Hitri pravni e-prironik

Kako doseem vpis v zemljiko knjigo

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Kazalo
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Hitri pregled Brezplano se posvetujte s strokovnjaki Izkunje posameznikov Pet najpogostejih vpraanj Nasveti strokovnjakov Potrebni dokumenti Bodite redno informirani Pravna praksa Ali veste Koristne povezave Slovar Predpisi s tega podroja Seznam ostalih prironikov Ta prironik so omogoili

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

1. Hitri pregled
Kaj je zemljika knjiga?
V Sloveniji obstaja zemljika knjiga e iz asov Marije Terezije. Danes je to sodobna elektronska evidenca, ki je namenjena vpisovanju podatkov o pravicah na nepremininah. Vodijo jo okrajna sodia. Zemljika knjiga je javna knjiga, kar pomeni, da lahko do njenih podatkov pod doloenimi pogoji dostopa vsakdo. Pomembno se je zavedati, da se vse stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiko knjigo (lastninska, hipoteke, slunosti, ), pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen e zakon doloa drugae.

Zakaj vpis v zemljiko knjigo?

Vse podatke o pravicah na nepremininah je potrebno vpisati v zemljiko knjigo zaradi pravne varnosti. Velja naelo, da kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiki knjigi, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic (6. len ZZK-1).

Kaj vse se vpisuje v zemljiko knjigo?

1.) Nepreminine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic (zemljika parcela, objekt oziroma njegov posamezen del). 2.) Podatki o nepreminini (nepreminine se vpiejo z identifikacijskim znakom). Pri nepreminini se vpiejo tudi povezave oz. pooitve (e obstajajo), kot so stavbna pravica, etana lastnina, sluea nepreminina, gospodujoa nepreminina, 3.) Pravice, ki se vpisujejo v zemljiko knjigo: lastninska pravica hipoteka zemljiki dolg slunostna pravica pravica stvarnega bremena.

Nekatere najbolj pogoste listine, ki so lahko podlaga za vpis v zemljiko knjigo

1.) Zasebne listine: prodajna pogodba,

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

menjalna pogodba, darilna pogodba, slunostna pogodba, najemna/zakupna pogodba; 2.) Druge listine: notarski zapis, pravnomona sodba, sodna poravnava, pravnomoen sklep o dedovanju, pravnomoen sklep, izdan v postopku izvrbe, druge odlobe sodi ali drugih dravnih organov.

Kako lahko vpogledam v podatke zemljike knjige?

Vsi vpisi v zemljiki knjigi so javni. To so vpisani podatki v glavni knjigi zemljike knjige. Ti podatki so: nepreminine in vsi podatki o nepremininah (parcelne tevilke, vrsta rabe, izmera ter druge pooitve), stanje glede lastnitva in vse druge pravice (slunostna pravica, hipoteke, razne prepovedi, predznambe, zaznambe) in vsa druga pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiko knjigo. Te podatke sme vsakdo pregledovati ali prepisovati. Prav tako pa so pod doloenimi pogoji javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiko knjigo. Na okrajnih sodiih oziroma na zemljikih knjigah po vsej Sloveniji so nameeni t.i. vpogledovalniki raunalniki, na katerih je mogo vpogled v zemljiko knjigo. Ta monost je dana vsem uporabnikom in je povsem brezplana. Pregledujete lahko podatke za nepreminine kjerkoli v dravi, ne glede na to, na katerem sodiu ste. Na nekaterih sodiih je moen tovrsten vpogled tudi izven uradnih ur. Da pa bi lahko pogledali stanje v zemljiki knjigi, morate poznati nekaj osnovnih podatkov o nepreminini: sodie, ki vodi zemljiko knjigo za obmoje, na katerem se nahaja nepreminina, katastrsko obino in tevilka zemljikoknjinega vloka oziroma identifikacijski znak nepreminine. Prav tako lahko vsakdo zahteva, da mu zemljikoknjino sodie izda overjeni izpisek iz zemljike knjige (zemljikoknjini izpisek). Zemljikoknjini izpisek lahko zahtevate neposredno pri sodiu (osebno v asu uradnih ur v zemljiki knjigi) ali s pisno vlogo, ki jo poljete na sodie. Po plailu sodne takse vam bo sodie po poti poslalo overjen izpisek na naslov, ki ste ga navedli.

