprosi! Kdor sledi te tri poti, priel bo tja, kjer so bogovi 5 Modreci so nenasilni in se obvladujejo, ko izkusijo nesmrtnost, se osvobodijo alosti 6 Kdor je vedno buden, kdor se no in dan ui, 290

kdor nirvano vztrajno ie, se bo reil vseh strasti 7 To je stara stvar, Atula, to ni prav ni novega grajajo te, e si tiho, grajajo, e govori, grajajo te, e si zmeren, ni na svetu ni brez graje! 8 Saj loveka, ki bi bil brez graje ali pa brez vsake hvale, doslej e ni bilo na svetu, ga ni in tudi ga ne bo 9 Kogar pa modri preiskusijo in ga potem hvalijo, je res pameten in brez napak, poln modrosti in vrlin 10 Kdo graja takega loveka, ki je popoln in ist kot zlato? Celo bogovi in sam Brahma ga neprestano hvalijo 11 Varuj se jeznih dejanj, obvladaj si telo! Opusti slaba dela, razvijaj dobra dela!

291

12 Varuj se napanih besed, obvladaj si besede! Opusti napane besede, govori le dobre besede! 13 Varuj se jeznih misli, obvladaj svoje misli! Opusti jezne misli, razvijaj dobre misli! 14 Modri obvladajo dejanja, modri obvladajo besede, modri, ki obvladajo e misli, pa se zares obvladajo

XVIII NAPAKE 1 Zdaj si kot posuen list, glasnik smrti te e aka, na pragu smrti stoji in popotnice ni zate 2 Zgradi si otok zase, hitro napreduj, postani moder! Ko bo miren in jasnih misli, bo odel v deelo plemenitih 3 Zdaj si e star, 292

priblial si se smrti, postaj ni ve na poti in tudi popotnice ni zate 4 Zgradi si otok zase, hitro napreduj, postani moder! Ko bo miren in jasnih misli, se ne bo ve rodil, ne bo ve star, 5 Kot spreten zlatar poasi preisti zlato, tako naj se modrec vztrajno oisti napak 6 Rja, ki se pojavi na elezu, ga hitro unii in razre e se preda udobnemu ivljenju, bo kmalu el po poti zla 7 Brez ponavljanja se znanje izgubi, brez vzdrevanja hia ne stoji, lenoba kvari vso lepoto, nepazljivost pa je slab uvaj 8 Razvrat napaka je za ensko, napaka darovalca je skopost, napano je prav vse zlo na tem svetu in na onem 9 293

Najveja izmed vseh napak pa gotovo je nevednost osvobodite se nevednosti, bodite brez napak! 10 lovek, ki je nesramen in vsiljiv, predrzen kakor krokar, pokvarjen, opravljiv navidez lahko ivi 11 Skromen, nesebien lovek, ki vedno ie le popolnost, je istih misli in dejanj navidez teko ivi 12 Kdor uniuje ivljenje in govori lai, kdor jemlje, kar mu dano ni, in z enami drugih ivi, 13 kdor se vdaja pijai in je lahkomiselen, si seka lastne korenine in unii ivljenje si 14 Zato se zavedaj, lovek, da je neobvladovanje veliko zlo naj ti pohlep in nepravinost ne povzroita dolgih muk!

294

Po zakljuku obrednega kopanja, ko so bile prigane kadilne paliice je bila boanstvu Gopali ponujena raznovrstna hrana, potem diea vodica za pitje, potem pa voda za pranje ust, na koncu pa je bil ponujen e pan z raznimi zaimbami 295

15 Ljudje darujejo po svoji vesti ali pa iz lastnega veselja kdor zavida drugim hrano in pijao, ne bo dosegel zbranosti ne podnevi ne ponoi 16 Kdor pa je izkoreninil in posekal vso zavist, bo dosegel zbranost tako podnevi kot ponoi 17 Strasti so najveji ogenj, jeza je najmoneja spona, nevednost je najveja mrea, najveji tok pa je tok elja 18 Napake drugih takoj vidimo, lastne napake pa s teavo, napake drugih takoj pokaemo kot pleve, ki jih loimo od zrnja, lastne napake pa hitro skrijemo kot zvit goljuf svoje namene 19 Kdor ie le napake drugih, sam pa je vedno zamerljiv, bo vse bolj in bolj zmeden, e dolgo se ne bo osvobodil!

296

20 Na nebu ni poti, v sebi ii pot ljudje so vedno v teavah, popolni pa so brez ovir 21 Na nebu ni poti, v sebi ii pot noben pojav ni veen, le buddhe so onkraj sprememb

XIX PRAVINOST 1 Kdor presoja le po zakonih, e ni pravinik modrec presodi oboje, tako dobro kakor zlo 2 Kdor je enak do vsej ljudi moder in nepristranski, kdor je uvaj dharme, ta je pravi pravinik 3 Kdor samo veliko govori, e ni zares uen uenjak je poln miru, brez strahu je in sovratva 4 Kdor samo ueno govori, 297

e ne pozna resnice, kdor pa slii par besed in takoj razume dharmo in ivi v skladu z njo ta pravi je pravinik 5 Kdor je siv in ves postaran, e ni "star modrijan" tak lovek je zastonj ivel, saj z leti je le ostarel 6 Kdor pozna dharmo in resnico, kdor je nenasilen, zadran, je pravi modrec, brez napak pravijo mu "star modrijan" 7 Kdor je lep in ves prijazen, v srcu pa zavisten, goljufiv, pon pohlepa in elja ne bo nikoli dober lovek 8 Kdor pa je odpravil vse napake in izkoreninil zlo, tak modrec se nikoli ne jezi, dober je in poln vrlin 9 e se lanivec obrije, e ne postane bhakta kako naj se poda na pot resnice, e poln je pohlepa in elja? 298

10 Kdor pa pomiri vse zlo, tako veliko kakor malo, tak lovek se imenjuje bhakta, saj je poln miru in onkraj zla 11 Kdor se preivlja z beraenjem, e ne postane bhakta, kajti bhakta sprejme dharmo in ne samo beraenje 12 Kdor se zaveda vseh dejanj, kdor je onkraj dobrega in zla in zares razume svet tak lovek se imenjuje bhakta 13 Zmeden nevedne, ki moli, e ni tih mislec, modrijan, kajti modrec sprejme dobro in se izogne vsemu zlu 14 Kdor loi zlo od dobrega, je tih mislec, modrijan, kdor pozna oba svetova, je pravi muni modrijan 15 Kdor ubija iva bitja, ne bo nikoli ariya, kdor pa je onkraj vsega zla, je resnini ariya 299

16 Ne obredi ne pravila ne veliko znanje ne izkunja zbranosti in ivljenje v samoti 17 ne srea brez elja, ki ljudje je ne poznajo ni naj te ne zadovolji, dokler se ne oisti vsega zla

XX POT 1 Najbolja pot je osemlena, najbolji izrek je tirilen, najbolje stanje je brezeljnost, kdor vidi, je najbolji med ljudmi 2 To je edina pot, nobena druga ne vodi k istemu spoznanju pojdite po tej poti od nevednosti k svobodi! 3 Ko sem si izvlekel trne, sem zael kazati pot, kdor gre po njej, kdor ji sledi, bo dosegel konec dukkhe

300

4 Vsak naj gre sam na pot, saj buddhe so le uitelji kdor zbrano ji sledi, se bo Mare osvobodil 5 Kdor zares spozna, da je vse minljivo, bo zapustil dukkho to je pot oienja 6 Kdor zares spozna, da je vse bolee, bo zapustil dukkho to je pot oienja 7 Kdor zares spozna, da je privid, bo zapustil dukkho to je pot oienja 8 e mlad in moen lovek zamudi vse prilonosti in ivi len in neodloen, ne bo spoznal modrosti 9 Zavedaj se besed, obvladaj misli, tvoja dejanja naj bodo brez zla! Oisti misli, besede in dejanja, pojdi po poti, ki jo uijo modri! 301

10 Zbranost vodi v modrost, modrosti ni brez zbranosti Kdor ve, kako modrost nastane in kako se izgubi naj se poda na tisto pot, ki vodi v modrost 11 Posekajte gozd strasti, ne pa dreves, saj v takem gozdu je nevarnost! Posekajte vse strasti in elje, zapustite gozd strasti! 12 Dokler ne unii vseh elja, vseh navezanosti na ljudi, tako dolgo bo e nesvoboden, kot teliek, ki odvisen je od krave 13 Posekaj vso navezanost, kot bi odtrgal jesenski lotos! Podaj se na pot miru, ki vodi v nirvano! 14 Tukaj bom ivel v deevju, tam pa poleti in zimi tako bedak razmilja, ki se ne zaveda smrti 15 loveka, ki je poln elja, in razmilja o bogastvu in sinovih, 302

odnese smrt kot hudournik, ki odplavi speo vas 16 Sinovi ga ne itijo, ne oe ne sorodniki, saj kogar odnese smrt, zanj ni ve pomoi 17 Zato naj modrec, ki ta svet zares pozna, hitro oisti pot in gre v nirvano!

XXI RAZNI IZREKI 1 e lahko zamenja majhne uitke za veliko sreo, bodi moder - pusti uitke in spoznaj veliko sreo! 2 Kdor razmilja le o lastni srei, drugim pa povzroi trpljenje, se zla ne bo osvobodil, saj je ves ovit v sovratvo 3 Kdor se izogne vsem dolnostim in pone samo neumnosti, je nepazljiv in domiljav odnesel ga bo tok elja 303

4 Kdor pa jasno se zaveda prav vseh svojih dejanj, vedno opravi vse dolnosti in ne pone neumnosti kdor je buden in pazljiv, bo svoboden od elja 5 Ubil je mater in oeta in dva bojevita kralja, uniil je deelo in ministra brahmana je onkraj zmede in trpljenja! 6 Ubil je mater in oeta in dva plemenita kralja, prehodil je nevarno pot brahmana gre brez strahu! 7 Uenci Gotame so vedno budni, resnino budni so uenci Gotame, saj neprestano, dan in no, razmiljajo o buddhi 8 Uenci Gotame so vedno budni, resnino budni so uenci Gotame, saj neprestano, dan in no, razmiljajo o dharmi 9 Uenci Gotame so vedno budni, resnino budni so uenci Gotame, 304

saj neprestano, dan in no, razmiljajo o sanghi 10 Uenci Gotame so vedno budni resnino budni so uenci Gotame saj neprestano dan in no, zavedajo svojih dejanj 11 Uenci Gotame so vedno budni, resnino budni so uenci Gotame, saj neprestano dan in no, ivijo v nenasilju 12 Uenci Gotame so vedno budni, resnino budni so uenci Gotame, saj neprestano dan in no, razvijajo modrost in zbranost 13 Teko je zapustiti svet, teko je iveti med ljudmi, popotnik v samsari zares teko ivi zato ne bodite popotniki, zapustite samsaro! 14 Kdor je vztrajen in poln vrlin, bo kmalu slaven in bogat kamorkoli gre tak lovek, ga ljudje spotujejo

305

15 Dobre ljudi povsod opazijo kot zasneene vrhove Himalaye, ali pa se v temi skrivajo kot ponoi izstreljene puice 16 Vsak naj sam ivi, sam naj se vedno trudi kdor sam sebe obvladuje, sreno ivi v samoti

XXII SADOVI ZLA 1 Lanivec gre v pekel in tudi hudodelec, ki taji svoja dejanja po smrti bosta oba enaka, sadove zla bosta spoznala 2 Mnogi, ki so obleeni v oranno, so polni zla in brez obvladovanja kdor je poln zla in dela zlo, se bo zato rodil v peklu 3 Lahkomiselen in zloben lovek, ki se preivlja z beraenjem, bi storil dosti manje zlo, e bi porl ognjeno kroglo 4 Brezbrinea, ki preutvuje, 306

tiri nesree doletijo: ponianje, nemirno spanje, graja in trpljenje 5 Ponianje prinese zlo usodo, kratek uitek spremlja strah, kralj hudo kaznuje ta prekrek zato ne preutvujte! 6 Kdor nespretno prime travo, si bo porezal roko menih, ki sanghe ne razume, se bo gotovo rodil v peklu 7 Lahkomiselna dejanja, napaen razvoj in bhikkhu, poln dvomov ne obrode lepih sadov 8 Kar je storiti treba, stori brez odlaanja, saj brezbrien asketizem dvigne le e ve prahu 9 Najbolje je, e brez zla ivi, saj zlo prinese le trpljenje, najbolje je, e dela dobro, saj zato ne bo trpel

