Obrazovni Refleksi

Impresum
Spisanie za teorijata i praktikata vo vospitanieto i obrazovanieto Izdava~ Biro za razvoj na obrazovanieto ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje Izdava~ki sovet Julija Dimitrova, pretsedatel Anica Aleksova, zamenik-pretsedatel Lirie Rexepi, sekretar prof. d-r Murat Murati Mite Stefanovski Fadiq Veapi Rodna Stoilevska Trajko Jovanovski Redakcija Vase Man~ev, urednik m-r Gorica Mickovska, zamenik-urednik Bojana Naceva Fatmir Sulejmani Marija Nikolova Zekir Kadriu Trajko Jovanovski Gordana Doneva-Atanasoska Blagoja Trajkoski Za izdava~ot ]amil Xeladini, direktor Lektura i korektura Suzana Stojkovska
Obrazovni refleksii
Tehni~ki urednik i kompjuterska grafika Svetlana Stoj~eva
Adresa na redakcijata ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje
Tira`: 550 primeroci
Pe~ateno vo:
Sodrìna
Informacii Roza Peru{oska: Nova Koncepcija za osnovno obrazovanie na vozrasnite Danica Talimxioska; d-r Nikola Dimitrov: Za prvpat vo Republika Makedonija natprevar za crtawe karta za ìvotnata sredina Georgina Jakimova: Aktuelni pra{awa za profesionalnoto obrazovanie vo Ruskata Federacija prof. d-r Vera Georgieva: Vlado Timovski Obrazovanieto i religijata, Soo~uvawe so veronaukata, Feniks, Skopje, 2005 Information
Obrazovni refleksii
65 68 73 77
Roza Perushoska: New Convention on Adult Elementary Education Danica a T limx hioska;d-r Nikola Dimitrov: First Competition in the Republic of Macedonia on Drawing Environmental Map Georgina J akimovska: Current Issues of Professional Education in the Russian Republic Vera Georgieva: Vlado Timovski: Education and Religion, Facing Religious Education, Feniks, Skopje, 2005
2/2005
Obrazovni refleksii
Aktuelnosti
Fehim Huskovi} Prikazna, 2003, 81h 100
2/2005
Obrazovni refleksii
Aktuelnosti
AKTUELNI TEKOVI VO OBRAZOVANIETO OD 2000 DO 2005 GODINA

]amil Xeladini m-r Ta{e Stojanovski Tawa Andonova - Mitrevska \or|i Andreevski
razvoj i ispolnuvawe na standardite za pribliùvawe i integrirawe vo Evropskata unija. I. PRETPOSTAVKI ZA PROMENITE VO OBRAZOVANIETO Pro{iruvawe na procesite na demokratizacija Procesot na demokratizacija na obrazovanieto, vsu{nost, se pro{iruva so sozdavawe uslovi vo u~ili{tata za sloboden razvoj na li~nosta na u~enikot, zadolìtelno opfa}awe na decata od {estgodi{na do 14-godi{na vozrast so zadolìtelno devetgodi{no obrazovanie i vospitanie, napu{tawe na ednoobraznosta vo organizacijata na nastavata so posvetuvawe pogolema grià za sekoj poedine~en u~enik, preispituvawe i inovirawe na sodrìnite i znaewata (tie se pro{iruvaat i se na povisoko nivo). Osovremenuvaweto na nastavniot proces vo zadolìtelnoto obrazovanie ima cel da go zajaknuva negoviot op{toobrazoven karakter, da se za~uva relativnata ednoobraznost i da trae podolgo. Se podobruvaat uslovite za opfatot na decata vo osnovnite devetgodi{ni u~ili{ta so nastava na maj~in jazik, za u~enicite pripadnici na makedonskiot narod i pripadnicite od drugite zaednici, albanska, turska i srpska. Se sozdavaat uslovi po zavr{uvaweto na zadolìtelnoto obrazovanie okolu 85% od u~enicite neposredno da se zapi{at vo nekoe sredno u~ili{te vo programi za gimnaziskoto obrazovanie, srednoto stru~no ili srednoto umetni~ko obrazovanie.
VOVED Sevkupnite op{testveni promeni po 2000-ta godina vo Republika Makedonija gi trasiraat i globalnite razvojni pravci na obrazovniot sistem za da se postignat slednive celi: pro{iruvawe na procesite na demokratizacija vo obrazovanieto; podobruvawe na uslovite za formalnoto i neformalnoto obrazovanie na mladite i vozrasnite; podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na obrazovanieto; implementacija na strategijata za doìvotno u~ewe; sorabotka so zemjite od Evropskata unija i so sosednite zemji. Promenite vo obrazovanieto vo ovoj period se ostvaruvaa vo uslovi na dramati~ni i zna~ajni transformacii vo politi~kiot, ekonomskiot i socijalniot razvoj na Republika Makedonija. No, i pokraj site te{kotii i tenzii se za~uva mirot i bezbednosta na dràvata so {to se ovozmoì politi~ki, ekonomski i socijalen
2/2005
Aktuelnosti
Za gimnaziski programi se opredeluvaat okolu 40% od u~enicite, dodeka vo tehni~kite i drugite stru~ni u~ili{ta so trigodi{no i ~etirigodi{no traewe se zapi{uvaat do 60% od u~enicite vo srednoto obrazovanie. Me|utoa, kaj mladite i ponatamu ima pomal interes za obrazovanieto za zanimawata so traewe od {est meseci do dve godini. Za decata i mladite vo osnovnite u~ili{ta koi pokaùvaat interes i sposobnosti vo oblasta na umetnostite (balet i muzika) se organizira paralelno osnovno, muzi~ko i baletsko obrazovanie. Po osnovnoto u~ili{te u~enicite imaat mo`nosti da go prodolàt {koluvaweto vo sredni u~ili{ta: muzi~ki, baletski i u~ili{ta za primeneta umetnost. Za umetnostite se organizirani studii na posebni visokoobrazovni institucii (za likovna, dramska i muzi~ka umetnost). Za u~enicite so posebni obrazovni potrebi se griàt prosvetnite organi, slu`bite za socijalna rabota vo edinicite na lokalnata samouprava i na dràvno nivo. Vo u~ili{tata i centrite za u~enici so posebni obrazovni potrebi, koi se osnovani od edinicite na lokalnata samouprava i od dràvata, na mladite im se ovozmoùva da steknat sredno obrazovanie ili obrazovanie za rabotno osposobuvawe. Nivnata dejnost se finansira so sredstva od izvori na dràvata, lokalnata samouprava, donacii i sli~no. Na visokoto obrazovanie se zapi{uvaat okolu 50% od u~enicite, neposredno po ~etirigodi{noto sredno obrazovanie. Uslovite i kriteriumite za zapi{uvawe na novi studenti gi predlagaat visokoobrazovnite institucii, a se usoglasuvaat na univerzitetite. Poradi ograni~eniot broj na mesta za novi studenti, se koristat postapki za rangirawe na kandidatite spored uspehot od srednoto u~ili{te i rezultatite na kvalifikacionite ispiti. Kriteriumite se ednakvi za redovnite i vonrednite studenti. Demokratskite procesi se pottiknati i so sozdavawe na zakonska regulativa za kofinansirawe na studiite, spored pravila {to gi donesuvaat fakultetite i institutite, odnosno nivnite organi i resornoto ministerstvo.
Obrazovni refleksii
Dràvata vloùva sredstva i za stipendii i studentski krediti koi naj~esto gi koristat studentite i u~enicite od poniskite socijalni sloevi, kako i talentiranite studenti i u~enici od razli~ni oblasti na studiite. Na visokoobrazovnite ustanovi im e garantirana akademskata avtonomija koja se izrazuva vo planiraweto, ostvaruvaweto i razvojot na visokoobrazovnata dejnost, ureduvaweto na vnatre{nata organizacija, formiraweto na fondovi, zdruùvaweto i asociraweto vo soodvetni organizacii i asocijacii vo zemjata i stranstvo, u~estvoto vo me|unarodna sorabotka i dr. Vo tek e procesot na decentralizacija na sistemot na rakovodewe i upravuvawe vo obrazovanieto i vospitanieto so prezemawe nadle`nosti na lokalnata samouprava za osnovawe, finansirawe i administrirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, prevoz i ishrana na u~enicite i nivno smestuvawe vo u~eni~ki domovi. Podobruvawe na uslovite za formalnoto i neformalnoto obrazovanie Op{t vpe~atok e deka bavno se re{avaat identifikuvanite slabosti vo srednoto obrazovanie koi se odnesuvaat na slednive aspekti: integracijata na op{toto, stru~no-teoretskoto i prakti~noto obrazovanie; vospostavuvawe nov na~in na finansirawe, upravuvawe i organizacija na sistemot na srednoto stru~no obrazovanie; sozdavawe mo`nosti mladite da se opredeluvaat za rabota neposredno po {koluvaweto; pro{iruvawe na {ansite za vonredno {koluvawe so izedna~uvawe na statusot na redovnite i vonrednite u~enici, kako i za permanentno obrazovanie. Eden del od iznesenite problemi i te{kotii se re{avaa vo ramkite na FARE programata za reforma na stru~noto obrazovanie i obuka, no i ponatamu e aktuelna potrebata za preispituvawe na brojot na obrazovnite profili i nastavnite planovi vo srednite
2/2005
Obrazovni refleksii
u~ili{ta za da se postigne pogolema racionalnost i ekonomi~nost. Vo taa smisla, od 2001 godina so poddr{ka na Germansko-makedonskata asocijacija za tehni~ka sorabotka otpo~na proekt za inovirawe na nastavnite programi i nastavniot proces za trigodi{noto stru~no obrazovanie. So ovoj proekt se opfateni nastavnite programi za ma{inska, avtotehni~ka i elektrotehni~ka struka za tri obrazovni profili vo srednite u~ili{ta vo Ohrid, Strumica, Kumanovo, [tip, Bitola, Gostivar i Skopje. Izraboteni se novi nastavni planovi i programi so koi se nudi 50% op{to i stru~no-teoretsko obrazovanie i 50% prakti~na obuka koja se realizira vo u~ili{ni rabotilnici koi se renovirani i opremeni spored germanski standardi. Prakti~nata obuka se izveduva i vo firmi vo koi se vr{i soodvetna dejnost za navedenite struki. Se odrùva obuka i za nastavnicite. Proektot }e trae do 2007 godina. Spored dosega{nata praktika vo srednite u~ili{ta moè da se ostvaruvaat programi za nekolku struki, no postojat u~ili{ta samo za edna struka ili za gimnazisko obrazovanie. Sepak, prostorot vo u~ili{tata za sredno obrazovanie e ograni~en. S# u{te ima u~ili{ta koi rabotat vo dve smeni, so {to se sozdavaat golemi te{kotii vo planiraweto i organizacijata na nastavata. Ovoj problem e prisuten podolgo vreme. Vo javnite u~ili{ta lesno se vklopuvaat i vozrasnite koi gi pla}aat tro{ocite za svoeto obrazovanie. Me|utoa, obrazovanieto na vozrasnite vo srednite u~ili{ta s# u{te e organizirano prete`no so polagawe na ispiti. Poretko se organizira konsultativna, dopisna nastava i sl., bidej}i sredstvata za obrazovanieto na vozrasnite se mo{ne skromni i ograni~eni ne samo na socijalnite partneri, tuku i na korisnicite, lokalnata samouprava, dràvata i dr. Neophodni se dopolnitelni napori za nadminuvawe na ovie te{kotii za da se ovozmoì pro{iruvawe na mreàta na obrazovnite institucii i formite za srednoto stru~no obrazovanie za vozrasnite. Sepak, neodlo`na e potrebata za potemelna analiza na mreàta na srednite u~ili{ta, obrazovnite pro-
Aktuelnosti
fili, sostojbite na pazarot na trudot so cel za racionalizacija vo srednoto stru~no obrazovanie, obezbeduvawe standardi, oprema i informati~ka tehnologija, utvrduvawe standardi spored nomenklaturata na obrazovnite profili i zanimawa, osposobuvawe na direktorite za menaxirawe i komunicirawe so lokalnata zaednica i socijalnite partneri. Podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na obrazovanieto Koga se zboruva za podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na obrazovanieto podednakvo se misli na planiraweto, realizacijata i evalvacijata na obrazovniot proces. Ovie elementi imaat centralno mesto vo obrazovnata politika. Glavna pridobivka od toa se naporite za inovirawe na nastavnite planovi i programi; osovremenuvawe na postapkite i kriteriumite za ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo tekot na obrazovniot proces (procesna evalvacija), a osven toa se razviva i vospostavuva sistem za eksterna evalvacija. Za ovaa cel se pravat napori za pro{iruvawe na Sektorot za ispiti pri Biroto za razvoj na obrazovanieto i negovo prerasnuvawe vo Centar za ispiti koj }e prodolì da raboti pointenzivno na {ireweto na inovaciite vo sledeweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite. Taka, od 2000 do 2005 godina se utvrdeni standardi na postigawata na u~enicite re~isi za site nastavni predmeti na krajot na oddelenskata nastava na osnovnoto u~ili{te. Vo tek e izrabotkata na standardi za postigawata na u~enicite po nastavnite predmeti na krajot na ciklusot na predmetnata nastava vo zadolìtelnoto obrazovanie. Ovie standardi se dobieni so kombinacija na ekspertski (aprioren) pristap i empiriski (statisti~ki) pristap. Se vr{at i nacionalni ocenuvawa na reprezentativen primerok. Rezultatite od ovie istraùvawa davaat verodostojni informacii koi se osnova za prezemawe
2/2005
Aktuelnosti
na interventni merki za podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta vo obrazovanieto. Sepak, vo ovaa oblast i ponatamu ima brojni te{kotii koi se povrzani so organizacijata na nastavata, obukata na nastavnicite i rakovodnite timovi vo u~ili{tata za vrednuvawe na postigawata na u~enicite i nastavnicite. Bez potemelno soznavawe na postapkite, instrumentite i kriteriumite za ocenuvawe na postigawata te{ko moè da se podobruva kvalitetot na obrazovanieto. Bez da se ispolnat ovie uslovi }e bide mnogu te{ko da se vospostavi celosen sistem na evalvacija {to }e opfa}a: procesna evalvacija, samoevalvacija i eksterna evalvacija, s# dodeka ne se razvie samoevalvacijata na institucionalno i individualno nivo vo u~ili{tata nema da bide mo`no da se izrabotat realni razvojni planovi na u~ili{tata. Za re{avawe na navedenite problemi so obrazovnata politika akcent se stava na definirawe na kompetenciite na nastavnikot, standardite na znaewa i umeewa koi se potrebni za nastavni~koto zanimawe i posebno se bara maksimalno vklu~uvawe na nastavni~kite fakulteti za inovirawe na inicijalnoto obrazovanie na nastavnicite. Vo periodot po 2000-ta godina na najvisoko nivo vo obrazovniot sistem se aktuelizira potrebata od voveduvawe na maturski i zavr{ni ispiti na krajot od srednoto obrazovanie. Me|utoa, primenata na novite programi se odviva{e so nedovolna podgotovka na u~enicite, nastavnicite i u~ili{tata. Vo tek se intenzivni podgotovki za izveduvawe na maturski ispit, so sproveduvawe na eksterni ispiti po makedonski jazik i literatura, po albanski jazik i literatura i po turski jazik i literatura, kako i za matematika i stranskite jazici i drugite predmeti vo gimnaziskoto i stru~noto obrazovanie {to se predvideni za maturskiot ispit. Za taa cel se izraboteni ispitni programi za gimnaziite i za stru~noto obrazovanie. Formirani se dràvni predmetni komisii (po podra~ja i nastavni predmeti) i Dràven maturski odbor.