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Pameten e-obrazec: Vloga za izdajo zemljikoknjinega izpiska (kliknite tu) Dostop do podatkov zemljike knjige je mogo tudi preko svetovnega spleta na tem naslovu kliknite! POZOR! Kljub javnosti zemljike knjige je dostop do osebnih podatkov omejen (len 199, ZZK-1). Torej ne moremo dostopati do podatkov o imetnikih pravic, e ti podatki niso vezani na posamezno nepreminino oziroma ve nepreminin, vpisanih v istem vloku (eprav bi bil taken dostop tehnino gledano mogo). e torej v zemljiki knjigi npr. povpraujete po vseh nepremininah, katerih lastnik je va sosed, tega odgovora ne boste dobili. Nihe namre nima pravice do dostopa do podatkov, iz katerih bi lahko ugotovili ali je doloena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepreminini. Ne glede na prejnji odstavek imajo naslednje osebe pravico pridobiti te podatke: upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, e to dejstvo dokae z listino, ki je izvrilni naslov, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoe dovoliti izvrbo oziroma zavarovanje proti tej osebi; dravni organ, e te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo; imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiki knjigi. V primerih iz prejnjega odstavka o dostopu do podatkov odloi zemljikoknjini sodnik na podlagi obrazloene pisne zahteve. Podrobnosti o pridobivanju podatkov iz zemljike knjige si lahko preberete tukaj kliknite!

Postopek vpisa v zemljiko knjigo

(ne nujno tono v tem vrstnem redu) Preverjanje podatkov o nepreminini Odmera zemljia (e je potrebno) Sklenitev pogodbe Pridobitev lokacijske informacije Plailo davka Overitev podpisa Zemljikoknjini predlog V zemljiko knjigo se vpisujejo zelo razline pravice, zato je potrebno najprej razjasniti, kaj sploh elimo vpisati v to evidenco. Najbolj pogosto gre za spremembe lastnitva. To se lahko spremeni na ve nainov. Obiajno gre za prodajo oz. nakup doloene nepreminine. V taknem primeru je potrebno skleniti prodajno pogodbo. Prodajalec in kupec se morata sporazumeti, katera nepreminina bo predmet pogodbe. Predmet pogodbe je lahko le neka doloena celota oz. zemljie (parcela), ne more pa biti predmet pogodbe zgolj del parcele. Primer: ne morete prodati le severnega ali junega dela doloenega zemljia (parcele). To lahko pomeni, da je v doloenih primerih potrebno najprej narediti odmero zemljia, ki bo predmet prodaje. Odmerjeni del zemljia dobi novo parcelno tevilko nastane nova parcela, ki je nato lahko predmet prodaje. Meritve na terenu opravljajo geodeti, zato se je v primerih predhodne odmere zemljia potrebna obrniti na tiste, ki opravljajo geodetske storitve. Drugae je v primerih, ko je predmet pogodbe samo nek idealni dele nepreminine (npr. , ipd.). Lahko pa

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

je predmet prodaje tudi posamezen del stanovanjske stavbe (stanovanje); vsako stanovanje namre ima svojo identifikacijsko tevilko. V navedenih primerih odmera oz. parcelacija ni potrebna. Vsekakor je potrebno v zemljiki knjigi preveriti, kdo je lastnik nepreminine. Je nepreminina obremenjena? So pri vpisu plombe? e so, jih je potrebno upotevati. Prodajno pogodbo lahko sestavi kdorkoli, ne nujno le odvetnik ali notar. Pomembno je le, da vsebuje prave podatke. Poleg pogodbe je potrebno priskrbeti tudi lokacijsko informacijo. Za lokacijsko informacijo zaprosite z vlogo na tisti obini, na obmoju katere nepreminina lei. Na tej listini je navedena namenska raba za doloeno nepreminino. Od namenske rabe nepreminine je odvisno, ali potrebujemo e kakno potrdilo oziroma soglasje. V primeru kmetijskih zemlji je npr. potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pravnega posla ali potrdilo pristojnega organa, da takno soglasje oziroma odobritev ni potrebna. Takno soglasje oziroma potrdilo izdajajo upravne enote. Druga monost je, da po podatkih iz lokacijske informacije obstaja predkupna pravica obine. V tem primeru je potrebno pridobiti potrdilo obine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Mone pa so tudi e druge omejitve prometa z nepreminino. Pameten e-obrazec: Vloga za izdajo lokacijske informacije (kliknite tu) Nadalje se je potrebno zglasiti na pristojnem davnem uradu zaradi odmere davka v zvezi s pravnim poslom, ki bo podlaga za vpis v zemljiko knjigo. Ko opravimo zgoraj navedene postopke, je potrebno pri notarju overiti podpis prodajalca. Sedaj razpolagamo z notarsko overjenim izvirnikom prodajne pogodbe, ki je listina, sposobna za vpis lastninske pravice v zemljiko knjigo. Zdaj potrebujemo le e zemljikoknjini predlog, to je predlog za vpis v zemljiko knjigo. Pametni e-obrazci: Zemljikoknjini predlogi (kliknite tu)