307

10 Varuj se kot obmejno mesto, ki je zastraeno od vseh strani, tako od znotraj kot od zunaj Ne zapravljaj svojega ivljenja! Kdor je brezbrien le za hip, se bo kmalu znael v peklu! 11 Kdor brez vzroka se sramuje, pravega sramu ne pozna, tak lovek napano presoja in spua se po poti zla 12 Kdor prestraen je brez vzroka, pravega strahu ne pozna, tak lovek napano presoja in spua se po poti zla 13 Kdor napake vidi, kjer jih ni, pravih napak pa ne opazi, tak lovek napano presoja in se spua po poti zla 14 Kdor pa popolnoma razloi prave poglede od napanih, tak lovek prav razmilja in gre navzgor po poti sree

308

Madhavendra Puri je te noi spal v svetiu Pred koncem noi je v sanjah videl, da je Gopala priel k njemu in mu rekel, da je e prejel sandalovino

309

XXIII SLON 1 Mirno bom prenesel vse alitve kot mogoen slon sredi bojia, ki se za puice ne zmeni, saj ljudje se ne obvladajo 2 Ukroene slone vodijo v boj, udomaene konje jezdi kralj, najbolji lovek se obvlada in prenese vse alitve 3 Odline so udomaene mule in plemeniti konji iz deele Sindh, odlini so udomaeni sloni, e bolji pa je lovek, ki se obvlada! 4 Kdor gre na pot z vozovi, ne bo priel v "deelo brez sledov", saj tja lahko prispe le tisti, ki se obvlada in gre brez sledov 5 Mogoen slon Dhanapalaka postane divji v asu parjenja v ujetnitvu ne more jesti, ko se spominja slonovskega gaja 6 Len in zaspan je poeruh, lei in se valja kot svinja, 310

ki se narla je pomij velikokrat se bo rodil! 7 Prej so misli le, kamor so hotele, prepustile so se eljam in uitkom zdaj pa jih bom popolnoma obvladal kot krotilec svoje divje slone 8 Uivajte v pazljivosti in pazite na svoje misli, izvlecite se iz teav kot slon iz blatnega movirja! 9 e srea modrega prijatelja, loveka, ki je dober in vzgojen, pojdi z njim vesel in zbran, premagaj vse nevarnosti! 10 e pa ne najde modrega prijatelja, loveka, ki je dober in vzgojen, ostani raje sam kot slon v gozdovih, kot kralj, ki ostal je brez kraljestva! 11 Kajti bolje je ivljenje v samoti kot pa prijateljstvo z bedaki ivi sam in ne delaj zla, bodi brezskrben, kot je slon v gozdovih! 12 Prijetno je prijateljstvo, 311

prijetno je, e z vsem si zadovoljen, ob smrti so prijetna dobra dela, prijetno je, e rei se trpljenja 13 Skrb za mater je prijetna, prijetna je skrb za oeta, prijetno je v drubi z asketi in v spremstvu brahmanov 14 Prijetne so vrline v starosti, prijetno je, e nima dvomov, prijetno je razvijanje modrosti, prijetno, e ne dela zla

XXIV ELJE 1 elje lahkomiselnega loveka raastejo kot ovijalke kot opica, ki v gozdu ie sadee, skae tak lovek iz ivljenja v ivljenje 2 Ko premagajo loveka elje in navezanost na svet, se razbohoti njegova alost kot plevel po obilnem deju 3 e pa premaga nizkotne elje in obvlada navezanost na svet, zdrsi z njega vse trpljenje 312

kot kaplja vode z lotosa 4 Zato vam pravim - bodite sreni, vsi, ki ste zdaj sem prili! Uniite vse elje, kot izruva zeliar korenine! Naj vas Mara ve ne zlomi kot povodenj ibek trs! 5 e so korenine mone in zdrave, bo posekano drevo ponovno zraslo dokler ne unii vseh elja, se bo stalno vraalo trpljenje 6 estintrideset monih tokov, ki so polni prijetnih uitkov, odnaa zaslepljenega loveka na valovih elja in strasti 7 Povsod teejo tokovi, povsod brstijo ovijalke ko vidi nove popke in poganjke, z modrostjo jim posekaj korenine 8 Tokovi elja gredo povsod, povsod jih spremljajo uitki kdor grabi uitke in ie sreo, se bo ponovno rodil in bo ponovno star

313

9 Ljudje, ki so polni elja, tekajo kot preplaeni zajci zvezani so z vezmi in okovi, dolgo bodo e trpeli 10 Ljudje, ki so polni elja, tekajo kot preplaeni zajci kdor pa eli dosei brezeljnost, naj opusti vse elje in strah 11 Poglejte tega neumnega loveka bil je svoboden, uival je v samoti, potem pa se je vrnil v gozd elja resnino, sam si je nadel okove! 12 Vezi iz eleza, lesa ali konoplje niso mone - pravijo modri dosti moneja je navezanost na zlato, dragulje, ene in sinove 13 Ta vez je mona - pravijo voljna je, a trdna in nezlomljiva Modri jo posekajo in so brez elja, nenavezani na svet, vse uitke zapustijo 14 Kdor je poln strasti, bo padel v tok elja kot pajek, ki se ujame v lastno mreo modri vse posekajo in so brez elja, nenavezani na svet, vso dukkho zapustijo 314

15 Pusti preteklost, pusti prihodnost, pusti sedanjost - pojdi na oni breg! Ko bodo tvoje misli res svobodne, ne bo ve star, ne bo se ve rodil 16 Zmeden lovek, ki je poln strasti in ie le prijetnosti, si neprestano mnoi elje in z njimi vea si vezi 17 Kdor pa umiri svoje misli in tudi nevenosti spozna, se bo osvobodil elja posekal bo Marove vezi 18 Kdor je popoln in neustraen, onkraj elja in strasti, kdor je posekal vse trne, se ne bo ve na svetu rodil 19 Brez vezi in brez elja ivi, pozna pomen besed in stavkov, razume sporoilo spisov to je lovek, ki je zadnji na tem svetu in ne bo se ve rodil, to je resnino velik modrec 20 Vse sem premagal, vse sem spoznal, osvobodil sem se vseh stvari, 315

vse sem zapustil, svoboden sem, brez elja sam sem nael pot, kdo naj bil bi moj uitelj? 21 Najbolji dar je dar resnice, najbolji okus je okus resnice, najveji uitek je resnica, brezeljnost pa je najveja srea! 22 Nevednee bogastvo uniuje, ne pa tiste, ki gredo na oni breg, saj bedaki v elji za bogastvom pogubijo sebe in e druge 23 Plevel uniuje polja, sovratvo pa ljudi, zato daruj brezstrastnim tak dar obilno obrodi 24 Plevel uniuje polja, sovratvo pa ljudi, zato daruj le srenim tak dar obilno obrodi 25 Plevel uniuje polja, nevednost pa ljudi, zato daruj le modrim tak dar obilno obrodi 26 Plevel uniuje polja, 316

elje pa ljudi, zato daruj brezeljnim tak dar obilno obrodi

XXV BHIKKHU 1 Dobro je obvladovanje vida, dobro je obvladovanje sluha, dobro je obvladovanje vonja, dobro je obvladovanje okusa, 2 dobro je obvladovanje telesa, dobro je obvladovanje besed, dobro je obvladovanje misli, dobro je obvladovanje utov bhikkhu, ki vse to obvlada, se popolnoma osvobodi trpljenja 3 Kdor obvlada vse korake in dejanja, vse besede in misli, kdor sreen, zbran ivi v samoti to je zame bhikkhu! 4 Bhikkhu, ki ve, kaj govori, je moder in ni domiljav kako prijetno ga je sliati, ko razloi pomen besed in spisov! 5 Bhikkhu, ki ivi z resnico, 317

o njej razmilja, se je veseli, vedno zaveda se resnice nikoli je ne bo izgubil! 6 Kar si prejel, ne zaniuj, pa tudi drugim ne zavidaj bhikkhu, ki je poln zavisti, ne bo dosegel zbranosti 7 eprav dobi le majhen dar, ga bhikkhu sploh ne zaniuje zato ga hvalijo celo bogovi, saj je buden, brez napak 8 Kdor ni navezan na ta svet, kdor nima isto ni za svoje in, esar ni, ne obaluje to je zame pravi bhikkhu 9 Bhikkhu, ki je poln ljubezni in verjame v Buddhov nauk, bo spoznal najveji mir, nirvano, ki vse pomiri 10 Izprazni si ta oln, bhikkhu, in hitro bo napredoval posekaj elje in sovratvo in dosegel bo nirvano

318

11 Pet jih posekaj, pet jih zapusti, pet pa e naprej razvijaj bhikkhu, ki je posekal pet vezi, je zapustil tok elja 12 Zberi, se bhikkhu, ne bodi lahkomiselen, naj misli ti ne blodijo med utnimi uitki! Bodi pazljiv, da ne pore aree krogle, saj potem bo gorel in vpil - to je muka! 13 Brez modrosti ni zbranosti, brez zbranosti pa ni modrosti kdor je moder in zbran, je prestopil prag nirvane 14 Bhikkhu, ki je odel v samoten kraj, mirnih, istih misli, brez strasti, uiva res nadzemno radost, ko spozna resnico vseh stvari 15 Ko popolnoma dojame nastajanje in izginjanje stvari, uiva radost in veselje spoznal je e nesmrtnost 16 Tak naj bo zaetek v ivljenju bhikkhuja: obvladovanje utov, zadovoljstvo, ivljenje po pravilih 319

in prijateljstvo z ljudmi, ki so vztrajni in poteni 17 Prijazen naj bo, gostoljuben in prijetnega vedenja tako bo vedno poln veselja, dukkhe se bo osvobodil 18 Kot suhi cvetovi, ki odpadejo z jasmina, naj z vas odpadejo strasti in vse sovratvo, menihi! 19 Bhikkhu, ki je zapustil svet, je miren in resnino zbran mirne so njegove misli, njegove besede in dejanja 20 Vsak naj se sam vzpodbuja, sam naj se obvlada in zadri bhikkhu, e bo buden in pazljiv, bo zares sreno ivel 21 Vsak naj si sam pomaga, vsak naj sam si najde pot zato sam sebe obvladuj kot svoje konje koija! 22 Bhikkhu, ki je poln modrosti 320

in verjame v Buddhov nauk, bo spoznal najveji mir, sreo, ki vse umiri 23 e gre bhikkhu, eprav e mlad, po poti, ki jo Buddha je uil, razsvetli ves svet kot luna, ki se prikae izza oblakov

XXVI BRAHMA 1 Presekaj tok in vztrajno napreduj, zapusti vse uitke, brahmana! Ko bo spoznal minljivost vseh stvari, bo izkusil stanje ne-minljivosti 2 Ko dosee popolno zbranost in modrost, gre brahmana na oni breg, takrat spozna naravo vseh stvari, osvobodi se vseh vezi 3 Kdor je onkraj obeh bregov, zanj ne obstaja svet nasprotij, kdor je svoboden, brez strahu je zame pravi brahmana! 4 Kdor je zbran in poln miru, brez napak in brez strasti, je dosegel konni cilj 321

tak je zame brahmana! 5 Podnevi sije sonce, ponoi sveti mesec, kralj sije na prestolu, brahmana pa v zbranosti buddha sije dan in no, buddha je vedno poln sijaja! 6 Kdor je onkraj zlega, je brahmana, kdor ivi mirno, je asket, kdor je zapustil vse napake, pa je resnien samotar 7 Nihe naj ne udari brahmane, pa tudi brahmana naj se ne jezi gorje mu, kdor udari brahmano, gorje brahmani, e se zato jezi! 8 Saj za brahmano je dosti bolje, e ne razmilja o uitkih ko izgine elja po nasilju, se umiri tudi trpljenje 9 Kdor obvlada svoje misli, svoje besede in dejanja, kdor je popolnoma brez zlega, je zame pravi brahmana 10 Kot brahmana asti rtveni ogenj, 322

tako spotuj loveka, ki ti je pokazal dharmo nauk, ki ga uil je Buddha 11 Nihe ni brahmana po rojstvu, zaradi sorodstva ali dolgih las kdor pa pozna resnico in pravinost, je res ist, pravi brahmana 12 emu dolgi lasje, nevedne, emu obleka iz kozje koe? Tvoja zunanjost je urejena, znotraj pa si poln strasti! 13 Kdor je obleen v prane cunje in suh, da se mu vidijo kosti, kdor zbran ivi v samotnem gozdu, je zame pravi brahmana 14 Kdor se rodi v dobri druini in je zato ponosen, domiljav, tak lovek e ni brahmana, saj je poln strasti, elja kdor pa je svoboden, brez vezi, je zame pravi brahmana 15 Kdor je odvrgel vse okove in se niesar ne boji, je zame pravi brahmana, saj je svoboden, onkraj vseh vezi 323

