Matematika VII .

Programsko podra~je: (~asa)

Nivo na znaewa i sposobnosti Standard repoznava, ozna~uva i ka`uva definicija za vektor i za dol`ina na vektor; definicija za nasoka na vektor i dol`ina na vektor; prepoznava i ka`uva definicija za kolinearni vektori i vektor nula; razlikuva istonaso~eni, sprotivno naso~eni, ednakvi i sprotivni vektori; iska`uva definicija za istonaso~eni, sprotivno naso~eni, ednakvi i sprotivni vektori; razlikuva skalarni od vektorski veli~ini; razlikuva original od slika pri translacija; gi iska`uva svojstvata na translacija; razlikuva istonaso~eni agli od ednakvi naso~eni agli; pravi razlika me|u agol i naso~en agol; prepoznava stepen so pokazatel priroden broj; razlikuva vrednost na stepen so paren pokazatel od vrednost na stepen so neparen pokazatel, koga osnovata e negativen broj; gi iska`uva svojstvata na operaciite mno`ewe i delewe na stepeni so ednakvi osnovi; znae da presmeta vrednost na kvadrat na nekoi broevi; iracionalni; naveduva primeri na brojni izrazi; razlikuva broen izraz od izraz so promenliva i razlikuva konstanta od promenliva vo daden izraz; poka`uva na primeri monom, binom i polinom; razlikuva koeficient na monom od glavna vrednost; poka`uva na primeri sli~ni i sprotivni monomi; znae da odredi zbir, odnosno razlika na sli~ni monomi; gi nabrojuva vidovite celi racionalni izrazi; naveduva primeri za celi racionalni izrazi, razlikuva cel od droben izraz i istite gi definira; prepoznava centralen i periferen agol; definira periferen agol; voo~uva i definira tangentna otse~ka; definira tetiven i tangenten ~etiriagolnik; ja iska`uva zavisnosta na periferniot i centralniot agol nad ist kru`en lak; iska`uva tvrdewe za goleminata na periferniot agol nad dijametarot vo edna kru`nica (Talesova teorema i obratna na nea); definira pravilen mnoguagolnik; definira karakteristi~en triagolnik na pravilen mnoguagolnik; definira plo{tina na mnoguagolnik; nabrojuva karakteristi~ni svojstva na ramnostran triagolnik i kvadrat;

POMNEWE

Matematika VII .

RAZBIRAWE

iska`uva tvrdewa za opi{ana i vpi{ana kru`nica kaj mnoguagolnik; ja iska`uva Pitagorovata teorema; prepoznava ednakvoplo{tni figuri; zapi{uva formuli za plo{tina na pravoagolnik, kvadrat, romboid, romb, razni triagolnici, trapez i deltoid; zapi{uva formula za plo{tina na pravilen mnoguagolnik so pomo{ na stranata i apotemata i obratno; zapi{uva formula za perimetar i plo{tina na krug preku negoviot radius i obratno;. iska`uva definicija za podreden par; efinira podreden par; efinira pravoagolen koordinaten sistem i koordinatna ramnina; efinira relacija; ska`uva svojstva na relacija; imboli~ki zapi{uva funkcija; i razlikuva na~inite na zadavawe na funkcija; azlikuva i prepoznava domen, kodomen i mno`estvo vrednosti na dadena funkcija; repoznava i zapi{uva vrednost na razmer na dva broja; efinira ednakvi i obratni razmeri; repoznava ~lenovi na proporcija; efinira proporcija; ska`uva nekoi svojstva na proporcija; azlikuva pravoproporcionalni od obratnoproporcionalni veli~ini; azlikuva siguren, nevozmo`en, slu~aen i verojaten nastan; aveduva primeri na nastani so verojatnost 0 , me|u 0 i 1 i nastani so verojatnost 1. Objasnuva konstrukcija na vektor na daden vektor; odreduva zbir i razlika na dva vektori; gi objasnuva svojstvata na operacijata sobirawe na vektori; objasnuva i definira translacija; identifikuva vektor na translacija; objasnuva {to e naso~en agol; definira rotacija i voo~uva centar i agol na rotacija; gi objasnuva na~inite na koi se zadava rotacija; odreduva slika na to~ka i otse~ka pri rotacija; go objasnuva i definira poimot stepen so pokazatel priroden broj; voo~uva osnova, stepenov pokazatel i vrednost na stepen; prika`uva proizvod od ednakvi mno`iteli so pomo{ na stepen i obratno; odreduva vrednost na stepen so pokazatel 1 ili 0; gi objasnuva svojstvata na operaciite stepenuvawe na stepen, proizvod i koli~nik vo ednostavni primeri; odreduva brojna vrednost na stepen so pokazatel 2, (: ako xQ toga{ i h2Q. Zo{to?