Kdo lahko predlaga vpis v zemljiko knjigo?

Zemljikoknjini predlog lahko vloi vsakdo, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiko knjigo. (Obstaja nekaj izjem, tako npr. predlog za zaznambo vrstnega reda lahko predlaga samo lastnik nepreminine.) Tudi odvetnik ali notar, ki je sodeloval pri sestavi listine o pravnem poslu, oziroma notar, ki je overil podpis na zemljikoknjinem dovolilu, sta pooblaena v imenu strank vloiti zemljikoknjini predlog.

Kaken mora biti zemljikoknjini predlog?

Zemljikoknjini predlog se vedno vloi v pisni obliki. Za najbolj pogoste vrste vpisov v zemljiko knjigo so predpisani obrazci. Predpisi tono doloajo, v kakni obliki, vsebini in po kaknem vrstnem redu mora zemljikoknjini predlog obsegati podatke, zato predlog za vpis ne more biti samo nekaken priblien opis strankinih elja. Na prvi strani mora biti vidno oznaen z nazivom zemljikoknjini predlog, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda. Vloi se v enem izvodu, razen e se vloi predlog za vpise pri ve sodiih hkrati.

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Najzanesljiveje boste pravilne zemljikoknjine predloge sestavili s pomojo pametnih e-obrazcev.

Kaj pomeni predznamba lastninske pravice in kako postopamo v tem primeru?

Predznamba je vpis, na podlagi katerega se zavaruje vrstni red pridobitve lastninske pravice, e preden predlagatelj razpolaga z vsemi potrebnimi dokumenti za vknjibo. Vendar predznamba uinkuje samo, e se pozneje opravii. Opraviitev pomeni vknjibo pravice v predznamovanem vrstnem redu. Vendar pa je potrebno paziti, saj so roki za opraviitev predznamb kratki. e je bila predznamba dovoljena na podlagi nepopolne zasebne listine ali notarskega zapisa, je rok za opraviitev en mesec od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe. Opraviitev se predlaga na obrazcu PRID08 (kliknite tu), ki je predviden za tovrstno vknjibo. Seveda je k zemljikoknjinemu predlogu potrebno priloiti tudi ustrezno listino.

2. Brezplano se posvetujte s strokovnjaki (kliknite tu)

Velikokrat bi radi vpraali ali preverili pravno pravilnost svojih odloitev, povpraali po monostih, ki jih imate, ali se le pogovorili kako se drugi lotijo stvari? Za vas smo razvili pravno/poslovni forum, kjer se lahko BREZPLANO posvetujete s strokovnjaki. Izkoristite enkratno prilonost in bodite hitro in ugodno informirani! Da, elim brezplani nasvet (kliknite tu).

3. Izkunje posameznikov
S sosedom sva podpisala dogovor, da lahko uporabljam pot, ki pelje ez njegovo posestvo. Ve let sva dogovor brez teav izvrevala, dokler se sosed ni odselil, tam pa se je naselil njegov sin. Sinu ni bilo ve, da uporabljam njegovo zemljo in mi je zael nagajati. Po pomo sem se zatekel k pravniku, ki pa mi je razloil, da pravica uporabe sosedovega zemljia pravno uinkuje ele z vpisom v zemljiko knjigo. e bi to vedel, bi te stvari uredil takoj, ko sva s sosedom podpisala sporazum in se mi sedaj ne bi bilo potrebno ubadatiti s temi problemi.