16 Kdor posekal je vezi in spone, kdor uniil je vse zapahe in vrvi, potem pa e odvrgel preni tram, je res svoboden, pravi brahmana 17 Kdor brez jeze lahko prenese zmerjanje, udarce, muke, kdor je zares potrpeljiv, je zame pravi brahmana 18 Kdor je prijateljski in ves predan, vrl, vzgojen in brez elja, kdor je zadnji na tem svetu, je zame pravi brahmana 19 Njegovi uitki so odpadli kot vodna kaplja z lotosa, kot gorino seme z igline konice taken je pravi brahmana! 20 Kdor je e spoznal konec dukkhe na tem svetu, kdor se je osvobodil bremena, je zame pravi brahmana 21 Kdor je uen in zelo moder, videc, ki pozna obe poti, kdor dosegel je najviji cilj, je zame pravi brahmana 324

Po navodilu Boanstva Gophinade je sveenik izza platnene zavese nael posodo s sladkim riem Vzel je posodo in obrisal mesto na katerem se je nahajala Potem je izstopil iz svetia 325

22 Kdor se ne drui z ljudmi niti ne ivi s samotarji, je nenavezan, brez elja tak je pravi brahmana 23 Kdor do vseh je nenasilen, tako do ibkih kot do monih, kdor ne ubije in smrti ne eli, je zame pravi brahmana 24 Prijateljski je s sovraniki in miren med nasilnei, med pohlepnei pa brez elja tak je pravi brahmana 25 Z njega sta odpadla jeza in pohlep kot gorino zrno z igline konice, kdor je brez ponosa, onkraj vseh klevet je zame pravi brahmana 26 Mirne so njegove besede in vedno govori resnico, nikogar ne uali, razjezi tak je pravi brahmana 27 Kdor ne vzame ni, kar mu ni dano, naj bo veliko ali majhno, prijetno ali neprijetno -

326

je zame pravi brahmana

28 Na tem svetu nima ve elja, za oni svet nobenih upov ne goji in je svoboden, brez strahu tak je pravi brahmana 29 Kdor je izkusil nesmrtnost in s spoznanjem odvrgel dvom, je nenavezan, brez elja tak je pravi brahmana 30 Kogar na svetu ni ne omejuje, kdor je onkraj dobrega in zla, je miren, brez alosti in brez elja tak je zame brahmana 31 Kdor je ist kot mesec, jasen, poln miru in ves sijo, kdor se je osvobodil sveta, je zame pravi brahmana 32 Kdor je prebrodil to movirje, kdor je prehodil to teko pot, kdor je premagal samsaro in se osvobodil vseh zmot, kdor je priel na oni breg, je zbran, brez dvomov in strasti tak lovek je spoznal nirvano, 327

tak je zame brahmana 33 Kdor je zapustil utne uitke in samoten, brez doma ivi, kdor je onkraj utnega ivljenja, je zame pravi brahmana 34 Kdor se je odrekel vsem eljam in samoten, brez doma ivi, kdor je uniil svet elja, je zame pravi brahmana 35 Kdor je odvrgel loveke vezi in zapustil tudi boanske, kdor se je reil vseh vezi, je zame pravi brahmana 36 Kdor je zapustil uitke in trpljenje in miren, brez strasti ivi, je junak, ki je premagal svet tak je zame brahmana 37 Kdor popolnoma spozna smrt in rojstvo vseh ljudi, kdor je buden, sreen, brez elja, je zame pravi brahmana 38 Nihe ne pozna njegove poti, ne bogovi ne gandharve ne ljudje, 328

saj je popoln, brez strasti tak je pravi brahmana 39 Kdor ni navezan na preteklost, na sedanjost in bodonost, kdor nima ni in ni ne obdri, je zame pravi brahmana 40 Kdor je plemenit in brez strahu, modrec, ki je vse premagal in miren, buden, razsvetljen, je zame pravi brahmana 41 Kdor pozna vsa prejnja rojstva, kdor se je smrti osvobodil, kdor pozna radost v nebesih in trpljenje v peklu, je resnino onkraj vseh elja - to je pravi modrec, pravi brahmana.

329

Gospod Caitanya se je nasmehnil in pokazal Svojo pravo obliko kot kombinacijo ri Radhe in Krne Ko je videl to edinstveno Gospodovo obeleje, se je Ramananda Raya onesvestil in padel na tla

330

OSVOBODITEV MARO SPREMLJA "VOJSKA" KI JO SESTAVLJA DESET VRST ZLA 1. utni uitki (kama) 2. odpor do iskanja resnice (arati) 3. lakota in eja (khuppupasa) 4. elje (tanha) 5. lenoba in topost (thina-middha) 6. strah (bhaya) 7. dvom (vicikiccha) 8. obrekovanje in trmoglavost (makkha-tambha) 9. dobiek(labha),hvala(siloka),ast(sakkara),slava(yasa) 10. samohvala in grajanje drugih (attukkamsana - paravam bhana) GLEDE NA GLOBINO ISKANJA NIRVANE OBSTAJA: 1. VSTOP V TOK 2. ENA VRNITEV 3. BREZ VRNITVE 4. OSVOBODITEV OD SAMSARE DESET OVIR, KI VODIJO DO NIRVANE 1. preprianje, da se "jaz" spreminja, da je dua vena 2. dvom 3. priznanje obredov in ritualov 4. utno poeljenje 5. sovratvo in jeza 6. navezanost na svet oblik 7. navezanost na stanja onkraj oblik 8. ponos 9. nemir 10. Nevednost 331

NAPANE MISLI PRINESEJO 10 VRST ZLA: 1. ubijanje 2. krajo 3. preutvovanje 4. laganje 5. obrekovanje 6. grobo govorjenje 7. neumno govorjenje 8. pohlep 9. sovratvo 10. napane poglede PRAVILNE MISLI PRINESEJO 10 VRST DOBREGA: 1. radodarnost 2. vzgojenost 3. meditacijo 4. spotovanje 5. uslunost 6. dobra dela 7. veselje ob uspehih drugih 8. posluanje dharme 9. razlaganje dharme 10. pravilne poglede SEDEM VRLIN KI VODIJO K RAZSVETLJENJU: 1. pravilno zavedanje 2. raziskovanje dharme 3. vztrajnost 4. radost 5. mir 6. zbranost 7. ravnodunost 332

OBSTAJAJO TIRJE VOZLI IN OVIRE, KI LOVEKA VEEJO NA SAMSARO: 1. pohlep 2. zlovoljnost in jeza 3. vera v ritual 4. dogmatina navezanost na svojo resnico POSEBNE MOI ZA KATERE JE BUDDHA SMATRAL ZA VELIKO OVIRO NA POTI V NIRVANO: 1. razline magine moi, s katerimi lahko hodi po vodi, leti po zraku, se pogrezne v zemljo, gre skozi stene in podobne druge pregrade, postane zelo majhen ali zelo velik, se z roko lahko dotakne sonca in podobno 2. "boansko uho", s katerim lahko slii vse zemeljske in nebeke glasove 3. "poznavanje misli drugih ljudi" 4. "poznavanje prejnjih ivljenj" 5. "boansko oko" s katerim lahko vidi, kako se bitja rojevajo in umirajo po zakonu karme BUDDHA JE OPISAL TIRI RESNICE: 1. na tem svetu obstaja trpljenje in nezadovoljnost 2. obstaja vzrok za to 3. obstaja stanje, kjer ni trpljenja 4. pot, ki vodi do tega stanja in jo sestavlja osem lenov: 1. pravilno razumevanje 2. pravilno razmiljanje 3. pravilen govor 4. pravilna dejanja 5. pravilen nain ivljenja 6. pravilna vztrajnost

333

7. pravilno zavedanje 8. pravilna zbranost BUDDHA JE UIL, DA TELO POMENI PET SKUPIN BIVANJA: 1. telo, materialni aspek 2. obutja 3. utna zaznava 4. misli, mentalna stanja 5. Zavest ESTINTRIDEST MONIH TOKOV (ki so razdeljene na tri osnovne): 1. elje po utnih uitkih 2. elje po nadaljevanju bivanja 3. elje po prenehanju bivanja

334

V svoji duhovni obliki Krna uiva Svojo duhovno energijo, kar je bit in smisel Radha-Krne. Tako kot Krna najviji emblem duhovne popolnosti, je Radharani najviji emblem tiste duhovne moi zadovolljstva, ki Krni prinaa zadovoljstvo.

335

OPOMBE IN SLOVAR A Abhakta - kdor nasprotuje predanemu sluenju Vsevinjega gospoda Abhidha-vrtti - neposredna razlaga svetih spisov Abhidheya - prakticiranje predanega sluenja v okviru pogojenega ivljenja Acarye - duhovni uitelji, ki uijo na svojem primeru Acintya - nepojmljivo Acintya-bhedabhedatattva - filozofija Gospoda Caitanye, po kateri je Bog eno s svojo energijo in hkrati razlien od nje Acintya-akti - nepojmljiva energija Vsevinjega gospoda Acyuta - tisti, ki nikoli ne pade; ime Krne Adharma - nereligija Adhibhautika - nadloge od drugih ivih bitij Adhidaivika - naravne nesree, ki jih povzroajo polbogovi z vijih planetov Adhirudha - zakonska ljubezen spletien Vraje Adhira - tisti, ki se ni izvebal pri dhiri Adhoksaja - "nespoznaten z neistimi, materialnimi uti" ime Vsevinje boanske osebnosti Adhvaryu - sveenik, ki opravlja za rtvovanje praktini del obreda in je poznavalec Yaur-vede Adhyatmika - nadloge, ki jih povzroata um in telo Ad infinitum - brez konca in kraja Adi-rasa - izvorna in ista spolna psihologija Aditi - ena Kasyape Munija in mati polbogov Advaita - nepodvojen Advikah - tisti, ki ne verjemejo v karmino vzronost temve v elementarnost usode, poleg tega so atomisti Aghasura - demon v obliki ogromne kae Agni - predsedujoi polbog ognja Aham brahmasmi - spoznanje, da "Jaz nisem to telo" Aham grahopasana - proces oboevanja lastnega telesa kot Vrhovnega Ahimsa - nenasilje 336

Ajamila - padli brahman, ki je bil reen pekla, ker je ob smrti nenamerno pel Gospodovo ime Ahankara - naelo ega Ahimsa - nenasilje Aitreya - v tej upaniadi se vekrat omenja dah kot izvor ivljenja Ajita - nepremagljivi; ime Vsevinjega gospoda Ajnana - neznanje Akarma - dela, ki nas osvobodijo kroga rojstva in smrti Akasah - prostor, eter Akincana - kdor je izrpal materialne elje Akauhini - vojna divizija 21870 bojnih vozov, 21870 slonov, 109350 mo pehote in 65610 konj Altruistien - kdor nesebino deluje Amara - nesmrten Amrta - nesmrten Ananda - obeleje blaenosti Vsevinjega gospoda A-nanda - brez sree in veselja Anandah - dobrobit, veselje, srea, v smislu nezahtevnosti, zadovoljenosti Ananta(deva) - inkarnacija Gospoda v obliki kae s tiso glavami, na katerih vzdruje planete Anarathe - neistosti v srcu, ki so prepreka v predanem sluenju; nezaelene stvari, ki so vzrok teav Anatha - oseba brez zaitnika Angira Muni - eden od sedmih velikih modrecev, rojenih neposredno od gospoda Brahme Anirudha - ena izmed tirih izvornih ekspanzij Gospoda Krne v duhovnem svetu Annam - hrana Anna prasana - obred, ko se otroku prvi ponudi trda hrana Anrtam - la, nepravinost Anubhava - telesni simptomi, ki jih manifestira bhakta v zanosni ljubezni do Krne Anumana - induktivno znanje Apapa-viddha - ist in nekontaminiran 337