Obrazovni refleksii
Se vr{at proverki na ispitnite zada~i po oddelni predmeti na reprezentativen primerok na u~ili{ta, paralelki i u~enici so cel da se dobijat soznanija za kvalitetot na testovite i procedurite na izveduvawe na testiraweto. Vo tekot na 2006 godina }e se sprovede pilot matura na okolu edna tretina od u~enicite vo zavr{nite godini na gimnaziskoto i stru~noto obrazovanie. Toa }e bide mnogu zna~ajna etapa za kone~no voveduvawe na maturskite i zavr{nite ispiti vo srednoto obrazovanie koi }e ovozmoàt: izdavawe sertifikati za postigawata; selekcija na kandidatite pri zapi{uvawe na povisoki nivoa na obrazovanieto ili pri vrabotuvaweto; kontrola na nastavnite programi i nivnata realizacija vo u~ili{teto; motivirawe na u~ili{tata, u~enicite, nastavnicite za pridrùvawe kon obrazovnite standardi i izvestuvawe za uspe{nosta na u~ili{teto. Izve{taite od eksternite ispiti }e bidat objavuvani i distribuirani besplatno do u~ili{tata vo forma na posebni dokumenti. So niv }e dobivaat sugestii i nastavnicite i u~enicite za najproblemati~nite sodrìni vo nastavata, a ne samo kvantitativni i kvalitativni pokazateli za vkupnite postigawa. Vrz osnova na ovie podatoci }e zapo~nat procesi za razgleduvawe na pri~inite za uspehot, no i za onie slu~ai koga ima niski rezultati vo rabotata na u~enicite i nastavnicite. Implementacija na strategijata za doìvotno u~ewe Stru~noto obrazovanie i osposobuvawe za prvoto zanimawe e regulirano so zakonite od sferata na obrazovanieto i od sektorot na trudot i socijalnata politika. Vo periodot 2000-2005 godina, sodrìnata i organizacijata na stru~noto obrazovanie i osposobuvawe za rabota na mladite od 12 do 18/19-godi{na vozrast, kako i za povozrasnite kandidati, s# u{te ne e pozna~ajno izmeneta. Ovaa dejnost s# u{te se odviva prete`no vo u~ili{tata i vo rabotni~kite univerziteti. Taka,
10
2/2005
Obrazovni refleksii
vo u~ili{tata za obrazovanie na vozrasnite i rabotni~kite univerziteti vo zemjata se zastapeni programi za dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite so ednovremeno izu~uvawe kursevi za osposobuvawe za rabota koi traat po nekolku meseci. Osven niv, ima programi za osposobuvawe za rabota so dvegodi{no traewe, kako i programi za trigodi{no stru~no obrazovanie. Programite i kursevite za dvegodi{no, trigodi{no i so podolgo traewe na stru~noto obrazovanie i obuka se zastapeni vo javnite sredni u~ili{ta. Za ovie programi, pokraj redovni u~enici se vklu~uvaat i drugi kandidati koi imaat potreba da se zdobijat so stru~no obrazovanie so polagawe ispiti. Vsu{nost, nema razliki vo sodrìnata na nastavnite planovi i programi za redovnite i vonrednite u~enici. Vo ovaa smisla, stru~noto obrazovanie i obuka za mladite od 12 do 18/19-godi{na vozrast prete`no se organizira i ostvaruva vo dràvnite sredni u~ili{ta. Vo gradeweto na standardite, nastavnite planovi i programi vklu~eni se pove}e institucii osven Biroto za razvoj na obrazovanieto i u~ili{tata, kako firmi, zdruènija, stopanski asocijacii i drugi zainteresirani ~initeli vo ovaa sfera. Programite za dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite opfa}aat zaedni~ki i izboren del. Tie se soobrazeni so iskustvoto na kandidatite. Nastavnite planovi se reducirani so nekoi predmeti (stranski jazik, fizi~ko, tehni~ko i muzi~ko obrazovanie), a se sozdavaat {ansi za stru~no osposobuvawe naj~esto niz kursevi koi traat po nekolku meseci, no ne pove}e od edna godina. Osven svidetelstvo za zavr{eno osnovno obrazovanie slu{atelite dobivaat i soodvetni uverenija za nivnata osposobenost za rabota. Programite za stru~no osposobuvawe so dvegodi{no traewe opfa}aat op{to i stru~no obrazovanie so prakti~na obuka. Prakti~nata obuka zavisi od vidot na obrazovniot profil. Vo nekoi profili 75% od predvidenoto vreme vo programite e nameneto za stru~no osposobuvawe so naglasena zastapenost na prakti~nata obuka, a do 25% za maj~in jazik, op{testveno ureduvawe i za{tita. Prakti~nata obuka e zastapena do 40%
Aktuelnosti
od vremeto {to e programirano za stru~no osposobuvawe. Ovie programi dostignuvaat do 700 ~asa (vkupen fond). Programi za stru~noto osposobuvawe so dvegodi{no traewe se zastapeni vo slednive struki: zemjodelska, rudarska, grafi~ka, ma{inska, grade`na, trgovska i dr. Po zavr{uvaweto na dvegodi{nite programi za stru~no osposobuvawe kandidatite moàt da se zapi{at vo prva godina vo trigodi{no stru~no obrazovanie. Trigodi{nite programi za sredno stru~no obrazovanie opfa}aat op{to i stru~no obrazovanie so prakti~na nastava i ferijalna praktika (so vkupen fond od 3250 ~asa). Vo nekoi profili stru~noto obrazovanie i prakti~nata nastava opfa}aat do 45% od nastavnoto vreme, a op{toto obrazovanie do 55%. Po zavr{uvaweto na trigodi{nite programi, kandidatite moàt lesno da go prodolàt {koluvaweto u{te edna godina za da steknat ~etirigodi{no stru~no obrazovanie. Nekoi u~enici po trigodi{noto obrazovanie s# po~esto se vklu~uvaat vo ~etirigodi{noto obrazovanie naj~esto poradi ograni~enite mo`nosti za vrabotuvawe. Programi so trigodi{no traewe na stru~noto obrazovanie ima vo pove}e struki: metalur{ka, ma{inska, elektrotehni~ka, hemisko-tehnolo{ka, tekstilna i koàrska, grafi~ka, grade`na, soobra}ajna, trgovska, ugostitelska, pravna, protivpoàrna i li~ni uslugi. Ovoj vid obrazovanie se zaokruùva so zavr{en ispit koj{to ima teoretski i prakti~en del. Programite za srednoto stru~no obrazovanie so ~etirigodi{no traewe se najzastapeni. Tie se ostvaruvaat so fond od 4200 ~asa. U~enicite vo programite so ~etirigodi{no stru~no obrazovanie polagaat zavr{en ispit ili matura. Po srednoto stru~no obrazovanie, kandidatite moàt da go prodolàt svoeto {koluvawe i za steknuvawe sredno specijalisti~ko obrazovanie. Programite za specijalisti~ko stru~no obrazovanie se realiziraat so 900 ~asa, po zavr{eno ~etirigodi{no stru~no obrazovanie i soodvetno rabotno iskustvo od dve ili pove}e godini. Programi za studii od edna do tri godini se zastapuvaat na visokite stru~ni {koli na koi se zapi{u-
2/2005
11
Aktuelnosti
vaat kandidati po zavr{uvawe na srednite u~ili{ta so ~etirigodi{no traewe. Vo obrazovniot sistem na Republika Makedonija, za mladite od 12 do 18/19-godi{na vozrast poslednava decenija se {irat mnogubrojni stru~ni kursevi koi im ovozmoùvaat podgotovka i osposobuvawe za razni zanimawa. Za ovie kursevi se prijavuvaat i mladite koi imaat zavr{eno trigodi{ni ili ~etirigodi{ni programi za sredno stru~no obrazovanie, a koi sakaat da se osposobat za odreden vid zanimawa koi se baraat na pazarot na trudot. Vo ovie raznovidni stru~ni kursevi se vklu~uvaat i u~enici so zavr{eno gimnazisko obrazovanie koi imaat cel pobrzo da se vrabotat. Stru~nite kursevi traat razli~no (nekolku meseci), no sekoga{ pomalku od edna godina. Ovaa dejnost e osobeno razviena vo rabotni~kite univerziteti vo Skopje, Bitola, Veles, Tetovo, Kumanovo i vo drugi gradovi. Krupna slabost vo ovoj del na obrazovniot sistem e mnogu maliot interes na firmite i rabotodavcite za programiraweto, organizacijata i finansiraweto na neformalnoto i formalnoto stru~no obrazovanie i osposobuvawe na mladite za rabota. Osven toa, ima potreba da se inoviraat programite za teoretskite predmeti i za osposobuvawe za rabota. Sorabotka so zemjite od Evropskata unija i so sosednite zemji Podobruvaweto na kvalitetot vo osnovnoto obrazovanie vo golema mera e pottiknato so podolgoro~nite proekti za inovacii - Aktivna nastava - interaktivno u~ewe {to se realizira so poddr{ka na UNICEF i stru~na pomo{ na Bi{ot Groset kolexot (Bishop Groseteste Colege) od Linkoln - Velika Britanija i programata êkor po ~ekor poddràna od Xorx Taun univerzitetot (George Town University) od Va{ington i finansiska pomo{ od Institutot Otvoreno op{testvo Makedonija. So ovie proekti, koi se realiziraat skoro edna decenija, ve}e se opfateni nastavnicite i u~enicite od osnovnite u~ili{ta vo na{ata dràva. Vo taa smis-
Obrazovni refleksii
la promenite vo oddelenska nastava do koi doa|a so realizacijata na proektite prodolùvaat kontinuirano i vo predmetnata nastava. Za pozitivnite promeni vo osnovnite u~ili{ta pridonesuva i proektot Priodi kon vizuelno razmisluvawe {to se realizira so poddr{ka od Institutot Otvoreno op{testvo Makedonija. Soodvetno pozitivno vlijanie imaat i proektite: Kreativna nastava i u~ewe (Isto taka poddràn od Institutot Otvoreno op{testvo Makedonija); Igri za re{avawe konflikti (poddràn od [vajcarskata vlada); Evropska mreà na u~ili{tata {to go unapreduvaat zdravjeto (poddràn od Svetskata zdravstvena organizacija, UNICEF i nekoi drugi nevladini organizacii). Vo periodot 2000-2004 godina Republika Makedonija se vklu~uva vo proekti za internacionalna evalvacija vo obrazovanieto: PISA, Programa za me|unarodna evalvacija na obrazovnite postigawa na u~enicite po zavr{uvawe na op{toto obrazovanie (15-godi{ni u~enici koi vo na{iot sistem se u~enici vo I godina vo srednoto u~ili{te). Celta na istraùvaweto e da se oceni podgotvenosta na u~enicite za prodolùvawe na {koluvaweto i vklu~uvawe vo sekojdnevnite profesionalni i ìvotni situacii (se ispituva pismenosta na u~enicite po ~itawe, matematika i prirodnite nauki). Ovoj proekt se realizira na trigodi{ni intervali pod pokrovitelstvo na OECD. Aktivnostite vo Republika Makedonija gi organizira i gi sproveduva Sektorot za ocenuvawe pri Biroto za razvoj na obrazovanieto. Proektot TIMSS (Me|unarodno prou~uvawe na obrazovnite postigawa po matematika i po prirodnite nauki) e me|unarodna komparativna studija vo koja u~estvuva i Oddelenieto za ocenuvawe. Namerite se da se utvrduvaat znaeweto i sposobnostite na u~enicite vo VIII oddelenie na osnovnite u~ili{ta po matematika i po prirodnite nauki (hemija, fizika, biologija i geografija), kako i da se ispituvaat faktorite koi se povrzani so kulturata, nastavniot plan, programite i celite, nastavnata praktika i institucionalnata organizacija na {kolstvoto i koi imaat vlijanija na posti-
12
2/2005
Obrazovni refleksii
gawata na u~enicite. Ovaa studija se sproveduva vo ciklusi od pet godini. Me|unarodnata studija PIRLS (me|unarodno istraùvawe koe se sproveduva na sekoi pet godini) ima cel da pribira podatoci za sposobnosta na u~enicite na devet i desetgodi{na vozrast za razbirawe na pi{uvani materijali i za iskustvoto {to go imaat steknato vo u~ili{teto i semejstvoto, kako i za faktorite koi se povrzani so postigawata na u~enicite. Od 2002 godina proektot Kreativna nastava i u~ewe e pro{iren vo 45 osnovni u~ili{ta i 24 gimnazii so pove}e komponenti vo koi osnovni se: obuka na nastavnici so novi priodi vo metodikata na nastavata; obuka na nastavnici i u~enici vo programite Debata i U~ime pravo; opremuvawe na u~ili{tata so medioteki; obuka na rakovodniot tim na u~ili{teto za podgotovka, realizacija i evalvacija na razvojni planovi. Implementacijata na proektot }e trae tri godini so poddr{ka od Institutot Otvoreno op{testvo Makedonija, dodeka finansiskite sredstva se od USAID. Vo osnovnoto obrazovanie se realizira proekt za voveduvawe opisno ocenuvawe na uspehot i razvojot na sposobnostite na u~enicite vo oddelenska nastava (od I do III oddelenie). So ovaa inovacija se o~ekuva nastavnicite koi se vklu~eni vo proektot da se osposobat za analiti~ko sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na razvojot na sekoj u~enik; nastavnicite da steknat ve{tini za prenesuvawe na rezultatite od sledeweto i ocenuvaweto na u~enicite; kaj roditelite i vrabotenite vo nadle`nite institucii za obrazovanie da se razviva svest za potrebata za opisno ocenuvawe {to e kompatibilno so me|unarodnite standardi i iskustva; da se sozdava osnova za izmeni na zakonskata regulativa za {irewe na opisnoto ocenuvawe vo nastavnata praktika vo na{ite u~ili{ta. Me|unarodnata matura vo Republika Makedonija se organizira u{te od 1996/97 godina vo Gimnazijata Josip Broz - Tito vo Skopje. Ovaa programa ovozmoùva intenzivna podgotovka na u~enicite za me|unaroden maturski ispit, {to go polagaat u~enicite pri Organizacijata na me|unarodna matura (International Bacalaureate Organisation - IBO). Za zapi{uvawe vo ovaa programa