Janez B., otanj

Na zemljiu, ki je bil v solastnini, sem prodala svoj solastniki dele neki tretji osebi. Prodajo sem izvedla zelo na hitro, saj sem nujno potrebovala denar. O prodaji solastnine in pravic drugih solastnikov se nisem posebej pozanimala, kar pa me je teplo. Zato, ker solastnikov nisem obvestila o nameri prodaje, da bi lahko uveljavljali predkupno pravico, je bil posel neveljaven in se prodaje delea ni moglo vpisati v zemljiko knjigo. Zaradi svoje zaletavosti sem storila, da se je postopek prodaje zelo zavlekel, za kar mi je e danes al, pa e kredit sem morala najeti, saj sem denar res nujno potrebovala.

Mateja L., Kranj

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Kupila sem stanovanje in vloila predlog za vpis lastninske pravice. Vendar sem v tem asu dobila dobro ponudbo za delo v tujini, zato sem stanovanje elela prodati naprej, kupca pa sem tudi e imela. V tujino sem morala odpotovati im prej, ampak sem hotela prodajo izvesti pred odhodom. Ker pa kot lastnica v ZK e nisem bila vpisana, saj sodie o mojem predlogu e ni odloalo, kupec pa stanovanja ni hotel kupiti pred vpisom moje lastninske pravice v ZK, sem izkoristila monost vloitve urgence na zemljikoknjino sodie, da mojo zadevo obravnava prednostno. Razloge za prednostno obravnavanje sem navedla, sodie mi jih je ugodilo in zadevo reilo e v primernem asu.

Vesna P., Ljubljana

4. Pet najpogostejih vpraanj

Koliko asa traja postopek vpisa v zemljiko knjigo?
V veliki veini primerov sodie pri vpisu v zemljiko knjigo postopa hitro. Tako lahko na sodiih, kjer nimajo sodnih zaostankov, vao vlogo (va zemljikoknjini predlog) reijo e v nekaj dneh. Seveda je odvisno tudi od vas samih, kajti kar najhitreje je mono odloati o vpisu le v primerih, ko ste vloili popoln predlog z vsemi potrebnimi prilogami in plaano sodno takso. Povsem drugae je v primerih, kjer je vloeno veliko tevilo zemljikoknjinih predlogov, ki se vsi nanaajo na isto nepreminino. as reevanja vloge pa se e podalja v primeru, ko ena od strank zoper odloitev sodia ugovarja oziroma se pritoi. V taknih primerih sodie niti ne sme postopati hitro, saj mora upotevati naelo vrstnega reda odloanja o vpisih. To pomeni, da mora o vpisih glede posamezne nepreminine odloati po enakem vrstnem redu, kot so zadeve prispele na sodie. Dokler ni pravnomono odloeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odloati o vpisih glede iste nepreminine v postopku, ki se je zael kasneje.

Kaj pomeni izraz plomba?

Plomba je pomoni vpis oziroma zaznamek, ki nam pove, da je bil glede doloene nepreminine zaet zemljikoknjini postopek, v katerem pa zemljikoknjino sodie o vpisu e ni odloilo. Zemljikoknjino sodie vpie plombo po uradni dolnosti na podlagi prejema zemljikoknjinega predloga. Plombe se vpisujejo po vrstnem redu, tako kot so zemljikoknjini predlogi prispeli na sodie. Zemljikoknjino sodie mora plombo vpisati najkasneje do naslednjega delovnega dne po prejemu vloge do zaetka uradnih ur (do 9.00 ure). Poleg oznake, da gre za plombo, se navedejo tudi: opravilna tevilka, pod katero se vodi zemljikoknjini postopek, trenutek (dan, ura in minuta) zaetka zemljikoknjinega postopka, datum vpisa plombe v zemljiko knjigo, vrsta vpisa, ki se z zemljikoknjinim predlogom zahteva.

Kaj se zgodi, e predlagatelj vloi nepopoln zemljikoknjini predlog?

Sodie bo v tem s sklepom pozvalo predlagatelja, da zemljikoknjini predlog dopolni. Zoper sklep ni mogoe ugovarjati. V sklepu bo tudi obrazloitev, ki pove, zakaj je potrebno sklep dopolniti in v kaknem roku, sicer bo sodie predlog zavrnilo oziroma zavrglo. Paziti morate tudi na nekatere pasti, ki se skrivajo v sedaj veljavni zakonodaji. Predlog lahko dopolnite le v primerih, ko gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoe dopolniti. V nasprotnem primeru vam lahko sodie predlog zavrne brez predhodnega poziva na dopolnitev.