Apara-prakrti - nija Gospodova energija Apara-vidya - navadno tostransko spoznanje Apsare - rajska dekleta - angeli Apauruseya - ki ga ni predala posvetna oseba Aranyakam - gozdni puavniki tekst. Anyarake so konni deli teksta Brahma za njimi pa slede Upaniade Arati - obred pri katerem Gospoda pozdravimo s petjem, mu darujemo hrano, Ga pahljamo ter oboujemo z ognjem, cvetjem in kadilom Arc - slaviti Arcana - proces bhakti-yoge, pri katerem se obouje boanstvo na oltarju Arca-vigraha - Gospodova oblika za oboevanje Ariya - arijec, plemenit lovek, v budizmu oznauje loveka, ki je dosegel vijo modrost in spoznal nirvano Aroha - vzpenjajoi proces znanja Artha - ekonomski napredek Artham - imetje, korist, cilj Aruruksu yoga - prakticiranje poloajev sedenja ter koncentracije uma Arya - ljudje, ki verjamejo v napredovanje v duhovnem ivljenju Arya-samaja - skupina ljudi, ki upotevajo originalne Vede, toda zavraajo ostalo vedsko knjievnost Arjuna(Arun) - veliki bhakta in sveti kralj, ki mu je Krna izgovoril Bhagavad-gito Artha - gospodarski razvoj Aryama - polbog Pitrloke, planeta pobonih preminulih prednikov Asamaurdhva - Vsevinji gospod, kateremu ni nihe enak niti veji od Njega Asrame - tirje duhovni redovi v ivljenju Asana - poloaj pri yogi A-sat - nebitje Asita - modrec iz davnine; Vedska avtoriteta Asket - kdor se naelno odreka materialnim uitkom Asraya-tattva - Absolutna Resnica, poivalie vseh manifestacij 338

Asrame - (1) tirje duhovni ivljenski stanovi (2) zavetia modrecev Asrama-dharma - dolnost ivljenskih redov Astanga-yoga - sistem mistine yoge iz osmih stopnic (moralna pravila, telesni poloaji, kontrola dihanja, izoliranje utov, osredotoanje uma, meditacija, kontemplacija Gospoda Vinuja v srcu) Asta-siddhji - osem popolnosti, ki jih lahko pridobi mistini yogi Astralen - nebesen Asure - demoni Asvamedha-yajna - vedsko rtvovanje konja Asvatthaman - podli sin velikega vojakega uitelja Drona, ki je umoril otroke Pandauva Asvini-kumari - zdravnika med polbogovi Asutosa - gl. iva Athadhyatman - kar se tie samega sebe Atma - jaztvo; individualna duhovna dua Atma-bhu - samorojen Atma-ha - ubijalec due Atma-maya - Gospodova osebna energija Atman - tisto v notranjosti srca Atmarama - kdor je zadovoljen v sebi, ker je osvobojen materialnih elja Atma-tattva - znanost o dui Atma-vidya - duhovna znanost Atra - tam Avatara - kdor sestopi z duhovnega neba Avesa-avatare - iva bitja, ki so obdarjena s posebnim obiljem Vsevinjega gospoda Avesa inkarnacije - posebno ivo bitje, ki ga gospod obdari s Svojo mojo in ga pooblasti, da deluje v Njegovem imenu Avidya - materialistino neznanje; nevednost; iluzija Avidya-akti - materialni svet Avtokracija - politina ureditev, v kateri ima neomejeno oblast en lovek Avyakta - nemanifestirano stanje kreacije 339

Ayodhya - prestolnica Gospoda Ramacandre Ayur-veda - deli Ved o medicinski znanosti B Baladeva - Gl. Balarama Balarama - stareji brat Gospoda Krne; Krnova prva ekspanzija Bali Maharaja - kralj, ki je postal veliki bhakta, ker je vse predal Vamadevi, Gospodovi inkarnaciji v obliki pritlikavca Balya - aspekt Krne v otrotvu Banjanovec - indijsko drevo, ki se z nadomestnimi koreninami izredno razraste Bhagavad-gita - Boja pesem pogovor med Krno in Arjuno(Arunom) na bojiu na Kuruketri zapisan v Mahabharati in predstavlja bistvo vedskega znanja Bhagavan - (1) tisti, ki poseduje vsa obilja (2) mona osebnost, ki odraa odlike Vsevinjega Gospoda Bhagavata - vse kar je v zvezi z Vsevinjim gospodom Bhagavata-dharma - znanost o vdanem sluenju; religiozna naela, ki jih objavi Gospod Bhagavata Purana - gl.rimad Bhagavatam Bhakte - predani sluge ri Krne Bhakti - predano sluenje Vsevinjemu Gospodu Bhakti-rasamrta-sindhu - ocean istega nektarja predanega sluenja Bhaktivedante - napredni transcendentalisti, ki so ob predanem sluenju spoznali zakljuek Ved Bhakti-yoga - predano sluenje Vsevinje boanske osebnosti Krne; najvija oblika yoge Bharata-varsa - (1) Indija, (2) planet zemlja Bhava - stanje tik pred ljubeznijo do Boga Bhikkhu - bera, lovek ki ivi posvetno ivljenje z beraenjem Bhima(sena) - eden izmed Pandauvov znan po moi Bhima(deva) - najmoneji in najstareji bojevnik v bitki na Kuruketri; eden izmed dvanajstih avtoritet za vdano sluenje Bhutah - bitje Bhurloka - srednji planetarni sistemi med zemeljskimi in rajskimi 340

planeti Bhuvarloka - planetarni sistemi med zemeljskimi in rajskimi planeti Bhukti - materialno uivanje Bhrgu - voditelj modrecev v univerzumu Brahma - prvoustvarjeno ivo bitje v materialnem svetu, ki kreira univerzum po Krnovih navodilih Brahmacari - tudent v celibatu Brahmacarya - ivljenje uenca v celibatu; prvi duhovni red v vedski kulturi Brahma-bhuta - osvobojena stopnja v samospoznanju Brahmacari - uenec v celibatu pod vodstvom duhovnega uitelja Brahma-jijnasa - poizvedovanje o Absolutni Resnici Brahmajyoti - sijaj, ki emanira iz telesa Vsevinjega Gospoda Brahmajyoti - zaslepljujoi sij duhovnega neba, ki emanira iz Krnovega transcendentalnega telesa Brahmaloka - najviji planet v materialnem univerzumu, ki mu vlada gospod Brahma Brahman - neoseben aspekt Absolutne Resnice Brahmanada - univerzum; zadovoljstvo ob spoznanju Gospodovega duhovnega sijaja Brahmane - inteligentni razred ljudi, ki vedo, kaj je Brahman Brahma-pada - poloaj Brahme Brahma-randhra - odprtina na vrhu lobanje, skozi katero se Yogi katapultira na druge planete Brahmarsi - naslov, ki pomeni "modrec med brahmani" Brahma-samhita - molitve Gospoda Brahme v slavo Vsevinjega Gospoda Brahmaastra - subtilno atomsko oroje v vedski dobi. Aktivirali so ga z recitiranjem mantre in je lahko tudi na veliko razdaljo uniilo katerikoli cilj, ne da bi pri tem pokodovalo kar koli drugega Brahma-sukham - duhovna srea, ki je neomejena in vena Brahma-sutre - gl. Vedanta sutre Brahma-tejas - brahmanova mo Brahmavadi - impersonalist med transcendentalisti Brhaspati - duhovni uitelj gospoda Indre; glavni sveenik na rajskih 341

planetih Buddha - uen, razsvetljen Buddhih - um, intelekt C Caitanya - iva sila Caitanya-Mahaprabhu - najmilostliveja inkarnacija Krne, ki se je pojavil leta 1486 v Bengaliji in je na iroko delil ljubezen do Boga ne glede na kasto, barvo koe in veroizpoved Canakya Pandita - brahman, svetnik kralja Candragupte, ki je Aleksandru Velikem prepreil invazijo v Indijo Candala - psojedec Candra - predsedujoe boanstvo na mesecu zadolen za vegetacijo Carane - vrsta bitij na rajskih planetih Caranamrta - voda s katero se kopa Boanstvo Catake - vrsta ptic, ki pijejo samo de Catur-vyuha - prvobitne Krnine tiriroke oblike Cetana - zavestno ivo bitje Cintamani - mistini "kamen modrijanov" opisan v vedski knjievnosti Cintamani-dharma - duhovno prebivalie, kjer so hie iz kamna modrijanov Cit - obeleje znanja Vsevinjega Gospoda, zavest D Daiva - usoda Daivi-maya - zavajajoa materialna energija Vsevinjega Gospoda Daka - Brahmov sin; glavni praoe prebivalstva v univerzumu Damodara - ime, ki ga je Krna dobil, ko ga je njegova mati zvezala z vrvjo Damodara - vajnavski mesec, ki odgovarja zaetku oktobra Danda - palica, ki jo nosijo sannyasiji Dasya - duhovni odnos, v katern bhakta deluje kot Gospodov sluabnik Dasya-rasa - veni odnos sluabnitva z Vsevinjim Gospodom Dattareya - delna inkarnacija gospoda Visnua 342

Demon - asura - oznaka za grobe ateiste in materialiste Deva-dasije - pevke in plesalke, zaposlene kot sluabnice Boanstva v hramu Devah - bog; utilo; vitalni organi Devahuti - mati gospoda Kapile, Krnove inkarnacije Devaki - mati Gospoda Krne Devarsi - naziv, ki pomeni "modrec med polbogovi" Devatamayi - boanske narave Deve - polbogovi Devi - boginja Dhama - prebivalie: navadno se nanaa na Gospodovo prebivalie Dharma - vena predpisana dolnost; religija; zakon; resnica Dharmaraja - gl. Yamaraja Dharma-sastra - sveti spisi, ki predpisujejo drubeno organizacijo in religijo Dhenukasura - mistini demon v obliki osla Dhira - tisti, ki ga materialna iluzija ne vznemirja Dhrtaratra - Arjunin (Arunin) stric, ki je hotel s spletkami Pandauvom odvzeti kraljestvo in je na ta nain povzroil vojno na Kuruketri Dhruva - veliki bhakta, ki je s petimi leti delal strogo askezo in spoznal Vsevinjega Gospoda Dhyana - meditacija na Vsevinjega Gospoda kot Nadduo v srcu Dhyana-yogi - yogi, ki prakticira mistino meditacijo Dhrti - sposobnost kontrole nad potrebami jezika in spolnih organov Draupadi - ena petih Pandauvov Dron - Arjunin(Arunin) uitelj v vojakih veinah Dvija-bandhu - tisti, ki je rojen v brahmanski druini, toda ni usposobljen za brahmano Dukkha - predstavlja spekter neprijetnih obutij Durga - ena gospoda ive; poosebljena materialna energija Durvasa-Muni - izredno moan mistien yogi, znan po svojih prekletstvih Duryodhana - najstareji Dhrtaratrin sin; glavni Arjunin (Arunin) nasprotnik v bitki na Kuruketri 343