Matematika VII .

objasnuva i {to kvadraten koren na priroden broj odreduva; odreduva kvadraten koren na decimalen broj so dadena to~nost; objasnuva so primer {to e realen broj i go pretstavuva na brojna prava; definira izraz so promenliva; objasnuva {to e konstanta, {to e promenliva i {to domen na promenliva; definira koeficient na monom , na sli~ni monomi i sprotivni monomi; definirai odreduva stepen na monom i stepen na polinom; odreduva zbir, odnosno razlika na sli~ni monomi; odreduva proizvod, odnosno koli~nik na monomi i ja objasnuva postapkata; odreduva stepen na monom so pokazatel priroden broj i ja objasni postapkata; odreduva proizvod na polinom i monom, kako i proizvod na polinomi; odreduva kvadrat od zbir i kvadrat od razlika na dva monomi i ja objasnuva postapkata; ja objasnuva postapkata za delewe polinom so monom i polinom so polinom; go objasnuva razlo`uvaweto na broj (ili izraz) na prosti mno`iteli; odreduva brojna vrednost na racionalen izraz; dopu{teni vrednosti na promenlivata za daden izraz; objasnuva {to e racional izraz; identifikuva centralen agol na dadena kru`nica so soodvetniot kru`en lak i taa vrska ja koristi vo ; go identifikuva periferniot agol so soodvetniot kru`en lak; objasnuva {to e tangenta na kru`nica; go voo~uva agolot pome|u tangentata i radiusot na kru`nicata vo dopirnata to~ka; voo~uva deka stranata na tangenten ~etiriagolnik pretstavuva zbir na dve tangentni otse~ki; odreduva zbir na vnatre{ni agli i zbir na nadvore{ni agli na pravilen mnoguagonik; voo~uva i odreduva radius na vpi{ana i radius na opi{ana kru`nica so pomo{ na stranata na pravilen mnoguagolnik; odreduva apotema i centralen agol; izrazuva strana na pravoagolen triagolnik so pomo{ na drugite dve strani; odreduva dol`ina na kru`n lak ako se poznati centraln agol i radiusot; odreduva centralniot agol ako se dadeni radius i dol`ina na kru`niot lak; odreduva radiusot ako se dadeni dol`ina na kru`niot lak i goleminata na centralniot agol; ormira Dekartov proizvod na dve mno`estva; a objasnuva opredelenosta na to~ka na brojna prava i vo koordinatna ramnina; retstavuva to~ka vo pravoagolen koordinaten sistem; dreduva koordinati na dadena to~ka vo pravoagolen koordinaten sistem; pretstavuva relacija so graf i grafik; dreduva domen, kodomen i mno`estvo vrednosti na dadena funkcija; dreduva vrednost na razmer na dva broja; bjasnuva i odreduva geometriska sredina na dva broja;

Matematika VII .