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Ali moram k predlogu za vpis priloiti izvirnik listine?

e je podlaga za vpis zasebna listina, morate njej izvirnik priloiti k predlogu. Po opravljenem vpisu v zemljiko knjigo izvirnika listine ne potrebujete ve. Vse listine, ki so bile podlaga za doloen vpis v zemljiko knjigo, gredo v zbirko listin in se skrbno in trajno hranijo. Vi pa boste lahko vse, kar je bilo vpisano v zemljiko knjigo, dokazovali z zemljikoknjinim izpiskom, ki ga lahko dobite kadarkoli, in to na vseh zemljikih knjigah po vsej dravi.

Ali lahko e vloen predlog za vpis umaknem?

Da. To je mogoe storiti osebno ali preko pooblaenca na sodiu v asu uradnih ur. S seboj morate imeti osebni dokument. Umik predloga je mono izvesti tudi po poti. V tem primeru morate navesti tone podatke o predlogu, ki ga elite umakniti.

5. Nasveti strokovnjakov
Veliko ljudi misli, da je s tem, ko je sklenjena prodajna pogodba za nepreminine, lastninska pravica e prenesena. To preprianje je napano, saj se lastninska pravica na nepreminini prenese ele z vpisom v zemljiko knjigo in ni prej. Zato je potrebno biti pozoren, e je bila sprememba v zemljiki knjigi zares izvedena. e ni bila, prodajalec kljub sklenitvi prodajne pogodbe e vedno velja za lastnika in odgovarja kot lastnik.

Eva ekli Jamnik, odvetnica, Carmen Dobnik in odvetniki

Zemljika knjiga je javna knjiga, kar pomeni, da je dostopna vsakomur. Zato se teje, da so pravice in pravna dejstva, ki so vpisana v zemljiki knjigi, vsakomur znana. Zato se v sporih ni mogoe sklicevati na to, da nismo vedeli za obstoj pravice, ki je vpisana v zemljiko knjigo. Velja pa tudi obratno: e doloena pravica ali pravno dejstvo, za katera zakon doloa obveznost vpisa, v zemljiki knjigi nista vpisana, se teje, da tretji ni vedel za to pravico ali pravno dejstvo, razen e se dokae nasprotno. Kot velja pravilo, da nepoznavanje prava koduje, lahko tudi tukaj reemo: Nevpis in nevpogled v zemljiko knjigo kodujeta.

Marua Dobrovoljc, pravna svetovalka, www.informiran.si

Pogosto se zgodi, da zakonca skupaj kupita stanovanje ali hio, v zemljiko knjigo pa kot lastnika vpieta le enega od njiju. Na podlagi tega vpisa se teje, da je edini lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiko knjigo. Ta bo lahko nepreminino prodal brez vednosti drugega zakonca (ker se je kupec zanesel na stanje v zemljiki knjigi). V tem primeru se drugi zakonec ne bo mogel sklicevati na to, da je del nepreminine tudi njegove. To postane problematino tudi, e se zakonec, ki je v zemljiki knjigi vpisan kot edini lastnik, zadoli. Njegov upnik namre lahko na podlagi pravnomone sodne odlobe zahteva, da se na skupnem premoenju zakoncev doloi dele dolnika in na ta dele zahteva izvrbo. e se izvrba na zakonevem deleu izvede, ima drugi zakonec predkupno pravico, da kupi ta dele pred drugimi kupci, po ceni, ki se doloi po predpisih o izvrbi. Ker pa je v zemljiki knjigi zadoleni zakonec vpisan kot edini lastnik, se ta nepreminina ne teje kot skupno premoenje zakoncev, pa pa kot posebno premoenje zakonca. To pomeni, da drugemu zakoncu ne pripade prednostna pravica kupiti zakonev dele. Zaradi opisanih situacij svetujem, da se ob skupnem nakupu nepreminine v zemljiko knjigo vpieta oba zakonca kot lastnika na skupnem premoenju z nedoloenimi delei.