Aktuelnosti
kandidatite mora da bidat na vozrast od 16 do 17 godini po zavr{uvawe na II godina gimnazisko obrazovanie. Reformata vo oblasta na visokoto obrazovanie ima dve klu~ni celi: 1) da se zgolemuva efikasnosta na sistemot na visokoto obrazovanie so namaluvawe na brojot na onie koi se otkaùvaat od studiite, kako i namaluvawe na vremetraeweto na studiraweto; 2) da se voveduva sistem za kontrola na nastavniot proces, i toa na samite programi i na~inot na izveduvawe na nastavata. Zakonot sozdava ramka za reforma na programite za studiite i obvrzuva na primena na na~elata na Bolowskata deklaracija {to vklu~uva i prifa}awe na nivoa na studii, voveduvawe na bodoven sistem (ECTS), poddr{ka na evropskata sorabotka i zalagawe za kvalitet na visokoto obrazovanie. Zapo~nat e proces na inovirawe na nastavnite programi so sodrìni za zna~eweto na Evropskata unija, i za ispolnuvawe na kriteriumite za pribliùvawe i integrirawe na Republika Makedonija vo Evropskata unija. Posebno se zna~ajni i inovaciite na sodrìnite vo nastavnite programi za sosednite zemji na Republika Makedonija za podobro zapoznavawe na nivnata kultura i dostignuvawata vo ekonomskiot i socijalniot razvoj. Vo sorabotkata so sosednite zemji evidentni se slednite rezultati: so Republika Bugarija donesena e spogodba za priznavawe na diplomi vo obrazovanieto na dvete zemji i spogodba za bilateralna sorabotka vo oblasta na obrazovanieto i naukata; so Republika Albanija donesena e spogodba za bilateralna sorabotka vo obrazovanieto i naukata i za priznavawe na diplomite od site stepeni na obrazovanieto; so Republika Srbija i Crna Gora potpi{ana e spogodba za bilateralna sorabotka, a vo tek se podgotovki za potpi{uvawe spogodba za priznavawe na diplomite vo obrazovanieto; so Republika Turcija ima doneseno spogodba za bilateralna sorabotka i spogodba za priznavawe na diplomite vo obrazovanieto.
2/2005
13
Aktuelnosti
II. PLANIRAWE, PROGRAMIRAWE I INOVACII VO OBRAZOVNIOT PROCES Klu~na cel vo razvojot na obrazovniot sistem e otvoraweto na obrazovanieto kon dostigawata i iskustvoto vo razvienite zemji vo svetot, a posebno vo zemjite na Evropskata unija. Vo taa smisla korenito se napu{taat avtoritarnite odnosi vo vospitno-obrazovniot proces me|u nastavnicite i u~enicite na site nivoa vo preduniverzitetskoto obrazovanie i na univerzitetite, fakultetite i visokite stru~ni {koli. Postoi op{ta zalo`ba organizacijata na ìvotot i u~eweto vo u~ili{teto da ne zaostanuva vo odnos na demokratizacijata na makedonskoto op{testvo. Svesni sme dokolku vo na{iot obrazoven sistem ne se implementiraat demokratskite vrednosti, toga{ neminovno }e se pojavuva sprotivstavuvawe me|u u~ili{teto i op{testvoto i namaluvawe na op{testvenoto zna~ewe na u~ili{teto. Toa }e vodi i kon anomijata me|u mladite i }e se prekinuva kontinuitetot me|u generaciite. Nedovolnata obrazovanost na mladite vo sporedba so ona {to se o~ekuva od niv neminovno }e vodi i kon zabavuvawe na razvojot na op{testvoto i razvojot na vnatre{nite potencijali na ~ovekot i negovata egzistencija. Seto toa }e ima mnogu negativen odraz za op{tiot op{testven materijalen i socijalen razvoj. So kritikite koi se upatuvaa kon u~ili{teto ~esto se istaknuva{e deka osnovata na op{toto obrazovanie mora da ja so~inuvaat sodrìni za sovremenite aspekti na op{testvoto, pa vo taa smisla nastavnite programi mora da bidat svrteni ne samo kon industriskata i tehni~ko-tehnolo{kata realnost, tuku i kon razvivawe na gra|anskoto op{testvo koe se temeli na osnovnite gra|anski vrednosti: pravednost, za{tita na privatnosta i ~ovekovite prava, odgovornost i funkcionirawe na pravnata dràva i nejzinite institucii. Za postignuvawe na navedenite celi golemo vnimanie se posvetuva na inovirawe na obrazovniot proces. Zaradi specifi~nostite koi zasluùvaat posebno vnimanie ovde }e gi nabeleìme samo najzna~ajnite karakteristiki.
Obrazovni refleksii
Vo predu~ili{noto vospitanie osnovite na programite za vospitno-obrazovnata rabota neposredno gi razrabotuvaat stru~nite aktivi i samite vospituva~i vo predu~ili{nite institucii. So toa predu~ili{noto vospitanie stanuva otvoreno za inovacii i pogolema aktivnost na vospituva~ite, decata i roditelite. Toa ovozmoùva da se planira vospitno-obrazovniot proces spored vozrasta i razvojnite karakteristiki na decata, pove}e da se po~ituvaat potrebite i interesite na decata, da se sozdavaat fleksibilni formi na u~ewe niz druèwe, igra, povrzuvawe na obrazovniot proces so iskustvoto na decata, realnite uslovi i nivnite potrebi i mo`nosti. Vospitniot proces ne se sveduva na prenesuvawe gotovi verbalni znaewa. Inoviraweto na nastavnite planovi i programi vo osnovnoto obrazovanie privlekuva golem interes vo stru~nata i po{irokata javnost. Biroto za razvoj na obrazovanieto e nositel na inovaciite vo nastavnite programi. Za ispolnuvawe na ovie sloèni zada~i se formiraat komisii po oddelni nastavni predmeti i podra~ja vo koi ima vklu~eno golem broj eksperti od fakultetite koi podgotvuvaat nastaven kadar, istaknati stru~waci za nastavnite predmeti, sovetnici od Biroto za razvoj na obrazovanieto, kako i istaknati nastavnici od u~ili{tata koi ja realiziraat nastavata. Najzna~ajnite promeni vo razvivaweto na nastavnite programi e pomestuvawe na teì{teto na obrazovniot proces od sodrìnsko planirawe i programirawe kon celno - sodrìnsko programirawe so koe se planiraat i o~ekuvanite efekti, postigawata na u~enicite (znaewa, sposobnosti, sodrìni, sredstva i aktivnosti koi se pojasni za nastavnicite). Toa im dava mo`nost na nastavnicite samostojno da gi konkretiziraat sodrìnite, metodite vo rabotata vo zavisnost od socio-kulturnite pretpostavki vo koi se odviva vospitno-obrazovniot proces i razvojnite karakteristiki na u~enicite. Glavni pridobivki vo ovoj pristap se: povrzuvawe na u~eweto so iskustvoto na u~enikot; fleksibilna organizacija na ~asovite; pottiknuvawe na individualna aktivnost; promeni vo rasporedot na mebelot
14
2/2005
Obrazovni refleksii
vo u~ilnicite so {to se pottiknuva socijalizacijata i kooperativnosta vo u~eweto. Se sozdavaat uslovi u~enicite da izu~uvaat eden stranski jazik u{te vo ciklusot na oddelenska nastava, a vtoriot stranski jazik od VI oddelenie na osnovnoto u~ili{te. Vo osnovnoto obrazovanie posebno vnimanie se posvetuva na sodrìnite za gra|anskoto vospitanie i pravata na deteto. Ovie inovacii se poddràni od Centarot za gra|ansko obrazovanie od Kalabasas Kalifornija, SAD, i asocijacijata CRS - Katoli~ki slu`bi za Makedonija. Vo VII i VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie e voveden predmetot gra|anska kultura za usvojuvawe znaewa, razvivawe na sposobnosti i ve{tini koi vodat kon kompetentno, odgovorno i aktivno u~estvo vo gra|anskiot ìvot. Vo gimnaziskoto obrazovanie se napraveni izmeni vo nastavnite planovi i programi. So niv se zastapeni zadolìtelni predmeti koi nudat op{toobrazoven standard. Niv gi izu~uvaat zadolìtelno site u~enici za da se ovozmoì proodnost kon visokoto obrazovanie (da se podigne op{toobrazovnata kultura na u~enicite kako pretpostavka za natamo{no obrazovanie i samoobrazovanie). Strate{ka orientacija e u~enicite da izu~uvaat dva stranski jazici vo gimnaziskoto obrazovanie, so razli~ni didakti~ki modeli: bilingvalno, intenzivno, fakultativno i sl. Se obezbeduva soodveten nastaven kadar i se podobruva metodi~kata osposobenost na nastavnicite. Se obezbeduvaat didakti~ki materijali i u~ili{tata se opremuvaat so tehni~ki sredstva. So izbornite predmeti vo gimnaziskoto obrazovanie na u~enicite im se ovozmoùva da usvojuvaat povisoko nivo na teoriski znaewa. So niv se vr{i i diferencijacija na u~enicite spored nivnata orientacija kon opredeleni nasoki za studii na visokoto obrazovanie. Vo srednoto stru~no obrazovanie steknato e pozitivno iskustvo vo izrabotkata na programite za nastavata so aktivno u~estvo na istaknati stru~waci za nastavnite predmeti od fakultetite i visokite stru~ni {koli, nastavnici od srednite u~ili{ta koi izveduva-
Aktuelnosti
at nastava po predmetot ili nastavnata oblast i sovetnici od Biroto za razvoj na obrazovanieto. Planovi i programi za stru~no-teoretskite predmeti i prakti~nata nastava moàt da predlagaat i u~ili{ta, pretprijatija, ustanovi i drugi pravni lica za zadovoluvawe na nivnite posebni potrebi (prekvalifikacija, dokvalifikacija i sl.). Vo srednoto umetni~ko obrazovanie sozdadena e solidna u~ili{na mreà, programi i nastaven kadar. Vo ovie u~ili{ta po ~etirigodi{noto {koluvawe u~enicite polagaat maturski ispit i steknuvaat pravo na obrazovanie za soodvetni studii.
LITERATURA
1. Baker S. (2001), Nacionalnoto ocenuvawe i lokalnata avtonomija, vo: Zbornik na trudovi: Ocenuvawe na postigawata vo u~eweto - Me|unaroden simpozium, Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje. 2. Bethel, G., Zabulionis, A. (2000), Examination Reform in Lithuania, NEC, Vilnus. 3. Gaber{~ek S., Betel, G. (1996), Maturski ispit vo Slovenija - Studija na slu~aj, Dràven ispiten centar, Qubqana (prevod: BRO, Oddelenie za ocenuvawe - Skopje) 4. Gimnazisko obrazovanie - izborni predmeti i matura, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001. 5. Gimnazisko obrazovanie vo Republika Makedonija, sostojbi, problemi, promeni, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2003. 6. Kamberski K., Predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Republika Makedonija, Filozofski fakultet, Institut za pedagogija, Skopje, 2000. 7. Konvencija za pravata na deteto, Kancelarija na UNICEF - Skopje, 2001. 8. Naceva, B.: i dr. Opisno ocenuvawe na postigawata na u~enicite od I, II i III oddelenie na osnovnoto u~ili{te, Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje, 2001. 9. Nastavni planovi i programi za obrazovnite profili od ~etirigodi{no i trigodi{no traewe na srednoto
2/2005
15
Aktuelnosti
stru~no obrazovanie, vo Republika Makedonija, Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje, 2002 godina. 10. Osnovno obrazovanie, Sodrìni i organizacija na vospitno-obrazovnata dejnost i nastavni programi od I-IV oddelenie i V-VIII oddelenie, Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 1997 godina. 11. PIRLS 2001, Republika Makedonija, Izve{taj za postigawata na u~enicite od ~etvrto oddelenie vo ~itawe so razbirawe, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2003. 12. Politikata na Republika Makedonija kon obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo i za po~ituvawe na razli~nosta 1991-2001, Izve{taj, Ilo Trajkovski, Skopje, 2002. 13. Postigawa na u~enicite po makedonski jazik i po matematika, 2001, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2002. 14. School and quality-an international report, OECD, 1989, Paris. 15. Standardi na postigawa - matematika, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001. 16. Standardi na postigawa - makedonski jazik, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001. 17. TIMSS-R, Izve{taj za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001. 18. Univerzalna deklaracija za ~ovekovite prava, OON, Ministerstvo za obrazovanie i nauka, Skopje, 2001. 19. Ustav na Republika Makedonija, NIP Magazin 21 Skopje, 1991 i ustavni amandmani, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 91, 2001. 20. Zakon za osnovno obrazovanie, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 44, 1995 godina i izmenite i dopolnuvawata do 2002 godina. 21. Zakon za sredno obrazovanie, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 44, 1995 godina i izmenite i dopolnuvawata do 2002 godina. 22. Zakon za visoko obrazovanie, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 64, 2000 godina. 23. Zakon za za{titata na decata, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 98, 2000 godina.