Dvapara-yuga - tretja v ciklusu tirih dob Dvaraka - mesto zabav Gospoda Krne kot kraljevskega princa Dvija - brahmana Dvija-bandhu - gl. Brahma-bandhu agat - tisti, ki vse premika (nanaa se na kozmos) atih - rod, kasta ivah - ivo bitje, dua; ivljenska enota nanami - znanja E Ekadai - postni dan na enajsti dan po mlaju in po ipu, namenjem bolj intenzivnejemu razmiljanju o Krni Ekapad-vibhuti - ena etrtina Gospodove energije; materialni svet Ekspanzija Gospoda - raziritev Vsevinje Boanske Osebnosti v razline oblike Ekadai - postni dan, ki pade na enajsti dan polnega meseca ter enajsti dan mladega meseca Ekstaza - spiritualni zanos Emanacija Vsevinjega Gospoda - kar izhaja iz Vsevinje Boanske Osebnosti Empirien - ki temelji na utnem dojemanju Entiteta - kar je, obstaja F Frustracija - nezadovoljstvo ob materialni neizpolnjenosti G Gandhari - zvesta ena kralja Dhrtaratre in mati stotih sinov Gandharve - pevci in glasbeniki med polbogovi Gandiva - Arjunov (Arun) lok Ganea - polbog, zadolen za materialno blagostanje in reitev iz nesre Ganges - sveta reka; prva ena Santanua Garbhadhana-samskara - vedski oievalni obred za dobro potomstvo, ki ga oe in mati opravita pred spoetjem otroka 344

Garbhodakasayi Visnou - Gospodova ekspanzija, ki vstopi v vsak univerzum Garbhodaka ocean - transcendentalna voda, ki izvira iz znoja Garbhodaka Visnuoja in napolnjuje polovico materialnega univerzuma Garuda - veliki orel, ki je veni nosilec Gospoda Vinuja Gaudiva-vaisnava-sampradaya - veriga duhovnih uiteljev Gospoda Caitanye Gauranga - Gospod Caitanya zlate polti Gautama Muni - eden od sedmih velikih modrecev Univerzuma Gayatri mantra - molitev, ki jo brahmane tiho recitirajo ob sonnem vzhodu, opoldne in ob sonnem zahodu Ghi - preieno maslo Godavara - sveta reka v Indiji Gokula - gl. Vrndava Goloka Vrndavana - Krnino prebivalie na duhovnem nebu Gopinatha - Krna, ljubljeni gospodar gopij Gopije - kravje pastirice iz Vrndavane Gosvami - gospodar uma in utov; naziv za osebo v redu odpovedi Gosvamiji - glavni uenci Gospoda Caitanye Govinda - (1) ime Vsevinje Boanske Osebnosti, ki daje zadovoljstvo zemlji, kravam in utom; (2) vajnavski mesec, ki odgovarja februarju Grhamedhi - materialistini lovek Grhastha - druinski lovek Guna-avatare - inkarnacije, ki nadzorujejo tri kvalitete narave (Brahma, Vinou in iva) Gune - vezujoe sile materialne narave, trije principi oziroma kvalitete; nit vsebina Guru - duhovni uitelj Guru-parampara - veriga duhovnih uiteljev v nasledstvu uencev Gutapera - posuen mleek iz nekaterih tropskih rastlin

345

Sadbhuja oblika s estimi rokami, ki jo je Gospod Caitanya pokazal Sarvabhaumu Bhattacaryi.

346

H Hanuman - slavni sluabnik Gospoda Ramacandre v telesu opice Hrikea - vajnavski mesec, ki odgovarja avgustu Hare Krina mantra - maha-mantra Hari - kdor odstrani vse ovire duhovnemu napredku; ime Vsevinjega Gospoda Hastinapura - biva prestolnica sveta; zdajnji New Delhi Hatha-yoga - telesni poloaj in dihalne vaje za obvladovanje utov Hedonizem - nazor, da je cilj ivljenja uivanje Hiranyakasipu - demonski kralj, ki ga je ubil Krna v inkarnaciji Gospoda Nrsimhadeve Hladini - Gospodova mo zadovoljstva Hrikesa - Krna kot vrhovni gospodar utov I Iksvaku - sin boga sonca in prvi kralj na zemlji Indra - glavni upravni polbog; kralj rajskih planetov Indraloka - Indrov planet Inkarnacija - pojavitev Vsevinjega Gospoda v materialnem svetu In toto - v celoti Is - vladar; gospodar Isavasya - Bogocentrino pojmovanje Isvara - upravitelj Isopanisad ISA - najvaneja od Upaniad Isvara - gospodar, upravitelj Itihasa - zgodovinsko poroilo J Jada Bharata - kralj Bharata v svojem zadnjem rojstvu Jagannatha - Gospodar univerzuma; ime Vsevinjega Gospoda Jagannatha-Misra - oe Gospoda Caitanye Jaganatha Puri - sveto mesto v Indiji, kjer je Boanstvo Gospoda Jagannazhe Jagad-guru - duhovni uitelj celega sveta Jagat - materialni univezum 347

Jana - kultiviranje znanja Janaka - oe Site, druabnice Gospoda Rame; eden izmed dvanajstih avtoritet za vdano sluenje Janaloka - planet iznad rajskih planetov, kjer ivijo najpoboneja iva bitja Jangama - gibljiva bitja Janmastami - slovesnost ob dnevu pojavitve Gospoda Krne Japa - roni venec za meditacijo Jata-karma - oievalna ceremonija ob rojstvu otroka Jaz - zavest loveka o sebi kot o telesnem in duhovnem bitju Yayadeva Gosvami - avtor Gita-Govinda Jitendriya - kdor je obvladal ute Jiva - ivo bitje, atomski duhovni delec Vsevinjega Gospoda Jiva-tattva - iva bitja, atomski delci Vsevijega Gospoda Jivan-mukta - kdor se osvobodi e v tem iljenju z izvajanjem vdanega sluenja Jiva-akti - ivljenska sila Jiva-tattva - iva bitja, atomski delci Vsevinjega Gospoda Jiva-akti - iva bitja z eljami po materialnem uivanju Jnana - duhovni proces kultiviranje znanja Jnani - kdor pridobiva znanje z empiristino spekulacijo Jnaniji - empiristini filozofi; filozof, ki eli spoznati Absolut z empirino spekulacijo Jnana-kanda - deli Ved, ki vsebujejo znanje o Brahmanu, duhu (v glavnem Upaniade) Jnana Yoga - spoznavanje Vsevinjega z negovanjem znanja Jnani - kdor poskua spoznati Absolut z empiristino spekulacijo K Ka - voda Kailasa - prebivalie gospoda ive Kaitava-dharma - prevarantska religija Kaivalya - stopitev z Bojo eksistenco; cilj imperialistov Kala - veni as Kala-rupa - Gospodova oblika, ki je ekspanzija Njegove izvorne oblike 348

Kali - glej Durga Kaliya - demon v obliki kae z mnogimi kaami Kali-yuga - doba prepirov in hinavstva Kalpa-vrksa - drevesa elja v duhovnem svetu Kalki - Krnova inkarnacija na koncu Kali-Yuge, ko pobije vse ostale ateiste Kalpa - Brahmanov dan; Kama - fizino poelenje; ljubezen; Kamadeva - bog poelenja; Kupido Kamadhenu - duhovne krave v duhovnem svetu, ki dajejo neomejene koliine mleka Kamandulu - puavnikov vr za vodo Kamsa - najveji demon svojega asa in Krnin najtrdovrateji sovranik Kanistha-adhikari - oseba na najniji stopnji spoznanja Boga Kapila - Krnova inkarnacija. Pridigal je analizo materije in duha, kot del vdanega sluenja. Filozof, ki je podal ateistino filozofijo sankhye Kapiladeva - inkarnacija Krsne, ki je podal sankya-yogo, analizo materije in duha, kot del predanega sluenja Gospoda Karana ocean - ocean v kotlu duhovnega univerzuma, kjer Gospod Maha Visnu lee in ustvari materialne univerzume Karanodakasayi Visnou - Gospodova ekspanzija, od katere izhajajo vsi materialni univerzumi Karantale - male rone inele Karma - (1) dela v skladu s predpisanimi dolnostmi, omenjenimi v razodetih svetih spisih; (2) plodonosne aktivnosti, ki prinaajo dobre ali slabe posledice in nas na ta nain veejo na materialni svet (3) usoda Karma-bandhana - delovanje, ki loveka vee v materialnem svetu Karma-kanda - iste ritualistine aktivnosti Karma-mimamsa - filozofija, ki pravi, da je Bog podloen naemu delu Karma-yoga - rtvovanje plodov svojega dela Krni Karmi - (1) kdor opravlja pobona plodonosna dejanja (2) materialist Karmiji - tisti, ki delujejo za zadovoljstvo util; grobi materialist 349

Karna - veliki general, Arjunov (Arunov) nasprotnik Kasyapa - velika svetnika osebnost; oe mnogih polbogov, vkljuno z Gospodovo inkarnacijo Vamane Kaurave - gl. Kurui Kesava - vajnavski mesec, ki odgovrja koncu novembra Kham - eterski element Kirtana - skupinsko petje; velianje Vsevinjega Gospoda Kirya-yoga - gl. Karma-yoga Konstitucijski poloaj - prirojeni poloaj duhovne due Kontemplacija - poglobitev v duhovno razmiljanje Krpa - milost Krpana - skopuki lovek, ki potrati ivljenje zaradi zanemarjanja duhovnega spoznavanja Krna - (1) Vsevinja Boanska osebnost v svoji prvotni obliki (2) gl. Draupadi Krsna-bhakti-rasa - vzajemnost v ljubezenski izmenjavi med Krno in njegovim bhakto Krna Caitanya - gl. Caitanya Mahaprabhu Krsnaloka - Krnin planet v duhovnem svetu Krnakatha - teme o Vsevinji Boanski Osebnosti Ksatriye - vojaki in vodilni ljudje; drugi vedski drubeni sloj; administratorska skupina v drubi Ksetrajana - ivo bitje kot poznavalec polja aktivnosti Ksetrajana-akti - Gospodova energija ivega bitja Ksirodaka ocean - ocean mleka kjer prebiva Ksirodakasayi Visnou Ksirodakasayi Visnou - Gospodova ekspanzija, ki vstopi v srce vsakega ustvarjenega bitja kot Naddua Kumare - tirje ueni asketski sinovi gospoda Brahme v telesih majhnih otrok Kunti - veliki bhaktini v vlogi Krnine tete Kupido - bog ljubezni Kurma - Krnova inkarnacija v obliki elve Kuru - zaetnik dinastije v kateri so se rodili tako Pandauvi kot njihovi nasprotniki na elu z Dhrtaratro Kuruktera - sveto mesto v Indiji; mesto velike bitke med Kurui in 350

Pandauvi Kuvera - zakladnik polbogov L Laghima - mistina mo s katero yogi postane lahek kot pero Lakmi - boginja sree; vena druabnica Vsevinjega Gospoda Lakmije - boginje sree; Gospodove vene ene Lila - duhovne zabave Lila-avatarji - inkarnacije, ki sestopijo, da bi razodele duhovne zabave v materialnem svetu Lobha - pohlep Loka - planet M Madana - sreanje v zakonski ljubezni Madana-mohana - (1) Krna, ki privlai Kupida (Kupido - bog ljubezni - Eros) (2) kdor oara Kupida; ime Vsevinjega Gospoda Madhava - vajnavski mesec, ki odgovarja januarju Madhyana-adhikari - bhakta na srednjem poloaju v vdanem sluenju Madhura-rasa - veni odnos zakonske ljubezni z Vsevinjim Gospodom Madhusudana - vajnavski mesec, ki odgovarja aprilu Madhyama-adhikariji - tisti, ki so dosegli srednjo stopnjo spoznanja Boga Madri - sodruica (s Kunti) kralja Panduja; mati Nakule in Sahadeve Mahabhagavata - velika osebnost, ki vse vidi v povezavi z Vsevinjim Gospodom Mahabharata - najveji ep v zgodovini lovetva (vkljuuje Bhagavadgito) Maha-bhagavata - veliki bhakta Mahabhava - najvija stopnja popolnosti ljubezni do Boga Mahajana - gospodov pooblaeni bhakta, ki s svojim ravnanjem in naukom utrdi pot religije Maha-mantra - velika mantra za osvoboditev : Hare Krina, Hare 351