Benjamin Zagorc, odvetnik

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

6. Potrebni dokumenti
Najhitreja in najenostavneja pot je preko spletnih pametnih e-obrazcev. Sistem z znanjem pravnega strokovnjaka izdela pravne dokumente in jih prilagodi vai situaciji. elim najti pravni dokument (kliknite tu). Kliknite na izbran dokument: ZK obrazec PRID01 - vknjiba lastninske pravice ZK obrazec PRID07 - vpis pridobitve druge pravice ZK obrazec PRID06 - vpis pridobitve stvarne slunosti ZK obrazec IZBR1 - izbris pravice ZK obrazec - sprememba podatkov o lastniku ZK obrazec PRID01 - predznamba lastninske pravice ZK obrazec PRID08 - vknjiba lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane pravice ZK obrazec ZAZN01 - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ZK obrazec PRID09 - vknjiba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu ZK obrazec ZAZN02 - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice ZK obrazec PRID10 - vknjiba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora ZK obrazec IZBR2 - izbris zaznambe ZK obrazec PRID02 - vpis pridobitve hipoteke ZK obrazec PRID03 - vpis pridobitve maksimalne hipoteke ZK obrazec PRID04 - vpis pridobitve hipoteke pri idealnem deleu ZK obrazec PRID05 - vpis pridobitve skupne hipoteke

7. Bodite redno informirani

Bodite redno informirani o pravnih zadevah! Za brezplano registracijo kliknite tu. Enkrat meseno boste na va e-potni naslov prejemali koristne nasvete, obveeni boste o pomembnih zakonodajnih spremembah (v obliki aktualnih novic) in zanimivih primerih iz prakse. Nepoznavanje prava koduje, zato bodite obveeni o vseh aktualnih zadevah! Da, elim biti informiran (kliknite tu).

8. Pravna praksa
Vpis razlinih pravic v eni listini. Kaj se zgodi, e imate v listini dovolilo za vpis ve pravic v zemljiko knjigo hkrati (npr. vknjiba lastninske pravice, vknjiba prepovedi odtujitve in obremenitve, vknjiba slunostne pravice stanovanja, ), v predlogu pa predlagate le eno od teh vknjib lahko tisto, ki se vam zdi najpomembneja, ali pa ste na ostale enostavno pozabili? (Kupec ali obdarjenec bo zagotovo predlagal vpis lastninske pravice). Ker je zemljikoknjini postopek formalen, bo sodie sledilo predlogu. Vpisalo bo torej samo lastninsko pravico, ne pa tudi vseh ostalih pravic, ki so sicer navedene v priloeni listini, vendar pa njihovega vpisa niste predlagali. Sprememba podatkov o fizini ali pravni osebi v zemljiki knjigi. Gre za spremembo imena, priimka, naslova

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

ali spremembo firme, sedea in poslovnega naslova. V praksi je mnogo dilem, kaken vpis je to? Je to vknjiba, zaznamba ali pooitev? Morda je pri uporabnikih toliko vpraanj tudi zato, ker Pravilnik o obrazcih zemljikoknjinih predlogov taknega obrazca ne pozna. Vsi zgoraj navedeni primeri so pooitve. Ker na sodiih ni zaivelo direktno prevzemanje teh podatkov iz matinih evidenc (po uradni dolnosti), lahko stranka vse te spremembe predlaga kar sama z zemljikoknjinim predlogom kliknite tukaj. Zakon za pooitev ne predpisuje plaila sodne takse, zato se v vseh teh primerih plaa sodna taksa samo za predlog po tar. t. 17/1 ZST v vrednosti 8,21 EUR. Vrstni red odloanja. Kako sodie odloa o zemljikoknjinih predlogih, ki se nanaajo na isto nepreminino, vendar na drug solastniki dele? V taknih primerih je potrebno akati na pravnomonost predhodnega predloga. Zakon doloa, da je vrstni red odloanja vezan na nepreminino (122. len ZZK-1). Dokler ni pravnomono odloeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odloati o vpisih glede iste nepreminine v postopku, ki se je zael kasneje. Zdruitev ali delitev obremenjenih parcel. Spremembe podatkov o nepreminini, glede katerih je temeljna evidenca kataster, se v zemljiki knjigi pooitijo po uradni dolnosti. O taknem vpisu (pooitve) sodie ne obvea strank s sklepom. Problem bi nastal takrat, e Geodetska uprava (GURS) dovoli zdruitev parcel, ki so razlino obremenjene oziroma nimajo enakega pravnega stanja glede lastnitva. Ker v taknem primeru GURS posee v podroje, za katero je matina evidenca zemljika knjiga, sodie tega vpisa ne bo opravilo. Drugae je pri delitvi obremenjene parcele. V tem primeru se vsa bremena (vsi vpisi) prenesejo na novonastale parcele. Izbris starih hipotek! Zemljika knjiga jih lahko brie po uradni dolnosti. Vendar pa sodie daje prednost tistim, za katere ste izbris predlagali sami, saj imate le tako zagotovljen vrstni red izbrisa. Stare hipoteke se izbriejo na podlagi dolobe 138. lena ZZK (Uradni list RS t. 33/1995). ZZK je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003, vendar pa je doloba 138. lena ZZK ostala v veljavi tudi po uveljavitvi ZZK-1. Stara hipoteka je tista hipoteka, ki je bila stareja od 25 let na dan uveljavitve ZZK. Torej lahko vloite zemljikoknjini predlog in na podlagi 138. lena ZZK predlagate izbris za vse tiste hipoteke, ki so bile vloene za vpis v zemljiko knjigo pred 16.7.1970.