Obrazovni refleksii
]amil Xeladini, direktor na BRO m-r Ta{e Stojanovski, sovetnik vo BRO Tawa Andonova - Mitrevska, sovetnik vo BRO \or|i Andreevski, sovetnik vo BRO
16
2/2005
Obrazovni refleksii
Aktuelnosti
PROEKTNITE PROCESI VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof. d-r Sneàna Adam~eska
identifikuvaa kako proektomanija vo sistemot, promeni bez red ili zafati so kratok zdiv koi te{ko moàt da go promenat prepoznatliviot stil na rabota vo na{eto osnovno obrazovanie. Zadolìtelniot karakter osnovnoto obrazovanie go pravi najmasovno, a so toa i privle~no za kritiki i pofalbi. Toa pretstavuva predmet na raspravi vo re~isi site zemji, bidej}i go oblikuva prviot stepen na obrazovanie koj ja nudi neophodnata soznajna podloga za ponatamo{no prodolùvawe i usovr{uvawe niz procesite na obrazovanieto. Na poznatoto Svetsko bienale za obrazovanie i usovr{uvawe na nastavnicite na Sorbona (1998) re~isi site prezenteri i medijatori bez isklu~ok go istaknuvaa faktot deka nivniot vospitno-obrazoven sistem e vo tranzicija. Duri i pretstavnicite od zemjite ~ii sistemi nie gi imenuvame kako razvieni ukaùvaa na toa deka site zalo`bi za promeni vo sistemot se dviàt kon sintagmite: efikasno obrazovanie, efektivno u~ili{te, opiplivi znaewa, ìvotni ve{tini i sl. Dokaz za toa se mnogubrojnite proekti koi se realiziraat na lokalno, regionalno ili nacionalno nivo i ~ii rezultati na bienaleto bea prezentirani. Vo tie ramki celite na osnovnoto obrazovanie naj~esto bea definirani kako mo`nost za steknuvawe solidna osnova za ponatamo{no obrazovanie ili za steknuvawe op{ta civilizaciska kultura kaj onoj del
Obrazovanieto ne smee da bide privilegija, toa treba da bide pravo i izbor na poedinecot i interes na op{testvoto. Samo taka obrazovanieto }e bide imperativ za uspe{ni i sre}ni poedinci i za humano i demokratsko op{testvo. Vo poslednite desetina godini vo osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija se realiziraa pove}e proekti. Spored svojata funkcija, fizionomija i istraùva~ka logika, najgolem del od niv pretstavuvaat akcioni istraùvawa preku koi vo osnovnoto obrazovanie se implementiraat brojni programi. Nekoi od niv se del od dolgoro~nite strategii na obrazovnite sistemi vo zapadnite zemji i pretstavuvaat provereni modeli na rabota. Drugi pretstavuvaat regionalna proverka na tekovni proekti koi se realiziraat paralelno i vo drugi zemji. Brojnosta na proektite i masovnata obuka na nastavnicite sozdade klima na razdviùvawe {to e svojstveno za re~isi site vospitno-obrazovni sistemi vo tranzicija. Kriti~ki nastroenite ovaa sostojba ja
2/2005
17
Obrazovni refleksii
ti vrednosti gi pomagaat procesite na u~ewe. U~ilnicata s# pove}e ima obele`ja na rabotilnica vo koja uspe{nite imaat {ansa da gi pokaàt i dokaàt svoite vrednosti, a pomalku uspe{nite da ~uvstvuvaat zadovolstvo od postignatoto. Vo u~eni~kite kolektivi se afirmira atmosfera na zdrava konkurencija vo koja postigawata se razbirlivi i prifatlivi za site. PROMENITE KAJ NAS
Aktuelnosti
4. Na psiholo{ki plan promenite ozna~uvaat gradewe na povolna i podatliva psihosocijalna klima i ambient koi go motiviraat u~eweto (u~e~ka sredina), razvojot na t.n. skrien kurikulum, zbogatuvaweto i analiti~koto fokusirawe na crnata kutija na oddelenieto kako specifi~na organizaciona edinica za u~ewe i druèwe. Faktite kako segment na znaewata ve}e ne se edinstvena komponenta na znaewata na u~enikot, tuku eden od mnogute elementi vrz osnova na koi se vrednuva li~nosta na u~enikot. Sega se razvivaat i vrednuvaat i socijalnite ve{tini, sposobnostite za komunikacija so drugite i so izvorite na znaewa, ume{nosta Vakvite ambivalentni stavovi se dolàt, pred s#, da se prezentira nau~enoto, izborot na pati{ta i na~ini na faktot {to do pred desetina godini nemavme mo`za u~ewe, sluèwe so pove}e izvori, sorabotkata, nost na{iot sistem da go sporeduvame so s# ona {to se samoorganiziranosta i planiraweto na u~eweto i sl. slu~uva vo svetot. Zatvorenosta na obrazovniot sistem, ideolo{kite predrasudi i zalo`bite za gradewe na Razvojot na strategii i programi za t.n. vnatre{na avtenti~no samoupravno obrazovanie izgradi uverumotivacija na u~enicite naglaseno gi istaknuva vred- vawe za nepogre{ivost na sistemot i promocija na nostite na sovremenoto obrazovanie koe s# pove}e stanu- reformi koi prete`no imaa eksteren karakter. Ovie va potreba, a pomalku prinuda. Znaeweto na faktite s# reformi ne se ni obiduvaa da navlezat vo su{tinata na pove}e se poistovetuva so sozdavaweto i neguvaweto ku- problemite na obrazovanieto i ne gi doprea negovite ltura na izbor, a toa indirektno zna~i kultura na li~na procesno - izvedbeni komponenti. Nastavata ostanuodgovornost kon sopstvenite potrebi i prifa}awe na va{e nadvor od reformskite zbidnuvawa ili, poto~no, posledicite kako odgovor na pogre{en ili nesoodveten taa stana konstanta i vo pedago{ka i vo formalnoizbor. Vo taa smisla Bruner i Mar{, na primer, govo- pravna smisla. Pomalku kriti~nite pedagozi ovaa sosrat za odgovornosta na op{testvoto i u~ili{teto da tojba ja opravduvaa so potrebata od neguvawe na tradicivospituva preku ponuda na mo`nosti i razvoj na spo- ite i avtenti~nosta na sistemot. Onie drugite so skrien sobnosti i ve{tini koi soodvetstvuvaat na li~nite sarkazam istaknuvaa deka reformite na reformiranointeresi, afiniteti i mo`nosti na poedinecot. to obrazovanie samo gi menuvaa nazivite na u~ili{tata. S# drugo ostanuva isto, bidej}i ne se ~uvstvuva{e promena vo onoj segment kade se odviva{e dejnosta na u~ili{teto, odnosno tamu kade se sozdava{e znaeweto u~ilnicata.
Promenite kako svetski trend vo osnovnoto obrazovanie kaj nas se razbiraat i prifa}aat kako neminovnost uslovena od potrebite za otvorenost i korespondencija na na{iot sistem so razvienite sistemi. êstite sporedbi na na{iot i drugite sistemi bazirani na uspe{noto vklu~uvawe i postigawata na u~enici - poedinci koi svoeto obrazovanie go po~nale kaj nas, a go prodolìle nadvor od zemjata, vodat kon nesoodvetni zaklu~oci i nedovolno argumentirani stavovi za dominacijata na na{iot sistem. Sporedbite ponekoga{ vodat i vo druga nasoka - na{iot obrazoven sistem e nestandardiziran, stereotipen i tradicionalisti~ki, poln so akademizam i intelektualizam, bidej}i neguva stil na rabota so u~enicite koi prete`no pamtat, a ne razbiraat, koi znaat {to, a ne umeat itn.
2/2005
19
Obrazovni refleksii
intervencii na toj plan vo nastavnata praktika na osnovnite u~ili{ta izrodi {arenilo vo ocenkata na toa {to e dobra i kvalitetna nastava i s# po~esto zaboravawe na kompetenciite koi se o~ekuvaat da gi ima eden u~enik so zavr{eno osnovno obrazovanie. Ovaa sostojba e posledica na s# u{te poddrùvanata tradicionalna didaktika i metodika na rabota koja nastavnikot go promovira vo nose~ki faktor vo nastavata, a u~enikot s# pove}e ima slu{a~ko-nabquduva~ka pozicija vo nastavata. Tradicionalnata metodika e metodika na rabota na nastavnikot. Vrz taa osnova toj prete`no go predava, objasnuva i opi{uva ona {to e zacrtano vo nastavnite programi i vo u~ebnicite. So drugi zborovi, nastavniot ~as e vreme koga u~enikot go sledi izlagaweto na nastavnikot. Toj nema uvid dali u~enikot go razbira ona {to mu se prezentira, dali umee da go interpretira so sopstven re~nik i jazik, dali moè da go transformira vo aplikativna dejnost i sl. Dominacijata na memorira~kite sposobnosti na u~enikot istovremeno se doìvuvaa kako pokazatel na uspe{nost. Znaeweto i reprodukcijata na faktite go istisnuva prostorot za samostojno sovladuvawe i razbirawe na istite, za nivno sporeduvawe i sprotivstavuvawe, kako i za kriti~ko gledawe i gradewe stav i mislewe kon niv. Ottamu produktot na vakvite priodi se prepoznava po toa {to u~enikot pove}e znae, a pomalku umee, pove}e nabrojuva, a pomalku prepoznava, pove}e opi{uva, a pomalku znae da napravi. Dominacijata na verbalnite metodi na nastavna rabota nesomneno vodi kon produkcija na verbalizirani znaewa koi pote{ko se identifikuvaat i transformiraat vo prakti~ni aktivnosti na u~enikot. Sovremenite barawa na metodi~kata nauka s# ponaglaseno stavaat akcent na procesite na u~ewe. Nastavata mora i treba da bide mesto i vreme vo ~ij tek i odvivawe u~enikot u~i (osoznava) i steknuva ve{tini i sposobnosti nau~enite fakti da gi transferira vo umeewa da napravi ne{to, da sozdade sopstvena kreacija i da vnese del od sebe vo tvorbata nare~ena znaewe vo naj{iroka smisla na zborot. Na toj plan neophodni se seriozni napori
Aktuelnosti
za menuvawe na rabotnata atmosfera vo oddelenieto pri {to u~e~kata interakcija treba da ima vode~ka uloga. Uslov za toa e podigaweto na profesionalnite kompetencii na nastavnikot - proces koj ne e nimalku lesen i brz i koj treba da pretstavuva prioritetna zada~a na site idni reformski zafati vo osnovnoto obrazovanie. Vo ramkite na profesionalnoto pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite vo osnovnoto obrazovanie neophodno e definirawe i implementacija na konzistenten i celishoden sodrìnski korpus koj bi se odnesuval na primena na pove}e metodi, tehniki i mikrostrategii vo nastavata koi bi pretstavuvale uslov za sozdavawe proaktivna i rabotna atmosfera vo u~ilnicata/rabotilnicata: pottiknuvawe na samostojno u~ewe na u~enicite; individualna i partnerska rabota; u~ewe po pat na re{avawe problemi; bura na idei; proektno u~ewe; grupni diskusii; strategii na pro i kontra stavovi; samostojno istraùvawe (pribirawe, obrabotka i sreduvawe na podatoci); mikrostrategii na kriti~ko mislewe; razvoj na ve{tini za koristewe na pove}e izvori na znaewa; proektivni tehniki i simulacii; studija na slu~aj; u~eni~ki debati; izrabotka na esej/opredmeten produkt/operacija; organizirawe na sesii za postavuvawe na celi; vizuelna prezentacija (vizuelizacija) na fakti, relacii i me|uzavisnosti; skicirawe na idei i notirawe; koristewe na likovni metafori; upotreba na grafi~ki simboli; upotreba na muzi~ki koncepti i sl. Ponudata na ovoj sodrìnski korpus za profesionalno pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite vo
2/2005
21
Obrazovni refleksii
ti samiot da gi vrednuva efektite od sopstveniot proekten anga`man. Koordinacijata i sorabotkata so fakultetite e neophodna i edinstveno relevantna praktika koja }e gi objektivizira rezultatite i }e ovozmoì kontinuitet vo poddr{kata na nastavnicite. Eksternite evalvacii na proektnite aktivnosti treba da pretstavuvaat del od nivnata metodologija na realizacija, a vklu~uvaweto na fakultetskiot kadar vo proektnite timovi }e obezbedi dragoceni povratni informacii za kvalitetot na nivniot kadar kako produkt, a istovremeno moè da ja zacvrsti sigurnosta na proektnata izvedba. Zabele{kite upateni na proektnite aktivnosti vo na{eto osnovno obrazovanie ~esto se zasnovuvaat so formalni i povr{ni argumenti koi ne ja izrazuvaat su{tinata na problemot. I pokraj desetgodi{noto praktikuvawe na proektite denes s# u{te ne moème da kaème deka tie dobivaat forma na dvièwe za didakti~ko-metodi~ka preobrazba na osnovnoto obrazovanie. Mozai~niot karakter na nivnata primena i selektivnosta vo implementacijata sozdava {arenilo koe moèbi be{e opravdano za prvite nekolku godini od nivnoto zaìvuvawe. Dosega{nite iskustva ja nametnuvaat potrebata od objektivna i detalna evalvacija na sekoj proekt osobeno od aspekt na negovite efekti vrz praktikata i profesionalizacijata na rabotata na nastavnicite. Toa povlekuva drugi promeni i intervencii koi bitno vlijaat vrz nivnata uspe{nost: redizajn na nastavnite programi i u~ebnicite, etablirawe na model za profesionalno pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite, operacionalizacija na dinamikata na promeni i sl. LITERATURA
Aktuelnosti
1. Adam~eska, S.- Aktivna nastava (1996), Legis Skopje. 2. Beart, G. - Galton, M. - Inovacije u osnovnom obrazovanju (1989), [kolske novine, Zagreb. 3. Pask, G. - Styles and strategies learning (1976), Br. J. Educ. Psychol. 46. 4. Pivac , J. - [kola u svjetu promena (1995), Institut za pedagogijska istraìvanja Filozofskog fakulteta u Zagrebu, Zagreb. 5. Racle, G. - La pedagogie interactive, RETZ, Paris.