Krina, Hare Hare/Hare Rama, Hare Rama, Rama, Rama, Hare, Hare Mahamuni - veliki modrec Maharaja - veliki kralj Maha-puruah - vrhovni duh Maha-ratha - veliki bojevnik, ki se lahko sam bori proti deset tiso drugim vojakom Maharaurava - pekel, namenjen ubijalcem ivali Maharloka - planet iznad rajskih planetov na katerih ivijo veliki modreci Maharsi - veliki modrec Mahatma - velika dua, napredna oseba v spoznanju ljubezni do Boga Mahat-tattva - celotna materialna energija Maha-Vinu - ekspanzija Gospoda Krne, iz katere emanirajo vsi materialni univerzumi Mahimanah - veliina, veliastnost Maitreya Muni - veliki modrec, ki je izgovoril rimad-Bhagavatam Viduri Makhana-cora - "kradljivec masla"; ime Gospoda Krne Manas - razum Manasaivedan - samo z razumom Mandalam - krog Manjari - zaupna pomonica Radharani Mantra - transcendalna zvona vibracija za osvoboditev uma od iluzije Mantranje - individualno recitiranje svetih imen Manu - prvobitni oe in zakonodajalec loveke rase Manu samhita - originalni zakonik za loveko drubo Manvantara -avatare - inkarnacije Manujev Margairsa - vajnavski mesec, ki odgovarja koncu oktobra in zaetku novembra Mathura - sveto mesto v Indiji, kjer se je pojavil Gospod Krna Mara - personifikacija zla Marici - eden od sedmih velikih modrecev univerzuma Markandeya Rsi - veliki modrec; zgled osebe, ki je dosegla popolnost z reguliranim vdanim sluenjem 352

Matsya - Gospodova inkarnacija v obliki ribe Mausala-lila - zadnja faza Krninih zabav v materialnem svetu Maya - (1) iluzija; sprejemanje neesa, esar ni (2) pozaba naega odnosa s Krno Maya-Danava - arhitekt demonov Maya-pur - sveto mesto v Bengaliji, kjer se je pojavil Gospod Caitanya Maya-akti - prekrita energija Absolutne resnice Mayavad - monoistina filozofija, ki pravi, da ni razlike med Gospodom in ivimi bitji Mayavadiji - imperialistini filozofi, ki trdijo, da je Gospodovo telo proizod materialne energije Mayayapahrta-jnaniji - tisti, ki verjamjo, da so oni sami Bog Meditacija - globoko premiljevanje Menaka - slavna rajska kurtizana, ki je zavedla modreca Visvamitro Mendikant - potujoi spiritualist Mentalen - dueven Mimamsa - tolmaenje Mlecche - ljudje, ki se ne morejo drati vedskih regulativnih nael; mesojedci Mohana - loenost v zakonski ljubezni Mohini - Gospodova inkarnacija v obliki najlepe enske Moksa - osvoboditev v Gospodovem duhovnem sijaju Moksa-kama - kdor ie osvoboditev Mrtyu - smrt Mrtyuloka - mesto smrti, materialistini svet Mrdanga - glinasti boben, ki se uporablja pri petju Mudhe - bedaki oziroma osli Mukta - osvobojena dua Mukti - osvoboditev iz kroga rojstev in smrti Mukunda - Vsevinji Gospod, ki daje osvoboditev Muniji - veliki misleci in uenjaki - puavniki N Naddua - Gospodova osebna ekspanzija v srce vsakega ivega bitja po vsem materialnem svetu 353

Naimisaranya - sveti gozd v centralni Indiji, ki velja za tono sredie univerzuma Naiskarma - akarma - dela, ki nas osvobodijo rojstva in smrti Nama - ime; nevidni dvojnik fizinega telesa (rupa) Narada Maharaja - kruni oe Gospoda Krne v Vrndavani Naradhama - najniji med lovekimi bitji Narada Muni - isti Gospodov bhakta, ki v duhovnem telesu potuje po celotnem univerzumu in iri slave predanega sluenja Nara in Narayana - Krnova inkarnacija v obliki dveh modrecev, ki sta uila strogo askezo Narayana - Vsevinji Gospod, ki je izvor in cilj vseh ivih bitij Nrayana - vajnavski mesec, ki odgovarja decembru Nimbarka - acarya v nasledstvu uencev od tirih Kumar Nimba - sveto drevo v Indiji Nirguna - brez materialistinih kvalitet Nirvana - konec procesa materialistinega ivljenja Nitya-baddhe - iva bitja, ki so zaradi materialnih elja v jetnitvu minljivega materialnega sveta Nitya-mukta - veno osvobojena dua Nityananda Prabhu - inkarnacija Gospoda Baladeve; glavni druabnik Gospoda Caitanye Nityananda - inkarnacija Gospoda Baladeve v zabavah Gospoda Caitanye Niti-sastram - nauk o upravljanju Nitya-siddha - veno osvobojena dua Nivrtta - kdor stopa po poti osvoboditve Nivrtti-marga - pot odrekanja, ki vodi do osvoboditve Nrsimha - Gospodova inkarnacija v obliki polloveka in polleva, ki je ubil demona Hiranyakasipuja O Okulten - skrivnosten, nedostopen Omkara - (OM) - sveta zvona vibracija, iz katere se ekspandirajo vse Vede

354

P Padmanabha - vajnavski mesec, ki odgovarja septembru Panca-upasana - imperionalistini sistem aenja petih boanstev (Vinuja. Durge, Brahme, Ganee in Vivasvana), pri katerem astilec na koncu popolnoma odvre koncept osebnega Absoluta Pancaratra - vedski dodatki, ki opisujejo postopek oboevanja Boanstev za bhakte v dananji dobi Pandita - uenjak Pandu - kralj iz dinastije Kurujev; oe petih Pandauvov Para - transcendentalen Parabrahman - Vrhovna Absolutna Resnica, Krna Parakiya-rasa - odnos med poroeno eno in njenim ljubimcem; odnos med spletinami iz Vrndavane in Krno Paramatma - Vsevinji Gospod, ki se ekspandira v srce vsakega ivega bitja in v vsak atom Paramahamsa - najviji red sannyase; najveji gospodov bhakta Param Brahma - vrhovni duh Paramesvara - vrhovni kontrolor Krna Parampara - niz nasledstva uencev Param satyam - Absolutna Resnica Para-prakrti - vija Gospodova energija Parasara Muni - veliki modrec in oe rila Vyasadeve Parasurama - Krnova inkarnacija. Zapovrstjo unii enaindvajset generacij nezakonskih upravljalcev Para-akti - glej Para-prakrti Para-tattva - absolutna resnica Para-vyoma - transcendentalni svet; duhovno nebo Para-vidya - vija spoznanja Pare - v onostranstvu, v vzvienem Parijata - roa, ki raste samo na rajskih planetih Parinama-vada - doktrina stranskih proizvodov Parikit Maharaja - car sveta, ki je pred 5000 leti poslual Mahabharato z Bhagavad-gito Parivrajakacarya - tretja stopnja reda sannyase, ki stalno potuje po svetu in oznanja Gospodove slave 355

Partha - sin Prthe; Arjun (Arun) Parvati - ivova ena; poosebljena materialna energija Patala - najniji od tirinajstih plenetnih sistemov v univerzumu Patalaloka - najniji od tirinajstih planetnih sistemov v Univezumu Patitapavana - gospod Caitanya, odreenik najbolj padlih du Pite - prapredniki Pitrloka - planet, kjer predniki uivajo rajska zadovoljstva, dokler se jih njihovi potomci spominjajo Polbogovi - upravitelji kozmosa in predsedujoa boanstva vijih planetov Pradyumna - ena izmed tirih izvornih ekspanzij Gospoda Krne v duhovnem svetu; Krnov sin Pradhana - materialna energija v nemanifestiranem stanju Prahlada Maharaja - veliki Gospodv bhakta in avtoriteta za vdano sluenje. Ko ga je njegov demonski oe hotel ubiti, ga je Gospod zaitil Praja - dravljani, deelani (vse ivljenske vrste) Prajapati - nastanjevalec univerzuma Prakrta - materialistien Prakrti - materialistina narava; enska Prakrtih - narava, materija, neurejeni elementi, prvobitna substanca Prana-vayu - premikanje raznih vrst zraka v telesu Pranayama - nadzorovanje dihanja pri astanga-yogi Prasada - hrana, ki je spiritualizirana, ker je ponujena Krni Pratyahara - odtegnitev utov od vseh nepotrebnih dejavnosti Pratyaksa - neposredni dokaz Pravrti-marga - pot reguliranega utnega uivanja po vedskih predpisih, da bi ivo bitje konno stopilo na pot duhovnega ivljenja Pauganda - Krnina doba od estega do desetega leta Prabhava-prakaa - oblika Krne s tirimi rokami Pradhana - element materialne manifestacije Prakrti - materialna narava Prakrta-sahajiya - lani bhakte, ki dojemajo Krnine zabave v posvetni lui Prasada - hrana, ki je ponujena Krni 356

Prasthana-traya - tri vrste znanja v transcendalni spoznavi Pratyahara - proces v katerem yogi odtegne ute od vseh zunanjih aktivnosti Pravrtti - aktivnosti poglabljanja materialnih vezanosti Prayaga - sveto mesto v Indiji; dananji Allahabad Prema - ljubezen do Boga, pri kateri bhakta ne priakuje nobenega nadomestila oziroma povraila Prtha - gl. Kunti Prthu - pooblaena inkarnacija Gospoda Krne v vlogi idealnega kralja Puja - postopek aenja Boanstev v hramu Purane - vedske zgodovinske pripovedi dogodkov iz celega univerzuma, ki so v zvezi z Vsevinjim Gospodom Puri - gl. Jagannatha Puri Purusottama - "Vrhovna oseba" ime Gospoda Krne Purua - moki uivalec Purua-avatare - ekspanzije Vinua, ki kreirajo, vzdrujejo in uniujejo univerzum Puruah - oividec v oesu Purusotama - Vrhovna osebnost; ime vsevinjega Gospoda Putana - arovnica, ki jo je Kamsa poslal v Vrndavano, da ubije Krno. Svoje prsi je premazala s smrtonosnim strupom in jih ponudila malemu Krni, ki pa je posesal njen ivljenski dih ter jo ubil R Radharani (Radha) - najbolja bhaktini v predanem sluenju Gospoda Krne in Njegova vena druabnica; uteleenje Krnine notranje duhovne energije zadovoljstva Raga-marga-bhakti - predano sluenje s privrenostjo Gospodu Raganuga - spontana ljubezen do Boga Ragatmika - globoka privrenost v popolni prevzetosti s predmetom ljubezni Rajarsi - veliki sveti kralj Rajasuya-yajna - veliko rtvovanje, ki ga je priredil kralj Yudhithira in kateremu je prisostvoval Krna 357

Rajas-raas - materialna guna strasti Rajo-guna - materialno stanje strasti Rakase - ljudoerski demoni Ramacandra (Rama) - inkarnacija Gospoda Krne kot popolni kralj Ramayana - ep o Ramacandri Rasa - odnos med Gospodom in ivimi bitji Rasabhasa - prekrivanje okusov v predanem sluenju Rasa-lila - ista izmenjava duhovne ljubezni med Krno in njegovimi najzaupljivejimi sluabnicami, spletinami iz Vrajabhume Rati - privrenost Ravana - demonski vladar, ki ga je ubil Gospod Rama Rsabhadeva - inkarnacija Krne kot bhakta in kralj, ki je svojim sinovom dal pomembna navodila, nakar se je odrekel kraljestvu in se posvetil ivljenju ostrih strogosti Ri - modrec Rtam - resnica Rudha - zakonska ljubezen kraljic v Dvarki Rudra - ime gospoda ive Rukmini - glavna Krnova kraljica v Dvarki Rukminiramana - Krna, mo Rukmini Rupam - oblika, lik; telo Rupa Gosvami - glavni izmed estih Gosvamijev S Sabda - transcendalni zvok Sac-cid-ananda-vigraha - veen, poznavajo in blaen - v popolni obliki; Gospodova transcendentalna oblika, ki je vena, polna znanja in popolnoma blaena Sacinandana - Caitanya Mhaprabhu sin matere Saci Sadhu - sveta oseba

358

Absolutna resnica v petih manifestacijah: ri Advaita-Gospodova inkarnacija, ri Nityananda-prva Gospodova ekspanzija, ri Krna Caitanya Mahaprabhu-Vsevinja Boanska Osebnost, ri Gadadhara-uteleenje Gospodove notranje energije, ri rivasauteleenje Gospodove robne energije