9. Ali veste ...

Prvi vpis etane lastnine! Prvi predlog za vknjibo na zgradbi ali prva vknjiba na posameznem delu zgradbe je takse prosta. S takno dolobo v zakonu se vzpodbuja vpise etane lastnine v zemljiko knjigo. Nepopolna vloga? e oddate na sodie nepopolno vlogo oziroma zemljikoknjini predlog, vas bo sodie s sklepom pozivalo na dopolnitev (npr. dopolnitev predloga z izvirnikom listine ali dopolnitev samega predloga). V tem primeru vam sodie zarauna sodno takso po tar. t. 17/4 ZST. Nedovoljena gradnja? Gradnja na rno je lahko zelo hud problem. Izree se inpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje po 158. lenu ZGO-1. Sledi zaznamba v zemljiki knjigi, ki poleg ostalih prepovedi prepoveduje tudi vse vpise in spremembe vpisov v zemljiki knjigi. Sodie bo zaradi prepovedi vpisov zavrnilo prav vse zemljikoknjine predloge, ki so prispeli po vpisu zaznambe po 158. lenu ZGO-1. Tako bo morala zainteresirana stranka pri pristojnem gradbenem inpektorju najprej dosei izbris prepovedi tega vpisa, ele po tem bo zemljikoknjino sodie lahko pozitivno odloalo o ostalih predlogih oziroma vlogah. Kaj je lastninska pravica? Lastninska pravica je najpomembneja stvarna pravica, ki jo priznava in varuje e ustava V 37. lenu SPZ je lastninska pravica opredeljena kot pravica imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Kako prenesemo lastninsko pravico na drugo osebo? Za prenos lastninske pravice se zahteva veljaven zavezovalni posel. To je pravni naslov za prenos lastninske pravice. Najvekrat je to prodajna ali darilna pogodba. Pogodbo lahko sestavite tudi sami, vendar pa mora vsebovati vse podatke, ki se v skladu z zemljikoknjinimi predpisi potrebnimi za vpis lastninske pravice. 49. len SPZ pa doloa, da je za prenos lastninske pravice na nepremininah potreben e vpis v zemljiko knjigo.

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Zemljikoknjino dovolilo? Je izrecna in nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha. Podpis na njem mora biti overjen (SPZ). Dovolilo lahko vsebuje e listina (pogodba). lahko pa je dano samostojno, denimo ele po plailu kupnine.

Primer samostojnega zemljikoknjinega dovolila

Na podlagi prodajne pogodbe z dne 10.3.2008 podpisani Janez Bedet, EMO 2702950509492, stan. Gorska cesta 88c, 1000 Ljubljana, izrecno dovoljujem, da se pri nepreminini parcelna tevilka 599, vpisani v vloku tevilka 30, katastrska obina Beigrad, vknjii lastninska pravica v korist osebe: Janko Bedet, EMO 1203985500345, stan. Gorska cesta 99c, 1000 Ljubljana, do celote (1/1). Kdaj se pridobi stvarna pravica? Stvarne pravice na nepremininah se pridobijo oziroma prenehajo s tistim trenutkom, ko je zemljikoknjino sodie prejelo va predlog za vpis. Kaj e pravic ne vpiemo v zemljiko knjigo? Nihe vas ne bo kaznoval z denarno kaznijo, e boste razpolagali z listino, sposobno za vpis v zemljiko knjigo, pa tega vpisa ne boste predlagali. Zgodi pa se vam lahko nekaj veliko hujega, saj tisti, ki izpolni pogoje za vpis pravice v zemljiko knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse kodljive posledice takne opustitve. V najslabem primeru lahko ostanete brez nepreminine. Zemljika knjiga pozna naelo: Kar je vpisano v zemljiko knjigo, velja.. In obratno: Kar ni vpisano, ne velja oziroma ne obstaja.