d-r Sneàna Adam~eska, profesor na Filozofskiot fakultet - Institut za pedagogija - Skopje
2/2005
23
Aktuelnosti
Obrazovni refleksii
OP[TESTVENITE POTREBI ZA RAZVOJ NA SEMEJNOTO VOSPITANIE
d-r Tatjana Koteva-Mojsovska
Denes povrzanosta na semejstvoto so razvojot na li~nosta, osobeno so nejziniot socijalen razvoj, s# pove}e se aktuelizira. Re~isi site pozitivni i negativni strani vo socijalnoto odnesuvawe na ~ovekot, svesno ili nesvesno, se pripi{uvaat na semejstvoto. Vlijaej}i vrz strukturata na li~nosta na sekoja individua, slobodno moè da se re~e, semejstvoto posredno gi opredeluva duri i op{testvenite odnosi i dinamikata i obratno op{testvenata dinamikata vlijae vrz strukturata i funkcijata na semejstvoto. Na ova osobeno upatuvaat golem broj istraùva~i i teoreti~ari vo svetski ramki, kako: Daniel Goleman (Daniel Goleman), Dijana Baumrind (Diana Baumrind), Bronvin Fis (Bronwyn S. Fees), Orli Advin (Orli Advin), Dajan [makler (Dajan [makler), Lilijan Kac (Lilian Katz), Jurij Bronfenbrener Bruner, Kon i dr. Imaj}i predvid deka semejstvoto e spona, vrska na deteto so op{testveno-kulturniot ìvot i glaven faktor vo negoviot natamo{en razvoj, toga{ neotpovikliva e griàta za negovata stabilnost, osobeno vo uslovi na multikulturno op{testvo. Ottuka proizleguva i op{testvenata opravdanost na potrebata od sledewe i intervencija na poleto na socijalnoto odnesuvawe na decata i na poleto na poddr{ka na semejstvata vo taa smisla.
Demokratskiot op{testven model bara li~nost koja }e umee da se nosi so predizvicite na dinami~nite op{testveni promeni. Imperativno se eksponira nau~nata paradigma za sozdavawe li~nost so samodoverba i inicijativnost, li~nost so tolerancija i kooperativni sposobnosti. Ovoj op{testven model o~ekuva od li~nosta pogolemo poznavawe na sebesi i svoite potrebi kako uslov za pogolema konstruktivna samokriti~nost i kriti~ki odnos kon okruùvaweto. Nasproti ovie barawa, op{testvoto doìvuva kriza vo eden svoj najzna~aen segment, odgovoren za postavuvawe osnovi na li~nost so sopstven integritet, a toa e semejstvoto. Vo uslovi na finansisko-materijalen kolaps, namalen obrazoven i socijalen status na nekoi semejstva, ne moè da se vospostavi balans vo nivnite vnatre{ni socijalno - interpersonalni odnosi. Seto toa doveduva i do kriza vo vospitno-obrazovnite vlijanija na semejstvoto vrz decata {to se odrazuva negativno vo detskata komunikacija so okolinata. Da ne govorime i za destruktivnite vlijanija koi naru{enata komunikacija moè da gi ima vrz razvojot na demokratskiot op{testven model. Potrebata, pak, od brza intervencija na poleto na poddr{kata na semejstvata nametnuva i potreba od usoglasuvawe na dokumentite na evropsko i na svetsko nivo koi go tretiraat semejstvoto i negoviot pravilen razvoj. Imeno, neusoglasuvaweto na dokumentite pretstavuva zanemaren ~ekor na patot kon Evropa, {to bi povleklo i posledici po odnos na obezbeduvaweto na
24
2/2005
Obrazovni refleksii
dobar del od izlezot na krizata na na{eto semejstvo. Prezemaweto merki za otvorenost na dràvata, pak, bez obezbeduvawe na zdravo detstvo vo zdravi semejni uslovi moè da pretstavuva lov vo matno . Imeno, dokolku decata se idninata na svetot, a semejstvoto e osnova za pravilen tretman na detstvoto, toga{ negovoto nepravilno funkcionirawe obezbeduva neizvesna (ne)idnina za celokupnoto op{testvo i ras~ekor so svetskite i evropskite normi za razvojot na ~ove{tvoto. Usoglasuvaweto na dokumentite, od druga strana, podrazbira poznavawe na sostojbite na semejstvoto i efektite koi gi postignuva kaj decata na nivoto na koe toa se nao|a. Potrebata od usoglasuvawe na dokumentite po odnos na semejnoto nepre~eno funkcionirawe, a vo interes na decata, pretstavuva op{testveno opravdan ~in i so obvrskata koja na{ata zemja ja ima prifateno preku ratifikuvawe na Konvencijata za pravata na decata. Op{testvenata opravdanost moème da ja pogledneme i od drug aspekt. Demokratizacijata na op{testvenite odnosi, apostrofiraj}i go zna~eweto na samostojnosta i integritetot na individuata, s# pove}e go apostrofira semejstvoto kako osnovna i primarna vospitno-obrazovna institucija. Deteto s# pove}e stanuva del od semejnoto sekojdnevie i semejnite obvrski, dilemi i problemi. Me|utoa, zabrzanoto tempo na re{avawe na problemite vo dene{noto semejstvo ne mu dozvoluva na deteto da fati ~ekor so nego {to doveduva do otu|uvawe na decata od semejniot ìvot. Se zakanuva opasnost od sozdavawe ~uvstvo na beskorisnost, odvi{nost, a potrebata od postoewe da egzistira kaj decata zaradi sebe samata, no ne i zaradi nadgraduvawe, razvivawe i tvorewe. Potrebata za gola egzistencija tokmu n# potsetuva na ona dobro poznatoto: Celta gi opravduva sredstvata no primeneto vo sopstveniot ìvoten opstanok, {to bi pretstavuvalo opasnost za opstanokot na civilizacijata voop{to. (Koteva, 1996, str. 22). Ottuka, sledeweto i doveduvaweto vo vrska na socijalnoto odnesuvawe na decata, u{te od nivnata predu~ili{na vozrast, so vospitniot stil na roditelite, moè da pridonese kon: sogleduvawe na egzistencijalnite sostojbi na na{eto semejstvo i na negoviot vospiten status;
Aktuelnosti
otkrivawe na pri~inite za egzistirawe na eventualen negativen vospiten model vo semejstvata; prezemawe organizirani institucionalni vospitno-obrazovni merki za nadminuvawe na krizata vo socijalnoto odnesuvawe na decata i intervenirawe na toa pole preku pedago{ka edukacija na semejstvata; prezemawe merki, na dràvno nivo, za podobruvawe na uslovite vo semejstvata ~ii deca na nekoj na~in se zanemareni; prezemawe merki, na dràvno nivo, za otstranuvawe na pri~inite za razli~nite disfunkcii na semejstvoto kako institucija. Neprezemaweto merki vo pogled na pozitivna egzistencija na semejstvoto moè da pretstavuva destruktiven aspekt vo funkcioniraweto na dràvata koe bi dovelo i do destruktivnost vo pogled na li~nosta, a u{te po{iroko i vo pogled na ~ove{tvoto. Ulogata na roditelite vo razvojot na decata upatuva na potrebata od rapidno i efikasno unapreduvawe i poddr{ka na semejnoto vospitanie. Imeno, problemite koi go zafa}aat dene{noto semejstvo se dviàt kon negova funkcionalna i strukturna entrofija {to vo golema mera }e go zagrozi i deteto. Takvata sostojba bi trebalo da bide apel za prezemawe na soodvetni merki na dràvno nivo voop{to, kako i na nivo na opredeleni institucii koi se komptetentni da pridonesat na toa pole. Dokolku semejstvoto go sfatime kako osnova za ~ove{tvoto, toga{ ne moème da ja apstrahirame i izolirame dràvata po odnos na poddr{kata i razvojot na semejnoto vospitanie. Glavnite punktovi vo koi dràvata treba da dejstvuva vo funkcija na razvoj na semejnoto vospitanie treba da se slednite: 1. Podobruvawe na ìvotniot standard na semejstvoto i roditelite. 2. Jaknewe na stru~no-informativniot sistem vo funkcija na pedago{ka edukacija i informiranost. 3. Dejstvuvawe vo pogled na podobra grià za decata i mladinata. Vo navedenite tri nasoki potrebni se slednite intervencii (od koi sekoja za sebe treba da rezultira so razvojna programa):
2/2005
25
Aktuelnosti
razvoj na socijalnata politika i pomo{ na semejstvata; animirawe i zadolùvawe na site soodvetni institucii za podigawe na pedago{kata kultura i edukacija na semejstvata (vospitno-obrazovnite institucii, centrite za odmor i rekreacija na decata i mladite, zdravstvenite domovi, sredstvata za masovna komunikacija i sl.); podobruvawe na ìvotniot standard na semejstvata (vrabotenost i materijalna i li~na sigurnost, semejna stabilnost i sl.); podobruvawe na kvalitetot na vospitno-obrazovnite programi, nivnata realizacija i evalvacija; ozakonuvawe na roditelskite i detskite prava, dol`nosti i odgovornosti; donesuvawe nau~no fundiran kodeks, pravila i standardi na demokratsko odnesuvawe vo semejstvoto; formirawe poseben resor vo ramkite na dràvnite institucii ili soodvetno telo ~ija cel }e bide sledeweto, vrednuvaweto i razvojot na site aktivnosti vo vrska so intenzivirawe na kvalitetot na semejniot ìvot, osobeno na odnosot roditel-dete; sinhronizirawe na na~inot i tempoto na intervenirawe vrz vospitniot stil na roditelite so na~inot i tempoto vo evropski ramki; izleguvawe nadvor od ramkite na direktnata intervencija vrz vospitniot stil i {irewe na intervencijata vrz onie poliwa koi indirektno bi go podobrile vospitniot stil i vospitniot status na semejstvoto; izgraduvawe sistem na griì za decata i mladite vo pogled na pravilno koristewe na slobodnoto vreme, sport i rekreacija, za{tita od poroci i drugi negativni vlijanija i sli~no. Ulogata na dràvata vo jakneweto na semejnata funkcija niz sistemite so koi taa raspolaga, spored Jasna Zlokovi}, se dviì vo pove}e nasoki: osiguruvawe na detskite prava; me|unarodno usoglasuvawe na standardite za jaknewe i sproveduvawe na griàta za deteto; jasna i pravilna politika kon decata i mladite; soodvetna zakonska regulativa;
Obrazovni refleksii
socijalna osetlivost kon semejstvata koi se egzistencijalno zagrozeni; jaknewe na ulogata na u~ili{teto; povrzuvawe na u~ili{teto so roditelite; soodvetni dostapni rekreativni programi za decata i mladite; vostanovuvawe mreà na stru~na za{tita i pomo{ na decata i mladite; mediumska stru~na poddr{ka vo educirawe na decata, mladite i semejstvata; intergeneraciska pomo{; institucionalna i stru~na vtemelenost na prevencijata i na interventnata pomo{. (podvle~eno: Rosi}; Zlokovi}, 2002, str. 152.) M. Minkler gi potencira slednite nasoki na poddr{ka od dràvata kon semejstvoto: materijalna potpora, koja opfa}a materijalna pomo{, sredstva za ìvot i rabota i sl.; emocionalna poddr{ka, odnosno emocionalna grià za poedinecot i razbirawe na problemot; respektabilni odnosi, {to podrazbira afirmacija so koja se iskaùva po~ituvawe; informativna potpora - sovetuvawe i sl.; op{ta op{testvena pomo{ koja podrazbira pozitivni socijalni interakcii. (spored Cohen, S. i Syme, S. 1985 - podvle~eno: Rosi}; Zlokovi}, 2002, str. 145.) Intervencijata na planot na pedago{kata kultura na roditelite podrazbira otvorenost na site vospitno-obrazovni institucii i asocijacii za komunikacija so niv. OD ISKUSTVATA NA DRUGITE ZEMJI VO RAZVOJOT NA RODITELSTVOTO dràvno nivoAlarmantnite podatoci za regres vo roditelstvoto vo 1998 godina predizvikuvaat moralna panika (poopstojno vo: Roberts, 2001, str. 56) poradi {to Vladata na Velika Britanija prezema niza merki za za{tita i poddr{ka na semejstvata, a posebno za podobruvawe na roditelstvoto vo celata zemja. Vo vrska so
26
2/2005
Obrazovni refleksii