359

Sadbhuja - oblika gospoda Caitanye s estimi rokami Sadhana-bhakti - predpisano predano sluenje Saguna - s kvalitetami Sakhije - osebne Radhararine druabnice Sakhya-rasa - veni odnos prijateljstva z Vsevinjim gospodom akti - energija akti-tattve - razline Gospodove energije Saktyavesa-avatara - primerno ivo bitje, ki ga je Krna pooblastil, da ga zastopa alagrama-ila - inkarnacija Vsevinjega Gospoda kot Boanstvo v obliki kamna Sama - kontroliranje uma, tako, da ga usmerimo na Vsevinjega Gospoda Samadhi - popolna preetost z meditacijo na Vsevinjega Gospoda Sama Veda - ena izmed tirih originalnih Ved. Vsebuje himne, ki se pojejo ob vedskih rtvovanjih Samhite - dodatna vedska knjievnost, ki vsebuje zakljuke samorealiziranih avtoritet Sampradaya - spiritualno nasledstvo duhovnih uiteljev Samsara - krog rojstva in smrti Samskara - obredi oisenja za dvakrat rojene kaste Samvartaka - ime ognja, ki opustoi ob unienju univerzuma Sanatana - veno; kar nima niti zaetka niti konca Sanatana-dharma - vena narava; antimaterialno nebo onstran materialnega univerzuma Sanatana-dharma - vena dolnost vseh ivih bitij; predano sluenje Vsevinjega Gospoda Sanatana-Gosvami - eden izmed estih Gosvamijev Sanat-kumara - eden izmed tirih Kumar Sandipani Muni - duhovni uitelj Gospoda Krne in Baladeve Sane - tirje Kumare Sangha - skupnost budistinih menihov Sankarsana - ena izmed tirih izvornih ekspanzij Gospoda Krne v duhovnem svetu Sankhya - filozofska analiza materialnih elementov 360

Sankhya-yoga - filozofska analiza materije in duha Sankirtana - skupinsko petje Gospodovih slav Sankirtana-yajna - gl.sankirtana Sannyasa - ivljenski red odpovedi Sannyasi - lovek v ivljenskem redu odpovedi Sanskrt - jezik, v katerem so bile napisane Vede; najstareja pisava na svetu in izvor vseh indoevropskih jezikov Santa - miren Sarva-gatah - vseprisoten Santa-rasa - zaetna stopnja ljubezni do Boga, na kateri oseba, ki je osvobojena materialne onesnaenosti, ceni veliino Gospoda Sarasvati - boginja uenosti, ena gospoda Brahme Sari - ensko oblailo iz enega kosa blaga, ki se ovije okrog telesa Sarva jna - kdor ve vse; preteklost, sedanjost in prihodnost Sarva-kama - oseba z materialnimi eljami po uivanju Sastre - razodeti spisi Sat - obeleje venosti Vsevinjega Gospoda; bit Sati obred - prostovoljni samomor vdove ob moevem pogrebu Sattva - kvaliteta materialne vrline Sattva-guna - stanje materialistine vrline Sattvam - bit Satyabrahma - ena izmed glavnih kraljic Gospoda Krne v Njegovih zabavah v Dvarki Satyaloka - gl. Brahmaloka Satya-yuga - (krta-yuga) prva izmed tirih dob v ciklusu univerzuma Sat-yam - realnost Sayujya - impersonalna osvoboditev; stopitev v Gospodov duhovni sijaj Satvan - dobro esanga - gl. Ananta Sidha deha - dua, ki se je oistila, tako, da lahko slui Krno Sidhaloka - rajski planet, na katerem imajo prebivalci vseh osem mistinih moi iksastaka - osem verzov, ki jih je Gospod Caitanya napisal v slavo petja Gospodovega svetega imena 361

Sisya - uenec duhovnega uitelja Sita - vena druabnica Gospoda Rame iva - posebna inkarnacija Krne, zadoen je za materialno kvaliteto neznanja in za unienje materialne manifestacije Smrti - spisi, ki tolmaijo Vede in Upaniade Soma - gl.Candra Soma-rasa - nebeki napitek na mesecu Smrti-prasthana - avtoritativne knjige, ki nakazujejo konni cilj in ki so jih napisale osvobojene due raddha - vera ravana - posluanje kot proces predanega sluenja ridhara - vajnavski mesec, ki odgovarja juliju rimad-Bhagavatam - komentar Vedanta-sutre in je zreli plod vedske knjievnosti rimat - vaisya; lan trgovske skupnosti rstikara - Stvarnik (ime Krne) ruti - znanje, pridobljeno s posluanjem; originalna vedska knjievnost (tiri Vede in Upaniade) ruti-mantra - himne iz Ved in Upaniad ruti-prasthana - oddelek znanja, ki temelji na vedskih odredbah Subhadra - Krnova sestra; Arjunova (Arunova) ena uci - duhovno napreden brahman udrani - ena udre udre - najniji drubeni sloj, ki opravlja fizina dela, ljudje brez vije inteligence in duhovne izobrazbe udarsana-cakra - oroje Gospoda Vinuja v obliki diska uddha - antiseptine Sudha-sattva - transcendentalno stanje iste vrline, ki ni onesnaeno s kvalitetami materialne narave udre - delavski razred v drubi ukadeva Gosvami - modrec, ki je povedal rimad-Bgavatam kralju Parikitu ukra - vsemogoen ukracarya - duhovni uitelj demonov Sunyavada - filozofija praznine 362

urabhi - krave v duhovnem svetu, ki dajejo neomejene koliine mleka Sure - pobone osebe Surya - polbog, ki predseduje Soncu Suta Gosvami - modrec, ki je ponovil rimad-Bhagavatam modrecem v gozdu Naimisaranya Sutra - zgoeno delo, ki vsebuje pomen in smisel neizmerljive moi brez hibe in napake; knjiga aforizmov Svami - kdor obvladuje um in ute; naziv osebe v redu odpovedi; sannyasi Svargaloka - rajski planeti v materialnem svetu Svarloka - rajski planeti Svarupa - izvorna duhovna oblika Svarupa-akti - Krnina notranja mo Svayam-rupa - Krnina osebna oblika Svayamvara - obred v katerem princesa sama izbira moa Syamasundara - Vsevinji Gospod, ki ima prekrasno rnkasto polt T Takaka - kralj ka Tamas - materialna kvaliteta neznanja Tamo-guna - materialno stanje nevednosti Tapasvi - asket Tapasya - prostovoljna telesna strogost za viji cilj Tatasha-akti - mejna energija Vsevinjega Gospoda; iva bitja Tattva - (1) resnica, (2) filozofska opredelitev Absolutne Resnice Tilaka - sveta glina s katero bhakte oznaijo svoje telo kot Gospodov tempelj Transcendentalen - ki presega zemeljsko; nadnaraven Treta-yuga - druga v ciklusu tirih dob Tri-pada-vibhuti - duhovna narava, ki predstavlja tri etrtine Gospodove energije Tirthe - romarska mesta Trivikrama - vajnavski mesec, ki odgovarja maju Tryadhivara - Krna, kot gospodar Gokule, Mathure in Dvarake 363

Tulasi - sveta rastlina, ki je zelo draga Gospodu Krni in Njegovim bhaktam Turiyam - etrto najgloblje stanje v katerem se doivlja ustveno reitev U Udbhasvara - zunanji simptomi na telesu bhakt Udhava - zaupni Krnov prijatelj v Vrndavi Ugra-karma - grozne dejavnosti, ki so osnova demonske civilizacije Upaniade - filozofski deli Ved, katerih namen je, da tudenta uvedejo v razumevanje osebne narave Absolutne Resnice Upaniada-kanda - deli Ved, ki predpisuje oboevanje polbogov Upasana - zaobljuba Uttama-adhikari - oseba na tretji stopnji spoznanja Boga Uttama-sloka - "Tisti, ki ga oboujejo z izbrano poezijo" ime Krne; Krna, ki se obouje z izbrano poezijo V Vaapeya - napad, bitka, mo Vaibahava-prakasa - Krnine "emocionalne" oblike Vaibahava-vilasa - tiriindvajset glavnih Krninih oblik s tirimi rokami Vaikuntha - kraj brez tesnobe Vaikunthaloke - planeti v duhovnem nebu, svet brez tesnobe duhovni svet Vairagya - odrekanje, odpoved Vaisnava - predani sluga Gospoda Vinuja ali Krne Vaisnavaparadha - alitev pred istim Gospodovim bhakto Vaisnave - bhakte Vsevinjega gospoda Vaisye - trgovska skupina v drubi Vaisvata Muni - veliki modrec in uenjak v Vedskem asu avtor Ramayane Vak - beseda Valmiki - velik modrec in uenjak v Vedski dobi avtor Ramayane Vamana - Gospodova inkarnacija v obliki pritlikavca Vamana - vajnavski mesec, ki odgovarja juniju 364

Vanaprastha - umaknjeni red ivljenja Varaha - Gospodova inkarnacija v obliki merjasca Varanah - kaste Varnasrama - tiri porazdelitve drube in tiri porazdelitve duhovnega ivljenja Varnasrama-dharma - tiri kaste ter tirje redovi duhovnega ivljenja Varne - tirje drubeni razredi glede na lastnosti in aktivnosti ljudi Varana-sankara - nezaeleno potomstvo; otroci, spoeti brez upotevanje vedskih religioznih nael Vatsalya-rasa - veni odnos starevstva z Vsevinjim Gospodom Vayu - materialni element zraka Varuna - predsedujoi polbog oceanov Vasistha Muni - veliki modrec in tekmec Visvamitre Munija Vasudeva - oe gospoda Krne Vasudeva - ena izmed tirih izvornih ekspanzij Gospoda Krne v duhovnem svetu Vatsalya - duhovni odnos v katerem ima bhakta Gospoda za svojega otroka Vayu - polbog, ki je zadoen za veter Vayuloka - planet kjer prebiva Vayu Veda - znanje Vedanta - Vyasadevin filozofski povzetek vedskega znanja v obliki aforizmov Vedanta-sutra - Vyasadevov filozofski povzetek vedskega znanja Vede - izvorni razodeti spisi, ki jih je prvi izgovoril sam Gospod Vedska knjievnost - tiri Vede, Upaniade, Purane in Mahabharata Veda-vada-rate - tisti, ki po svoje tolmaijo Vede Vibhava - tisto, kar posveuje bhaktino ljubezen do Krne Vibhuti - izraz posebne naklonjenosti Vsevinjega Gospoda do ivega bitja Vidhi-bhakti - predano sluenje z regulativnimi principi Vidura - veliki gospodov bhakta, ki je poslual rimad Bhagavatam od Maitreye Munija Vidya - znanje Vikarma - dela loveka, ki je zlorabil svojo svobodo 365

Vimukti - osvoboditev od materialnega sveta Vipra - gl. brahmana Vina - ivni glasbeni instrument Virat-rupa - koncepcija, ki vzporeja fizino obliko univezuma z Gospodovim telesom Vinu - (1) Vsevinji gospod; Krnina ekspanzija za stvarjanje in vzdrevanje materialnih univerzumov (2) vajavski mesec, ki odgovarja marcu Visnudute - odposlanci gospoda Vinuoja, ki pridejo po bhakte, ki so se v materialnem svetu izpopolnili v vdanem sluenju, in jih odvedejo v duhovni svet Visnou-jane - Gospodovi bhakte Visnou-maya - Gospodova iluzorna energija Vinu-Purana - gl. Purane Visnu-tattva - polnomoni del Vsevinjega Gospoda Visuddha-sattva-pradhana - izraz mayavadijev za kolektivno neznanje Visvambhara - tisti, ki vzdruje univerzum in vodi vsa iva bitja, ime Gospoda Caitanye Visvamitra Muni - viden modrec in tekmec Vasisthe Munija Visva-rupa - Gospodova kozmina oblika Vivasvan - gl. Surya Vivartavada - doktrina transformacije Vivasvam - predsedujoe boanstvo Sonca Vrayabhumi - Vrndavana Vrajavasji - prebivalci Vrndavane Vratya - je nekdo, ki ni posven Vrndavana - Krnino osebno prebivalie, kjer Gospod razodeva najbolj vzviene zabave s svojimi istimi bhaktami Vyasadeva - Krnina inkarnacija na koncu Dvapara-yuge, ki je sestavil Vede Y Yadave - potomci kralja Yaduja v igar dinastiji se je pojavil Gospod Krna 366