10. Koristne povezave

On-line izdelava potrebnih dokumentov (kliknite tu) Forum za posvet o pravnih zadevah (kliknite tu) Slovenska sodia (kliknite tu) Odvetnika zbornica Slovenije (kliknite tu) Notarska Zbornica Slovenije (kliknite tu) Elektronski dostop do zemljike knjige (kliknite tu) Geodetska uprava Republike Slovenije (kliknite tu)

11. Slovar
Zemljikoknjino sodie: sodie, ki vodi zemljiko knjigo. To so okrajna sodia. Zemljikoknjino sodie vodi zemljiko knjigo s tem, da odloa o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Zemljika parcela: prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj z vsemi sestavinami. Nepreminina: zemljie z vsemi sestavinami oziroma zemljie s pripadajoimi stavbami in deli stavb. Kataster: zemljiki kataster, kataster stavb oziroma vsaka druga evidenca, ki se vodi na podlagi zakona in ki je temeljna evidenca za vpis podatkov o zemljikih parcelah oziroma o objektih ali njihovih posameznih delih Identifikacijski znak zemljike parcele: oznaka katastrske obine, v kateri se parcela nahaja, in parcelna tevilka, kot je vpisana v zemljikem katastru. Identifikacijski znak stavbe oziroma njenega posameznega dela je identifikacijska tevilka, kot je vpisana v katastru stavb.

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula): izrecna nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen. Plomba: pomoni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zemljikoknjini postopek, v katerem zemljikoknjino sodie o vpisu e ni odloilo. Vknjiba: glavni vpis, s katerim se dosee oziroma izkae pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiko knjigo. Predznamba: glavni vpis, s katerim se dosee oziroma izkae pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiko knjigo, in ki uinkuje pod pogojem, da se predznamba opravii. Zaznamba: glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon doloa, da se vpisujejo v zemljiko knjigo. Zelo pogost vpis v zemljiko knjigo je zaznamba prepovedi po 158. lenu ZGO-1. V tem primeru gre za izreen inpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje. Le ta pa poleg drugih prepovedi prepoveduje vse vpise in spremembe vpisov v zemljiki knjigi. Drug zelo pogost vpis je zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Rok veljavnosti za takno zaznambo je eno leto od izdaje sklepa o dovolitvi zaznambe. Pooitev: pomoni vpis, s katerim se spremeni podatek glede doloene nepreminine oziroma doloen podatek o imetniku pravice na nepreminini. Lahko pa so pooitve tudi povezave med posameznimi vpisi v zemljiki knjigi. Pooitev spremembe podatkov o nepreminini se obiajno izvri na podlagi odlobe oziroma obvestila pristojne geodetske uprave. To spremembo opravi zemljika knjiga po uradni dolnosti. Za pooitev gre tudi v primerih, ko spreminjamo podatke o fizinih in pravnih osebah (npr. sprememba priimka, sprememba prebivalia ali poslovnega naslova ipd.).

12. Predpisi s tega podroja

Stvarnopravni zakonik Zakon o zemljiki knjigi Pravilnik o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige Pravilnik o obrazcih zemljikoknjinih predlogov Zakon o sodnih taksah

13. Seznam ostalih prironikov

Kliknite na eleni prironik: Kako zaposliti delavca Katere pravice mi pripadajo kot delavcu Kako pravilno in brez tveganj odpustiti delavca Kako ustanoviti d.o.o. Kako ustanoviti s.p. Vse o podjemni pogodbi (pogodbi o delu) Najpomembneje informacije o dedovanju

posvetuj se

e-novice

polji prijatelju

Kako sestaviti oporoko Kako do razveze zakonske zveze Osnovno o pogodbah Kako kupiti ali prodati motorno vozilo Kako uinkovito izterjati dolg Kje lahko dobim strokovno pravno pomo ali zastopanje Kako kupiti/prodati/najeti/oddati nepreminino Pravni prironik za e-trgovino Osnovno o avtorskih pogodbah

Razveselite tudi prijatelje!

Poljite jim ta prironik. Hvaleni vam bodo za koristne brezplane informacije! (kliknite tu)

14. Ta prironik so omogoili:

Poi ci odgovore tudi na

Najdi.si!