ova Markus Roberts (Roberts, 2001, str. 56) ukaùva na zna~eweto na Zeleniot list za poddr{ka na semejstvata (Green Paper Supporting Families), izlezen vo noemvri, istata godina, kako klu~en dokument koj promovira pravila na vladata za razvoj na roditelstvoto i semejstvoto. Vo taa nasoka e promoviran i Institut na nacionalnoto semejstvo i roditelstvoto (National Family and Parenting Institute), vo ~ii ramki e vklu~en razvoj na istraùvawa vo domenot na roditelstvoto, razvoj na programite za poddr{ka na roditelstvoto i sl. Soglasno so podatocite na Office for National Statistics, Institute for Fiscal Studies i National Childrens Bureau, za porastot na razvedeni brakovi i samohrani ili neven~ani roditeli vo poslednite 25-30 godini vo Velika Britanija, objaveni od Dorit Braun (Braun, 2001, str. 239) vo 90-te godini se odrùvaat pove}e debati za, kako gi narekuva Braun, dovolno dobro roditelstvo i se plasiraat pove}e od 200 izve{tai od realizirani istraùvawa. Istraùvawata identifikuvaa rangovi na zada~i za roditelite koi bea sublimirani vo revijata Confident Parents, Confident Children (Braun, 2001, str. 242). Revijata pretstavuva element na poddr{kata za semejstavata i za dovolno dobroto roditelstvo. So ovaa poddr{ka se apelira{e deka sekoe dete ima sopstvena li~nost i sopstveno mesto vo svoeto semejstvo. Po odnos na roditelstvoto se promoviraa strategii za jaknewe na self-konceptot na roditelite preku promocija na znaewa, razbirawa, informacii i ve{tini. Pokraj ova, poddr{kata vklu~uva kursevi za roditelite, bro{uri i knigi, linija na pomo{, i individualna interakcija na roditelite so lica od razli~ni profesii. Ovaa poddr{ka gi pravi roditelite da se ~uvstvuvaat slu{nati i razbrani (Braun, 2001, str. 243). Soglasno so Konvencijata za pravata na decata Vladata na Velika Britanija vo 1999 godina postavi novi inicijativi koi pozitivno se odrazija na ìvotot na decata (Children in society, 2001, str. 2). Vsu{nost, stanuva zbor za programa za poddr{ka na tri nivoa koja gi opfati decata od 0 do14 - godi{na vozrast: trigodi{na programa za transformacija na dràvniot sistem za griì (Quality Protects): Programa za poddr{ka
Aktuelnosti
na deca od 0 do 3 - godi{na vozrast i nivnite semejstva od deprivirani sredini (Sure Start) i Nacionalna strategija za detska grià, za deca od 3 do 14 - godi{na vozrast, (National Childcare Strategy) koja opfati opremuvawe na detski klubovi nadvor od u~ili{teto (poopstojno vo: Children in society, 2001,str 3). Vo ramkite na UNESKO funkcionira Sekcija za rano detstvo i edukacija na semejstvoto ( Early Childhood and Family Education) koja koordinira istraùvawa, aktivnosti i incijativi pod vodstvo na UNESKO vo domenot na griàta i edukacijata za ranoto detstvo i vo domenot na edukacijata na roditelite i semejstvata. (Internet adresa: http:/www.unesco. org/education/educprog/ecf/html/eng.htm, 2002 god.) Ovaa sekcija, me|u drugoto, dava poddr{ka na me|unarodnite inicijativi za favorizirawe na detskite i semejnite prava koi se analogni na Konvencijata za pravata na deteto. Po odnos na razvojnata politika za komunikacijata so decata vo ranoto detstvo, interesna da se spomne e Inter-agencijata za komunikaciski strategii vo ranoto detstvo ( Inter-Agency Childhood Communication Strategy ), osnovana vo 1997 godina od UNESKO, UNICEF i Konsultativnata grupa za griì i edukacija vo ranoto detstvo (Consultative Group on Early Childhood Care and Development) vo koja se vklu~eni 11 donatorski organizacii. (Poopstojno na Internet adresata: http:/www.unesco.org/education/educprog/ecf/infostrat/strat.htm, 2002 god.) Vo nejzinite ramki se realiziraat pove}e strategii i inicijativi za razvoj na programite koi se odnesuvaat na edukacijata vo ranoto detstvo i edukacijata na semejstvata vo razli~ni zemji. OD ISKUSTVATA NA VOSPITNO-OBRAZOVNITE INSTITUCII VO VELIKA BRITANIJA Velika Britanija ima bogato iskustvo i vo primenata na edukacijata na roditelite vo ramkite na obrazovnite institucii ( Nursery i Primary School ). Interesen e podatokot deka tie imaat bogata lepeza
2/2005
27
Aktuelnosti
na strategii na vrednuvawe na detskite dostignuvawa, vklu~uvaj}i go i nivnoto socijalno odnesuvawe. Vo taa smisla otvoraat posebni bogati dosijea za sekoe dete kade gi ~uvaat site detski trudovi, rezultati od aktivnosti i snimeni situacii na komunikacijata na decata so okolinata. Vo niv se nao|aat i fakti~ki podatoci, kako i efektite od komunikacijata i rabotata na institucijata so roditelite na decata. Roditelite imaat pristap do dosieto na svoeto dete koe pretstavuva potkrepa na misleweto na vospituva~ite po odnos na potrebnite merki vo razvojot na deteto. Pokraj toa, vo vospitno-obrazovnite institucii vo Velika Britanija ima razviena praktika na izrabotka na stru~no-propaganden materijal za roditelite, koj opfa}a pove}e oblasti: zdravstvoto, nutricionizmot, komunikacijata (na koja $ se posvetuva duri i najgolemo vnimanie), psihologijata, pedagogijata, ekonomijata (informacii za artikli so podostapni ceni), potoa informacii od oblasta na kulturata, informacii za kulturni nastani koi bi moèle da gi posetat i sli~no. Informaciite vo vrska so odnosot roditel - dete se prikaàni na interesen i dostapen na~in, ne navreduvaj}i gi roditelite i ukaùvaj}i im na pozitivnite i negativnite strani na nekoi postapki so decata vo opredeleni situacii. Vo taa smisla, interesen e podatokot za na~inot na koj tamu se realizira pedago{kata edukacija na semejstvata. Kreiraweto na politikata za edukacija na roditelite, upravuvaweto i kontrolata vo ovoj domen, kako, vpro~em, i voop{to, e prepu{tena na Avtoritetite na lokalnata obrazovnata uprava (Local Education Autority LEA), kade se izrabotuva vodi~ za vklu~uvawe na roditelite vo u~ili{tata. Takov dokument, na primer (vo ramkite na LEA - Liverpul), pretstavuva: Liverpool LEA Guidelines for Involving Parents Who Have Basik Skills Needs. Osnovnata zada~a na instituciite, spored ovoj dokument, e da iniciraat doverba kaj roditelite kon vospitniot kadar na u~ili{teto, po {to vospostavuvaat komunikacija i gi zapoznavaat roditelite so kurikulumot, pottiknuvaj}i kaj niv osnovni ve{tini na vospitna komunikacija so decata. Za potrebite na edukacijata na roditelite formirani se prostorii za komunikacija so roditelite,
Obrazovni refleksii
sostaveni od razli~ni kat~iwa kade sekoj roditel moè da gi zadovoli svoite interesi. Vo nea se sodràni: bibliote~no kat~e, informativno kat~e, tvore~ko, rekreativno, debatno kat~e, mirno ili kat~e za opu{tawe, kat~e za druèwe i rabota so svoeto dete i sl. Vo prostorijata ili e prisutno postojano vraboteno lice ili nedelno (mese~no), na osnova na deùrstva, se menuvaat vrabotenite vospitno-obrazovni lica. Ova lice ima za zada~a poopstojno da mu pomogne na roditelot vo negovoto informirawe, kako vo odnos na sekojdnevnite temi, taka i vo odnos na stru~nata literatura koja e, isto taka, dostapna na roditelite. Koga }e se soberat pove}e roditeli obi~no se praktikuva debata na odredena tema, koja se organizira i redovno vo ramkite na predvidenite programi i planovi na u~ili{teto ili gradinkata. Roditelite vo ovie prostorii ~esto pati dobivaat i obvrski za rabota so svoite deca doma, so cel da se pridonese kon zgolemuvawe na zaedni~ki pominatoto vreme. Pri na{ata poseta na ovaa prostorija naidovme na studenti koi imaa za zada~a da go nabquduvaat interesot na roditelite kon pra{awa od oblasta na detskiot razvoj i dobroto roditelstvo, kako i reakciite na kadarot vo vrska so toa. Toa bea studenti od IV godina na Univerzitetot vo Liverpul Oddel za obrazovanie (Liverpool Hope University Colege- Department of Education) koi, educiraj}i se za vospituva~i, vo toj period izrabotuvaa Istraùva~ki dnevnik (Research Deary), za spomenatata problematika. Edukacijata na roditelite preku obrazovnite institucii e normativno regulirana i strategiski vodena, kako {to e ponapred spomenato, od lokalnata uprava i od samata obrazovna institucija. REZIME Semejstvoto ima zna~ajna uloga vo socijalniot razvoj na sekoja li~nost. Moè da se re~e deka toa nosi del od odgovornosta za me|u~ove~kite odnosi vo po{iroki ramki, za {to govorat i mnogu nau~ni soznanija. Trgnuvaj}i od negovata uloga vo razvojot na ~ove{tvoto
28
2/2005
Obrazovni refleksii
neotpovikliva e potrebata od involvirawe na dràvata vo razvojot na semejnoto vospitanie. Imeno, taa vo funkcija na poddr{ka i razvoj na semejnoto vospitanie treba da dejstvuva vo nasoka na polifunkcionalnosta na semejstvoto, obezbeduvaj}i nepre~eno realizirawe na site semejni funkcii koi posredno ili neposredno vlijaat i vrz kvalitetot na semejnata vospitna funkcija. Vo taa nasoka interesni se iskustvata na Velika Britanija koja, po doìveanata moralna panika vo 1998 godina, na dràvno nivo prezema niza merki za dobro roditelstvo. Golem broj od niv rezultiraat so zajaknat informativen sistem vo funkcija na edukacija na roditelite, kako i so sistem na strategii za jaknewe na self-konceptot na roditelite. Vo ovaa akcija vo golema mera se vklu~uvaat i obrazovnite institucii, koi za taa cel imaat izgradeno serija strategii i programi za razvoj na roditelstvoto. LITERATURA 1. Braj{a, P. (1990), Druk~iji pogled na brak i obitelj, Zagreb: Globus. 2. Braun, D. (2001), Perspectives on Parenting. Children in Society Contemporary Theory, Policy and Practice. London. The Open University. 3. Bronfenbrener, J. (1997), Ekologija ljudskog razvoja Beograd: Zavod za ud`benike i nastavna sredstva. 4. Bruner, J. (2000), Kultura obrazovanja, Zagreb: Eduka. 5. Goleman, D. (2002), Emocionalna inteligencija, Beograd: Geopoetika. 6. Desirable Outcomes for Childrens Learning (on Entering Compulsory Education), (1999), England: Department for education and Employment. 7. Katz, G.L.; McClelian, E. D. (1997), Poticanje razvoja dje~je socijalne kompetencije (uloga odgajateljica i u~iteljica), Zagreb: EDUCA. 8. Kon, S. I. (1988), Dete i kultura (prevod), Beograd: Zavod za ud`benike i nastavna sredstva. 9. Li~, E. (2002), Kultura i komunikacija, Beograd: Biblioteka XX vek.
Aktuelnosti
10. Pjurkovska-Petrovi}, K. (1994), Roditeljske uloge i socijalni razvoj deteta. Zbornik Instituta za pedago{ka istraìvanja, br. 26, Beograd, Institut za pedago{ka istraìvanja. 11. Research Diary for Semestar 3, (1999), Liverpool: Liverpool Hope University College. 12. Roberts, M (2001), Childcare Policy Children in Society Contemporary Theory, Policy and Practice. London: The Open University. 13. Rosi}, V. Zlokovi}, J. (2002), Prilozi obiteqskoj pedagogiji, Rijeka: Filozofski fakultet u Rijeci odsjek za pedagogiju. 14. Tassoni , P & Bulman, K. (1999), Early Year Care and Education. Oxford: Heinemann Educational Publishers. 15. Juul, J. (2001), Va{e kompetentno dete. Zagreb: Educa.
d-r Tatjana Koteva - Mojsovska, Pedago{ki fakultet - Skopje
2/2005
29
Obrazovni refleksii
Od praktikata
Fehim Huskovi} Razgovor, 2003 / maslo na lesonit, 80 h 100
2/2005
31
Obrazovni refleksii
Od praktikata
MODEL NA NASTAVNO-CELNO PLANIRAWE NA NASTAVATA VO SREDNOTO STRU^NO OBRAZOVANIE

Ratka Janevska Violeta Grujevska
So proektot Programa za reforma na srednoto stru~no obrazovanie se napu{ti modelot na nastavnosodrìnskoto planirawe, a se pristapi kon nastavnocelnoto planirawe i programirawe na vospitno-obrazovniot proces, so {to se nametnuva potrebata od promena na pristapot vo planiraweto i programiraweto na nastavata kako na godi{no nivo, taka i na izvedbeno nivo, odnosno na nivo na ~as. Poradi toa {to modelite na planirawe i podgotovka koi se naj~esto vo primena, ne korespondiraat so nastavno-celnoto programirawe, celta na ovoj trud e so modelot {to se nudi na nastavnicite da im se olesni transformacijata na celite od nastavnata programa do celite na nastavniot ~as, kako pri izgotvuvaweto na godi{noto i tematskoto planirawe, taka i pri dnevnata podgotovka. GODI[NO PLANIRAWE Godi{noto planirawe pretstavuva op{ta orientaciona ramka za vospitno-obrazovnata rabota na nastavnikot po odreden predmet vo tekot na u~ebnata godina. Godi{noto planirawe e smisleno proektirawe na vospitno-obrazovnata rabota na nastavnikot za postigawe na celite i dava pregled na tematskite celini koi se opfateni so nastavnata programa. Pokraj toa, so godi{noto planirawe se dobiva pretstava za uslovite za realizacija na nastavnata programa, vremenskata ramka za nejzinata realizacija, makrometodite na pou~uvawe i u~ewe, potrebata od nagledni sredstva i pomagala, korelacijata so drugite nastavni predmeti i sodrìni, kako i potrebnata literatura.