PRIMENUVAWE

dreduva koeficient na proporcionalnost na dve veli~ini; retstavuva grafi~ki prava i obratna proporcionalnost; dreduva zavisnost na veli~inite vo prakti~ni primeri; bjasnuva nastani: siguren, nevozmo`en,slu~aen i verojaten nastan. Gi primenuva svojstvata na operacijata sobirawe na vektori; preslikuva figuri pri translacija; gi primenuva svojstvata na translacija pri re{avawe na zada~i; primenuva sprotivna translacija vo ednostavni zada~i; re{ava zada~i so translacija, zadadena na razni na~ini; preslikuva kru`nica i triagolnik pri rotacija; go primenuva vo zada~i redot na operacijata stepenuvawe; gi primenuva svojstvata na operaciite stepenuvawe na stepen, na proizvod i na koli~nik vo ednostavni primeri; presmetuva vrednost na stepen vo ednostavni primeri; re{ava ravenki od vidot x2=a (a 0); sveduva polinomi i odreduva zbir, odnosno razlika na polinomi; razlo`uva daden cel broj na prosti mno`iteli; presmetuva vrednost na kvadrat na nekoi broevi; ja primenuva vo ednostavni primeri postapkata za odreduvawe kvadrat od zbir i kvadrat od razlika na dva monomi; sostavuva izraz spored dadena ednostavna situacija, opi{ana so zborovi; presmetuva vrednost na koli~nikot na dva polinomi; razlo`uva daden polinom na prosti mno`iteli; so izvlekuvawe mno`itel pred zagrada, kako i so koristewe na polinom od vidot a2- b2 spored formula; koristi obrasci za sobirawe i sreduvawe na podatoci; razlo`uva daden polinom na prosti mno`iteli so primena na identitetite; interpretira podatoci, grafi~ki i so tabela; ja koristi vo zada~i zavisnosta na periferniot i centralniot agol nad ist kru`en lak; koristi vo zada~i tvrdewe za goleminata na periferniot agol nad dijametarot vo edna kru`nica (Talesova teorema i obratna na nea); preslikuva to~ka pri translacija; preslikuva otse~ka triagolnik i drugi figuri pri translacija; konstruira tangenta na kru`nica vo to~ka od kru`nicata; konstruira kru`nici opi{ani okolu kvadrat, pravoagolnik i ramnokrak trapez; konstruira kru`nica vpi{ana vo kvadrat, romb i deltoid; koristi vo zada~i karakteristi~en triagolnik na pravilen mnoguagolnik; pitagorovata teorema ja primenuva kaj pravoagolnik, kaj kvadrat, kaj ramnokrak triagolnik i kaj ramnostran riagolnik; konstruira nekoi pravilni mnoguagolnici vpi{ani vo dadena kru`nica; primenuva formuli za plo{tina na pravoagolnik, kvadrat, romboid, romb, razni

Matematika VII .

ANALIZA, SINTEZA I VREDNUVAWE

triagolnici, trapez i deltoid; primenuva formula za plo{tina na pravilen mnoguagolnik vo re{avawe zada~i; gi izrazuva radiusot i dijametarot so pomo{ na plo{tinata na krug; presmetuva moda, medijana, rang, aritmeti~ka sredina i procent; primenuva formuli za plo{tina, perimeter na krug, kru`en ise~ok i kru`en prsten; primenuva svojstva na proporciite vo re{avawe zada~i; primneuva prodol`ena proporcija vo ednostavni zada~i; primenuva prosto trojno pravilo vo re{avawe zada~i. Doka`uva svojstva na translacija i rotacija; preslikuva poslo`eni figuri pri translacija i pri rotacija; procenuva brojna vrednost na stepen so pokazatel 2; procenuva kvadraten koren na priroden broj; procenuva kvadraten koren na decimalen broj so dadena to~nost; sostavuva tekst soodveten na daden racionalen izraz; re{ava poslo`ena zada~a so postapkata za razlo`uvawe; doka`uva deka centralnite agli nad ist kru`en lak , vo ista kru`nica se ednakvi; doka`uva tvrdewe za goleminata na periferniot agol nad dijametarot vo edna kru`nica (Talesova teorema i obratna na nea); konstruira tangenta na kru`nica od to~ka {to e nadvor od nea; konstruira otse~ka na koja merniot broj na dol`inata e iracionalen broj; doka`uva zavisnost na periferniot i centralniot agol nad ist kru`en lak; oka`uva tvrdewe za zbirovite na sprotivnite agli kaj tetiven ~etiriagolnik i istoto go doka`uva; doka`uva tvrdewe za zbirovite na sprotivnite strani kaj tangenten ~etiriagolnik; doka`uva tvrdewa za opi{ana i vpi{ana kru`nica kaj mnoguagolnik; ja doka`uva Pitagorovata teorema; razlo`uva figuri na skladni delovi; ja doka`uva ispravnosta na formulate za plo{tina na pravoagolnik, kvadrat, romboid, romb, razni triagolnici, trapez i deltoid; ja doka`uva ispravnosta na formulata za plo{tina na pravilen mnoguagolnik; ja procenuva plo{tinata na pravoagolnik, kvadrat, romboid, romb, razni triagolnici i svojata procenka ja proveruva; izbira na~in za pretstavuvawe na podatoci; procenuva polo`ba na to~ka vo koordinaten sistem spored dadeni koordinati; primneuva prodol`ena proporcija vo poslo`eni zada~i.