Yanah - rtev, obred Yoga-bhraste - due, ki so padle s poti samospoznanja Yajna - rtvovanje; Vsevinji gospod kot cilj in uivalec vseh rtvovanj; aktivnost ali daritev v zadovoljstvo Gospoda Vinuja ali polbogov Yajnesvara - Vinu, Gospodar rtvovanj Yayur Veda - ena izmed tirih ved Yake - spremljevalci polboga Kuvere; duhovi Yama - gl.Yamaraja Yamaraja - polbog, zadolen za kaznovanje grenih ljudi po smrti Yasoda - najvija bhaktini v vlogi Krnine matere v Vrndavani Yasodamata - kruna mati Gospoda Krne Yogesvara - "Gospodar vseh mistinih moi" ime Krne Yoga - razlini procesi duhovnega spoznanja za povezovanje due z vsevinjim Yoga-nidra - mistini sen Gospoda Vinua Yogi - transcendetalist, ki si prizadeva za zdruitev z vsevinjim Yuge - tiri ponavljajoa se obdobja v ivljenju univerzuma Yuga-avatare - inkarnacije, ki predpisujejo obliko duhovne spoznave za posamezna obdobja Yoga-maya - Gospodova notranja, duhovna energija Yoga-nidra - mistini Gospod Vinu Yogesvara - vrhovni gospodar mistinih moi; ime Vsevinjega Gospoda Yogi - transcendentalist, ki si prizadeva za zdruitev z vsevinjim Yudhithira - najstareji izmed Pandauvov. Bil je poosebljena religija. Gospod Krna ga je postavil za carja vsega sveta Yuge - tiri ponavljajoa se obdobja v ivljenju univerzuma Z Zamindar - bogati posestnik Zakon karme - proces v katerem nam vije avtoritete glede na pobona ali brezbona dejanja dodelijo ugodne oziroma neugodne reakcije Zavest Krne - glej bhakti-yoga

367

Vinou s tiso kajimi glavami.

368

OPOMBE BHAGAVADGITA 33 Tu se v epu zane Bhagavadgita 34 Kurursko polje, Kuruketra bo kot bojie in njiva pravice, ker velja naelo, da je bitka boja sodba, kjer bog usoda in lovekova dela odloajo o tistem o emer se ljudje niso mogli sporazumeti. Zato se vekrat pravi, da bo zmaga tam, kjer je pravica V-29 in II-35 35 Gudakea "tisti, kateremu so lasje speti v op" pridevnik Aruna 36 Samkhya je teorijski nadzor, yoga pa praktina disciplina kateri sta se povezali v povesti hinduizma in so razvila dva sorodna filozofska sestava katera se po svojih izvorih razlikujeta od purvamimamse ali vedante, ker ne izhajajo iz matice vedske predaje, toda od nyaye ali vaiseike, ker se ne osredotoajo na gnostina niti na kozmoloka vpraanja temve na eshatoloka. No od vseh teh "pravovernih" hinduistini sestav (tisti, ki ne nasprotujejo vedam). Samkya in yoga na raznih stopnjah razvoja so v najveji meri uspele uporabiti epsko predajo za sredstvo svojega irjenja. Filozofija epa je v prvi vrsti torej filozofija samkhye in yoge 37 Vinou se omenja v Raksamhiti in najverjetneje njegovo ime oznauje boga "visokega kupa" neba. Omenjajo se njegovi trije koraki s katerimi zavzema prostore. Pomaga Indri v borbi proti Vrtri. V brahmanah je e obutno poudarjen ker postaja bog rtve. V epih (in to z njimi delno upaniade) in purane se istoveti z nizom mitolokih likov posebno z Narayano, Praapatijem in Puruo - lovekom od igar udi - z rtveno emanacijo - nastaja svet. Okrog Vinuovega lika se razvija bogata mitologija in ikonografija. Spi na kai ei ali Ananti, potuje pa na orlu Garudi. Z stvarnikom Brahmanom in unievalcem ivo je Vinou vzdrevalec in skupaj tvorijo trojstvo. Drugae pa se okrog vsakega od teh bogov in okrog velike boginje Kali ali Durge razvila do neke mere samostojna monoteistina religioznost. Med njimi Vinuistina religioznost izstopa s sintetino mojo. O njej priajo mitski liki v puranah o Vinou kot njegovih avatarjihuteleenjih kateri v razlinih obdobjih v svet prinaaj reitev: riba, elva, veper, lovek-lev, palek, Parasurama, Rama, Krna, Budha ter 369

Kalkin, ki e mora priti. Pribliajo pa se mu tudi: Vasudeva sam, njegov brat Samkarara (Balarama) sin Pradyumna in vnuk Aniruddha. Z vsem tem je vinuizem nagrabil levovski del epske in puranske knjievne predaje, medtem, ko je ivinizem in aktizem (kult boginje) pripadel preteni del v hinduistini tantrini predaji 38 Ta enajsti odlomek Bhagavadgite VI-33 je vrhunec "gospodove pesmi" in je religijski vrh cele Mahabharate. Bhagavadgita je najverjetneje, ko je bila vkljuena v ep pripeljala do njegove preobrazbe v posveeno hinduistino posebno pa vinuistino izroilo 39 Tako se zakljuuje Bhagavadgita iz katere so tukaj iz razumljivih razlogov prevedeni samo kljuni deli

370

Literatura: MAHABHARATA G.Andrijaevi in S.Vlaisavljevi MITOVI STARE INDIJE V.G.Erman, E.N.Temkin RAMAJANA Arnek Jean Francois RIMAD BHAGAVATAM A.C.Bhaktivedanta Svami INDIJSKA MITOLOGIJA O.Lakomica MITOLOGIJA R.Cavendish T.Oi Ling PESMA O KRALJU NALU M.Tomislav POECI INDIJSKE MISLI K.Bai KOT BILKE KOT ISKRE V.Pacheiner HILJADU LOTOSA V.Krmpoti STAROINDIJSKE BASNI IN PRAVLJICE l.1932

371

INDIJSKE PRAVLJICE l.1938 MODROST BUDDHE M.eligoj

372

KAZALO

FILOZOFSKI NAUKI ................................................................................ 2 BHAGAVADGITA ................................................................................... 2 MODRI IZREKI ..................................................................................... 19 Osamljenost modrih ....................................................................... 19 Najzahtevneji ................................................................................ 19 Izmodritev....................................................................................... 20 Resnini zaklad ............................................................................... 20 lovekova veljava ........................................................................... 21 Nevarnosti ...................................................................................... 21 Vrednotenje .................................................................................... 22 Resnina dobrota ............................................................................ 22 Neomajnost .................................................................................... 23 tiri vrste ljudi ................................................................................. 23 Lastnosti kraljev .............................................................................. 24 Nevredno ivljenje .......................................................................... 24 Stopnje vztrajnosti .......................................................................... 25 O prijateljstvu ................................................................................. 25 Trdnost ........................................................................................... 26 Razloek .......................................................................................... 26 Pod udarci usode ............................................................................ 27 Brez kulture .................................................................................... 27

373

NAUK GOSPODA CAITANYE ................................................................ 29 UPANIADE ......................................................................................... 37 ISA ............................................................................................... 41 KENA ........................................................................................... 45 KATHA ......................................................................................... 53 PRASNA ....................................................................................... 67 MUNDAKA .................................................................................. 72 MANDUKYA ................................................................................ 80 TAITTIRYA ................................................................................... 82 AITAREYA .................................................................................... 87 CHANDOGYA ............................................................................... 88 BRHADARANYAKA .................................................................... 116 MAITRI ...................................................................................... 163 KAUITAKI ................................................................................. 165 VEDSKE IN UPANIADSKE PESMI ...................................................... 171 GAJATRI ........................................................................................ 171 HIMNA SONCU.............................................................................. 171 HIMNA PARDANJI ....................................................................... 172 HIMNA NOI ................................................................................. 173 HIMNA ZARJAM ............................................................................ 174 HIMNA VETRU .............................................................................. 174 HIMNA NEBU IN ZEMLJI................................................................ 175 HIMNA VODAM ............................................................................ 176

374

HIMNA VARUNI ............................................................................ 176 HIMNA VARUNI ............................................................................ 178 HIMNA AGNIJU ............................................................................. 179 HIMNA SOMI ................................................................................ 180 POSMRTNI OBRED ........................................................................ 181 HIMNA O BIVANJU IN NIU .......................................................... 183 BLAGOSLOV DRUINI .................................................................... 184 HIMNA ZEMLJI .............................................................................. 186 HIMNA ASU ................................................................................ 187 DARITVENI KONJ ........................................................................... 187 LOVEK IN DREVO ........................................................................ 188 SVOBODNI JAZ .............................................................................. 189 KAKOR MO .................................................................................. 190 ATMAN ......................................................................................... 190 DVE PTICI ...................................................................................... 191 DUH KI GA IE ........................................................................... 191 KOT MREA, KOT BILKE, KOT ISKRE, KOT REKE ............................ 192 O DUHU ........................................................................................ 194 KAKOR VOZ ................................................................................... 195 HIMNA MEDU ............................................................................... 196 MOLITEV UMIRAJOEGA .............................................................. 196 PRIPRAVLJEN................................................................................. 197 KOCKARJEVA TOBA ..................................................................... 197

375

LJUBEZENSKI UROK ....................................................................... 199 PORONA PESEM ......................................................................... 200 POEZIJA STARE INDIJE ....................................................................... 202 ELEGIJA O SKRIVNI LJUBEZNI ........................................................ 202 OBLAK GLASNIK ............................................................................ 205 PESEM O GOVINDI ........................................................................ 211 MANUOV ZAKONIK ........................................................................... 226 DHARMA ........................................................................................... 246 I. NASPROTJA ................................................................................ 246 II. PAZLJIVOST ............................................................................... 251 III. MISLI ........................................................................................ 253 IV CVETOVI .................................................................................... 255 V BEDAK ........................................................................................ 258 VI MODREC ................................................................................... 261 VII POPOLNI .................................................................................. 263 VIII TISOI ..................................................................................... 265 IX ZLO ............................................................................................ 268 X PALICA........................................................................................ 271 XI STAROST ................................................................................... 274 XII SAMOSTOJNOST ...................................................................... 277 XIII SVET ........................................................................................ 279 XIV BUDDHA ................................................................................. 281 XV SREA ...................................................................................... 284

376

XVI UITKI ..................................................................................... 286 XVII JEZA ....................................................................................... 290 XVIII NAPAKE ................................................................................ 292 XIX PRAVINOST ........................................................................... 297 XX POT .......................................................................................... 300 XXI RAZNI IZREKI ........................................................................... 303 XXII SADOVI ZLA ............................................................................ 306 XXIII SLON ..................................................................................... 310 XXIV ELJE ..................................................................................... 312 XXV BHIKKHU ................................................................................ 317 XXVI BRAHMA ............................................................................... 321 OSVOBODITEV .................................................................................. 331 MARO SPREMLJA "VOJSKA" KI JO SESTAVLJA DESET VRST ZLA 331 GLEDE NA GLOBINO ISKANJA NIRVANE OBSTAJA: ................... 331 DESET OVIR, KI VODIJO DO NIRVANE ....................................... 331 NAPANE MISLI PRINESEJO 10 VRST ZLA: ................................ 332 PRAVILNE MISLI PRINESEJO 10 VRST DOBREGA: ...................... 332 SEDEM VRLIN KI VODIJO K RAZSVETLJENJU: ............................ 332 OBSTAJAJO TIRJE VOZLI IN OVIRE, KI LOVEKA VEEJO NA ... 333 SAMSARO: ................................................................................ 333 POSEBNE MOI ZA KATERE JE BUDDHA SMATRAL ZA VELIKO . 333 OVIRO NA POTI V NIRVANO: .................................................... 333 BUDDHA JE OPISAL TIRI RESNICE: ........................................... 333

377

BUDDHA JE UIL, DA TELO POMENI PET SKUPIN BIVANJA: ..... 334 ESTINTRIDEST MONIH TOKOV (ki so razdeljene na tri ......... 334 osnovne): .................................................................................. 334 OPOMBE IN SLOVAR ......................................................................... 336 OPOMBE ........................................................................................... 369

378