VOVED Mal e brojot na profesii pri koi podgotovkata na rabotnite zada~i e tolku zna~ajna kako {to e podgotovkata na nastavnikot za procesot na pou~uvawe. Bez ogled na rabotnoto iskustvo na nastavnicite vo procesot na pou~uvawe, planiraweto i podgotovkata na nastavata podednakvo se zna~ajni kako za nastavnicite po~etnici, taka i za nastavnicite so pogolemo rabotno iskustvo. Spored Gustav [ilih, koj vo knigata Osvrt vo op{tata didaktika napi{al uspe{en ~as bez podgotovka e samo slu~aj, a ne pravilo, a d-r Vladimir Poqak vo svojata kniga Didaktika smeta deka nastaven ~as bez kakva bilo podgotovka e odnapred osuden na neuspeh. Potrebata od permanentno planirawe i podgotvuvawe na vospitno-obrazovnata rabota proizleguva i od faktot {to sekoja godina nastavnikot raboti so razli~ni paralelki i u~enici, kako i so inovirani nastavni programi, novi tehniki i tehnologii. Planiraweto i podgotovkata na nastavata dobiva na zna~ewe i vo povrzuvaweto na op{toobrazovnite so stru~no-teoretskite predmeti i prakti~nata obuka, odnosno planiraweto na timskata rabota vo u~ili{teto.
2/2005
33
Od praktikata
Vo modelot za godi{noto planirawe {to se nudi opfateni se identifikacionite podatoci za nastavniot predmet (ime na predmetot, negovata godi{na i nedelna zastapenost, godina na izu~uvawe, struka i obrazoven profil). Isto taka, opfateni se op{tite celi na nastavnata programa, makrometodite na pou~uvawe i u~ewe, onie nagledni sredstva koi se od op{t interes za postigawe na celite od programata, korelacijata pome|u nastavnite predmeti i sodrìni, kako i potrebnata literatura. Sostaven del na godi{noto planirawe e tabelata vo koja e opfateno ras~lenuvaweto (makroartikulacijata) na nastavnata programa na tematski celini, brojot na ~asovite za postigawe na celite, kako i orientacionoto vreme za nivnoto postigawe. Na krajot e daden prostor za nastavnikot da gi vnese svoite sogleduvawa od realizacijata na programata i istite da gi vgradi vo izgotvuvaweto na godi{noto planirawe za slednata u~ebna godina. Pri izrabotuvaweto na godi{noto planirawe nastavnikot treba da go sledi godi{niot kalendar na u~ili{teto za da ne se prekinuva kontinuitetot na tematskite celini. PLANIRAWE NA TEMATSKATA CELINA Tematskoto planirawe e prodolèno godi{no planirawe koe se izveduva vo posledovatelni vremenski ramki. So nego se opredeluva ekstenzitetot, intenzitetot i logi~kata struktura na tematskata celina vo zavisnost od brojot na ~asovite i korelacijata so drugite nastavni temi i predmeti. Sostaven del na tematskoto planirawe se naslovot i celite na tematskata celina, kako i nivnata mikroartikulacija (transformacija na celite vo nastavni sodrìni). Vo ponudeniot model za planirawe na tematskata celina, isto taka, sostaven del e vremeto za postigawe na celite, mikrometodite za pou~uvawe i u~ewe, nastavnite pomagala i materijali, korelacijata me|u tematskite celini i predmetite, literaturata, kako i sogleduvawata na nastavnikot od realizacijata na istata, a so cel da se podobri kvalitetot na slednoto planirawe.
Obrazovni refleksii
Vo kolonata za celite na tabelata se vnesuvaat celite na nastavnata programa za konkretnata tematska celina. Vo slednata kolona e navedena zastapenosta na celite od kognitivnoto, afektivnoto i psihomotornoto podra~je vo tematskata celina. Vo kolonata na mikroartikulacijata se vnesuvaat sodrìnite koi treba da se realiziraat za da se postignat celite od tematskata celina. Slednata kolona e nameneta za opredeluvawe na brojot na ~asovite za postigawe na celite, kako i za orientacionata vremenska ramka za nivnoto postigawe. Za uspe{no postigawe na celite potrebno e planirawe na adekvatni mikrometodi na pou~uvawe i u~ewe, kako i obezbeduvawe na soodvetni nastavni pomagala i materijali {to treba da se vnesat vo slednata kolona. PLANIRAWE NA NASTAVNIOT ÂS Planiraweto na nastavniot ~as pretstavuva podgotovka na nastavata na neposredno izvedbeno nivo. So planiraweto i izgotvuvaweto na podgotovkata za nastaven ~as, nastavnikot obezbeduva kvalitetna nastava. Vo tekot na izgotvuvaweto na dnevnata podgotovka nastavnikot ima jasna slika za uslovite za rabota vo u~ili{teto, mo`nostite i motiviranosta na u~enicite za u~ewe i vrz osnova na toa soznanie toj moè da gi opredeluva celite koi treba da se postignat na ~asot. Vo ramkite na planiraweto e i izgotvuvaweto na dnevnata podgotovka. Vo dnevnata podgotovka se vgradeni elementite: identifikacioni podatoci, celi na nastavniot ~as, aktivnosti na nastavnikot i u~enikot, tehniki na u~ewe i pou~uvawe, formi na nastavna rabota, nastavni pomagala i materijali, literatura, korelacija, kako i sogleduvawata na nastavnikot od realizacijata na nastavniot ~as. Uspe{noto planirawe zna~i dobro opredeluvawe na celite na ~asot. Pritoa nastavnikot treba da gi planira onie celi koi moàt da se postignat. Brojot na planiranite celi ne treba da e golem. Za postigawe na celite vo ramkite na organizacijata na ~asot, nastavnikot gi planira tehnikite na pou~uvawe i u~ewe,
34
2/2005
Obrazovni refleksii
nastavnite materijali, svoite aktivnosti, kako i aktivnostite na u~enicite. Vo prilog na materijalot e ponuden model na dnevna podgotovka i planirawe na nastaven ~as. Pravo na nastavnikot e da izbere koj model na planirawe i podgotovka odgovara za negovata nastavna rabota za konkreten ~as. So ovie modeli ne se ograni~uva kreativnosta na nastavnikot vo planiraweto i podgotvuvaweto na nastavata, naprotiv toj moè da ja planira svojata vospitno-obrazovna rabota i spored sopstven model vo koj treba da se opfateni elementite: celi, sodrìni, nastavni sredstva i pomagala, nastavni formi i metodi, organizacija, evalvacija i samoevalvacija. Pokraj toa, dokolku za nekoi od ~asovite ima potreba od specifi~ni podgotovki, bitni za realizacijata na ~asot/~asovite tie treba da se navedat vo podgotovkata. Isto taka, bitno za nastavnikot e da gi zabeleì svoite rezultati i propusti vo realizacijata na ~asot vo delot Sogleduvawe od realizacijata, so {to se vr{i samovrednuvawe.
U~ili{te: ......................................................................... U~ebna godina: ................................................ GODI[NO PLANIRAWE NA VOSPITNO-OBRAZOVNATA RABOTA Nastaven predmet: tehnologija na obrabotka Broj na ~asovi godi{no: 180 Broj na ~asovi nedelno: 5 Godina na izu~uvawe / paralelki: I Struka: ma{inska Obrazoven profil: ma{inski tehni~ar za proizvodstvo, ma{insko-energetski tehni~ar Datum na predavawe: 05.09.2005 godina Nastavnik
Od praktikata
Celi na nastavnata programa U~enikot: da gi razlikuva metalite i nivnite leguri spored nivnite svojstva i upotreba; da gi povrzuva svojstvata na èlezoto spored sostavot na pridru`nite elementi i elementite za legirawe so primenata; da go razlikuva èlezoto od ~elikot spored prisustvoto na jaglerod i legirnite elementi; da gi identifikuva visokolegiranite ~elici i niskolegiranite ~elici spored nivnata primena; da razviva navika za koristewe na standardi za ozna~uvawe na metalite i legurite; da otkriva spored standardi primena na materijali za razni obrabotki; da gi identifikuva termi~kite i termohemiskite obrabotki; da ja poznava primenata na oboenite metali i nivnite leguri vo ma{instvoto spored nivnite mehani~ki i tehnolo{ki svojstva; da gi identifikuva izolacionite materijali; da gi objasni pri~insko-posledi~nite vrski pri pojavata na korozija; da gi razlikuva gorivata spored namenata, agregatnata sostojba i nivniot postanok; da se osposobi za koristewe na priborot za merewe i univerzalen aglomer; da go koristi priborot za kontrola (etaloni, kalibri, komparator); da zacrtuva, obeleùva i ozna~uva; da go koristi alatot za ra~na obrabotka so reèwe i grebewe; da gi poznava ma{inite za obrabotka so simnuvawe na struganici, kako i postapkite na obrabotka; da ja razlikuva obrabotkata so plasti~na deformacija od obrabotkata so reèwe; da primenuva li~ni i kolektivni za{titni sredstva pri ra~na i ma{inska obrabotka; da razviva pozitiven stav kon rabotata i sredstvata za rabota; da razviva sposobnosti za timska rabota.
2/2005
35
Od praktikata
Makrometodi na pou~uvawe: verbalno-tekstualna; ilustrativno-demonstrativna; prakti~no-eksperimentalna. Nagledni sredstva i pomagala: primeroci od metali i nivnite leguri, sliki so strukturi na metali, {emi na tehnologii na dobivawe na metali, primeroci od korodirani materijali, {emi od uredi za ispituvawe na materijalite, primeroci od goriva i izolaciski materijali, kako i kompjuteri, grafoskop i dr. Sekoj u~enik treba da ima rabotno mesto vo u~ili{nata rabotilnica za ra~na obrabotka, opremena spored Normativot za oprema za prakti~nata nastava.
6. 7. 8. 9. Korozija i za{tita od korozija Nemetali i kompozitni materijali Goriva, maziva, voda Ispituvawe na materijalite 4 6 4 6 4 5 6
Obrazovni refleksii
22 45 67 20 20 1 2 1 1 4 20 01.12 - 12.12 14.12 - 24.12 25.12 - 30.12 15.01 - 30.01 01.02 - 04.03 05.03 - 18.05 20.05 - 10.06
10. Merewe i kontrola 11. Obrabotka so reèwe i za{tita pri rabota 12. Plasti~na obrabotka Vkupno ~asovi:
73
Sogleduvawe od realizacijata Korelacija so nastavnite predmeti od osnovnoto obrazovanie: hemija, fizika i op{totehni~ko obrazovanie.
PLANIRAWE NA TEMATSKA CELINA

Struka: ma{inska Obrazoven profil: ma{inski tehni~ar za proizvodstvo i ma{insko-energetski tehni~ar Nastaven predmet: tehnologija na obrabotka Tematska celina: Oboeni metali i nivnite leguri Konkretni celi Godina: I Vkupno ~asovi: 12 Vreme na realizacija:
Literatura: Tehnologija na metalstvo - GTZ, specijalno izdanie, tehni~ka enciklopedija, u~ebnik, Internet, stru~ni spisanija.
Broj na ~asovi za postigawe na celite Nov Prakti- ProekRed. Makroartikulacija mate- ~na nas- tni zabr. rijal tava, da~i ve`bi 1. Metali, leguri i nivnite strukturi 2. @elezo 3. êlik 4. Termi~ka i termohemiska obrabotka 5. Oboeni metali i nivnite leguri 6 8 9 6 9 Proveruvawe i vrednuvawe 1 2 3 2 3 01.09 - 10.09 11.10 - 20.10 21.10 - 05.11 06.11 - 12.11 12.11 - 01.12 Vreme na realizacija
K A P Mikroartikula- âsovi Nagledni za pos- pomagala i cija tigawe materijali na celite 0 0 Oboeni metali 1 ~as i nivnata klasifikacija Kolekcija od oboeni metali
- U~enikot da go 2 definira poimot oboeni metali i da gi klasificira; - da gi poznava fi- 2 zi~ko-hemiskite i mehani~ko-tehnolo{kite svojstva na bakarot i tehnologijata na dobivawe;
0 0 Tehnologija na 3 ~asa dobivawe bakar i negovite leguri
Bakarni ìci, cevki i ukrasni gotovi proizvodi, sliki, {emi
36
2/2005
Obrazovni refleksii
- da ja objasnuva 2 0 1 Tehnologija na 4 ~asa tehnologijata na dobidobivawe olovawe na olovo, cink i vo, cink, kalaj, kalaj; leguri na olovo, cink, kalaj - da ja poznava primenai nivnata prita na legurite na olovo mena i cink i kalaj; Olovni cevki, pocinkuvan lim, kalaisan lim, epruveti od cink, kalajna ìca, sliki i {emi Primeroci od ponikluvan lim i materijali
Od praktikata
PODGOTOVKA ZA NASTAVEN ÂS
Nastavnik: Predmet: tehnologija na obrabotka Tip na ~asot: nov materijal Celi na ~asot: - u~enikot da gi opi{uva postapkite na dobivawe aluminium i negovite leguri; - da gi identifikuva oznakite na aluminiumot i negovite leguri; - da vr{i klasifikacija na aluminiumskite leguri spored primenata. Aktivnosti na ~asot Nastavnikot: - osmisluva izjava za lesni metali so koja gi provocira u~enicite i ja pi{uva na tabla ili golem list hartija; - u~enicite gi deli vo parovi; - od poedinci bara da gi navedat karakteristikite na lesnite metali ili deli primeroci od aluminium i negovite leguri; - na hartija ili tabla gi izdvojuva onie odgovori koi odgovaraat na postavenata sodrìna; - na u~enicite im deli tekst ili usno izlaga za svojstvata i primenata na aluminiumot i negovite leguri; - dava odgovori ili gi upatuva u~enicite da pobaraat odgovori od Internet; - gi naveduva u~enicite na diskusija; - podeluva test za proverka na postigawata na celite na ~asot. Primeneti tehniki na u~ewe i pou~uvawe Formi na nastavnata rabota Zastapenost na celite: O- ne se ili se malku zastapeni 1- zastapeni na sredno nivo 2- celosno zastapeni Nastavni sredstva i pomagala U~enikot: - pravi lista na pra{awa za koi saka da dobie odgovor za lesnite metali; - pravi lista na svojstvata na aluminiumot i negovite leguri i negovata primena; - gi nabrojuva svojstvata i kade se upotrebuva aluminiumot i negovite leguri; - go ~ita podeleniot tekst; - vo parovi, a potoa vo grupi gi nabrojuva svojstvata i primenata na aluminiumot i negovite leguri; - postavuva pra{awa na koi ne dobil odgovor so ~itaweto na tekstot ili od prezentacijata na nastavnikot; - ve`ba sopstvena tehnika na postavuvawe na pra{awa i u~ewe. Godina: I
Nastavna edinica: Tehnologija na aluminiumski leguri
- da ja poznava primenata na nikelot i negovite leguri;
2 0 1 Tehnologija na 2 ~asa dobivawe nikel i negovite leguri dobivawe i primena na nikelot
- da ja sporeduva primenata na lesnite i te{kite metali. Mikrometodi na pou~uvawe i u~ewe
2 0 1 Tehnologija 2 ~asa Primeroci na aluminium od aluminii magnezium um i negovite leguri Mreà na diskusija; u~eni~ki pra{awa za celishodno u~ewe, igrawe na ulogi, proektni zada~i i dr. Korelacija so nastavnite sodrìni za svojstvata na metalite D-r Nikola Na~evski Metalurgija na oboeni metali, Internet, prira~nici i standardi
Korelacija me|u nastavnite predmeti i sodrìni
Literatura
Sogleduvawa od realizacijata
UPCU - U~eni~ki pra{awa za celishodno u~ewe Grupna rabota i rabota vo parovi (tandem)
@ica od aluminium, gotovi predmeti od aluminium i negovite leguri, {emi i sliki od agregati za dobivawe na aluminium U~ebnik, podgotven materijal od nastavnikot, tehni~ka enciklopedija, Internet, standardi i prira~nik
Legenda
Simboli: K-Celi od kognitivnoto podra~je P- Celi od psihomotornoto podra~je A- Celi od afektivnoto podra~je
Literatura
Nastavnik
2/2005
37
Od praktikata
Korelacija Sogleduvawa na nastavnikot Hemija od osnovnoto u~ili{te Celi na nastavnata programa
Obrazovni refleksii
Nastavnik
U~ili{te: ......................................................................... U~ebna godina: ................................................
U~enikot: da vr{i klasifikacija na prirodnite vlakna koi se koristat kako tekstilni surovini; da go sfati zna~eweto na osnovnite i sporednite svojstva na prirodnite tekstilni vlakna; da go razbere zna~eweto na rastitelnite vlakna; da gi sporeduva pamu~nite, lenenite, konopenite, jutenite i kokosovite vlakna spred nivnite karakteristi~ni svojstva; da go poznava zna~eweto na ìvotinskite vlakna; da spreduva volna, vlakna od drugi ìvotni i svila spored nivnite karakteristi~ni svojstva; da razlikuva vlakna od rastitelno i ìvotinsko poteklo pri gorewe; da ja sfati primenata na prirodnite vlakna kako surovini vo tekstilnata industrija; da rakuva so mikroskop i da podgotvuva preparati za miikroskopirawe; da razviva ve{tini za sorabotka vo grupi.
GODI[NO PLANIRAWE NA VOSPITNO-OBRAZOVNATA RABOTA Natsaven predmet: tekstilni surovini Broj na ~asovi godi{no: 108 Broj na ~asovi nedelno: 3 Godina na izu~uvawe / paralelki: I Struka: tekstilna Obrazoven profil: tekstilen konfekciski tehni~ar
Makrometodi za pou~uvawe i u~ewe: verbalno-tekstualni; ilustrativno-demonstrativni; prakti~no-eksperimentalni.
Nagledni sredstva i pomagala: kompjuter, grafoskop, mikroskopi, snimeni nastavni materijali koi go tretiraat odgleduvaweto i dobivaweto na prirodnite vlakna, mostri od prirodni vlakna, tekstilni proizvodi od prirodni vlakna, katalozi, stru~ni spisanija i drugi nastavni sredstva i pomagala.
Datum na predavawe: 05.09.2005 godina

Korelacija: tehnologija na tekstilot
Nastavnik
Literatura: u~ebnik, prira~nici, tekstilni enciklopedii, Internet i sl.
38
2/2005
Obrazovni refleksii
Red. br. 1. Broj na ~asovi za postigawe na celite Makroartikulacija Tekstilni vlakna i nivnite karakteristi~ni svojstva Rastitelni vlakna hemiska gradba 2. vlakna od seme vlakna od kora vlakna od plodovi i lisja 3. @ivotinski vlakna hemiska gradba volna svila Vkupno ~asovi: 12 5 15 7 64 Nov materi- Prakti~na Proektni zada- Proveruvawe i jal nastava, ve`bi ~i vrednuvawe 5 5 15 2 1 2 1 / 2 1 9 / / 4 2 / 3 4 12 3 2 5 4 2 2 5 23
Od praktikata
Vreme na realizacija
septemvri
od oktomvri do fevruari
od mart do maj
Sogleduvawa na nastavnikot od realizacijata
2/2005
39
Od praktikata
PLANIRAWE NA TEMATSKA CELINA Struka: tekstilna Obrazoven profil: tekstilen konfekciski tehni~ar Nastaven predmet: tekstilni surovini Tematska celina: tekstilni vlakna i nivnite karakteristi~ni svojstva Konkretni celi U~enikot da go objasnuva poimot vlaknesta materija; K A P 2 0 Mikroartikulacija
Obrazovni refleksii
Godina: I Vkupno ~asovi: 10 Vreme na realizacija: od 01. 09. do 25. 09. âsovi za postigawe Nastavni pomagala na celite i materijali 2 ~asa Blok - dijagram za podelbata na tekstilnite vlakna
0 Tekstilni vlakna i nivnata primena Podelba na tekstilnite vlakna
da ja sfati podelbata na prirodnite vlakna kako tekstilni surovini; 2 da go ~ita dijagramot za podelbata na tekstilnite vlakna; - da gi razlikuva prirodnite vlakna spored svojstvata; da gi klasificira prirodnite vlakna na dadeni takstilni proizvodi; da go sfati vlijanieto na karak- 2 teristi~nite svojstva na tekstilnite vlakna, zna~ajni za tehnolo{kiot proces na prerabotka i kvalitet na gotoviot proizvod. Mikrometodi na pou~uvawe i u~ewe
1 ~as
Karakteristi~ni 1 svojstva na prirodnite vlakna
7 ~asa
Primeroci od prirodni vlakna; - proizvodi od prirodni vlakna
Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite Literatura
Kontekstualni metodi na pou~uvawe i u~ewe: u~ewe so tebela na zborovi; razvivawe na aktivno u~ewe so pomo{ na UPCU (u~eni~ki pra{awa za celishodno u~ewe); mreà na diskusija/debata. Tehnologija na tekstilot -tehnologija na predewe. Tekstilni surovini-u~ebnik za I godina Materijal simnat od Internet
40
2/2005
Obrazovni refleksii
Legenda Simboli: K- celi od kognitivnoto podra~je P- celi od psihomotornoto podra~je A- celi od afektivnoto podra~je Zastapenost na celite: 0 - ne e ili pomalku e zastapena 1 - zastapena na sredno nivo 2 - polna zastapenost
Od praktikata
Nastavnik
PODGOTOVKA ZA NASTAVEN ÂS Nastavnik: Predmet: tekstilni surovini Nastavna edinica: Finost na prirodnite tekstilni vlakna Tip na ~asot: ve`bi Celi na ~asot: u~enikot da ~ita finost na prirodni tekstilni vlakna od deklaracii na razli~ni vidovi tekstilni proizvodi. Aktivnosti na ~asot Nastavnikot: ja deli paralelkata vo grupi i parovi; nastavnikot bara od sekoj par da napravi lista na karakteristi~nite svojstva na prirodnite tekstilni vlakna, a eden u~enik istite da gi napi{e na golem list hartija ili na {kolskata tabla; deli deklaracii od razli~ni tekstilni proizvodi izraboteni od prirodni vlakna (konci za {iewe, pletewe, vezewe); gi naso~uva u~enicite na diskusija. Nastavni tehniki Formi na nastavnata rabota U~enikot: pravi lista na karakteristi~nite svojstva na prirodnite tekstilni vlakna; diskutira za svojstvata na prirodnite tekstilni vlakna; gi podreduva dobienite deklaracii, gi ~ita i gi oddeluva numeraciite za finost na tekstilnite vlakna; sostavuva tabela za finosta na prirodnite vlakna vo proizvodite od dobienite deklaracii; sekoja grupa gi iznesuva svoite argumenti. U~ewe preku tebela na zborovi Grupna rabota Rabota vo parovi (tandem) Godina: I
2/2005
41
Od praktikata
Korelacija Literatura Sogleduvawa na nastavnikot od realizacijata na nastavata (samovrednuvawe)
Obrazovni refleksii
Tehnologija na tekstilot-tehnologija na predewe Tekstilni surovini-u~ebnik za I godina Materijal simnat od Internet
Nastavnik
LITERATURA: 1. Valentin Kuble, Pripravqawe u~iteqev na vzgojno-izobraèvalno delo, 1994 Maribor. 2. Kiro Poposki, Planirawe i podgotovka na nastavata i drugata vospitno-obrazovna rabota i nivno ocenuvawe seminarski materijali - 1998 godina. 3. Ratka Janevska, Violeta Grujevska, Planirawe i podgotovka na nastavata vo stru~noto obrazovanieseminarski materijali 2002 godina. 4. Seminarski materijali od proektot na Germanskata vlada za Balkanska mreà na modulareni sistemiINVENT.
Ratka Janevska, sovetnik vo BRO Violeta Grujevska, sovetnik vo BRO
42
2/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI VO TESTOVITE SPORED KARAKTERISTIKITE NA ZNAEWATA PO ISTORIJA

Jadranka Maros Karaka{eva Tanka Spasovska
ka od petto, {esto i sedmo oddelenie vo trite u~ili{ta vo Skopje, vo koi se sproveduva{e proektot. Testovite se sostaveni od avtorot na proektot koj go izvr{i ocenuvaweto i statisti~kata obrabotka na odgovorite na u~enicite. Sekoj test sodrì po 30 pra{awa. So deset od niv se ispituva frekventnosta (kvantitetot na znaewata) i so po pet sistemati~nosta, konkretnosta, dlabo~inata i voop{tenosta (kvalitetot) na znaewata. Rezultatite od testovite se obraboteni po pra{awa i spored karakteristikite na znaewata. Vo soop{tenieto se izneseni rezultatite {to se odnesuvaat na primerok od 73 u~enici od sedmo oddelenie. Analizata na gre{kite {to u~enicite gi napravile pri odgovaraweto na pra{awata vo testot napravena e po posebna metodologija. ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA PRA[AWATA ZA SISTEMATI^NOST NA ZNAEWATA Sistemati~nosta na znaewata vo sodrìnite po istorija se odnesuvaat, pred s#, na hronologijata na nastanite i pojavite. Tie nastani i redosledot na nivnoto odigruvawe moàt da se odnesuvaat na dadena teritorija, na dadena li~nost, na daden sociolo{ki poim. Redosledot moè da se odnesuva i na vrednuvaweto na odredeni sostojbi, nastani, promeni, li~nosti i sl. Pritoa treba da se ima osnova za nivnoto vrednuvawe ili takvata osnova u~enicite sami da ja opredelat. Analizata na pogre{nite odgovori na pra{awata za sistemati~nosta na znaewata, vo testot po istorija, se odnesuva na slednoto pra{awe:
Anotacija: Tekstot pretstavuva soop{tenie vo koe se izneseni rezultatite od analizata na pogre{nite odgovori {to vo testovite spored karakteristikite na znaewata po istorija gi dadoa u~enicite od petto, {esto i sedmo oddelenie. Tekstot im e namenet na site koi se zanimavaat so vospitno-obrazovna rabota. Klu~ni zborovi: pogre{en odgovor, analiza na gre{kite, elementaren vid gre{ka, voop{ten priod vo analizata na gre{kite, karakteristiki na znaewata. VOVED Vo tekstot se izneseni rezultatite od analizata na pogre{nite odgovori {to na testot po istorija gi napravija u~enicite od sedmo oddelenie. Testiraweto e izvr{eno vo vrska so proveruvawe na postignatosta na celite od sproveduvaweto na proektot Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe. Vo nastavata po istorija testiraweto e izvr{eno vo po edna paralel-
2/2005
43
Od praktikata
Navedi po red tri golemi revolucii vo Evropa od krajot na XVIII do prvata decenija na XX vek. (Odgovor: Francuska buròaska revolucija 1789; - Revolucijata od 1848; Pariskata komuna 1871; Ruskata revolucija 1905; Mladoturskata revolucija 1908 godina.) Spored dobienite odgovori u~estvoto na pogre{nite odgovori na ova pra{awe e relativno visoko (36 ili 49,31% - tabela 1). Vakvata sostojba ne samo {to dava mo`nost da se otkrijat pri~inite {to gi uslovile ovie pogre{ni odgovori, tuku dava mo`nost za poobjektivna analiza na pri~inite {to uslovile malo u~estvo na to~nite odgovori na ova pra{awe. Tabela 1 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za sistemati~nost na znaewata Skoro polovinata od pogre{nite odgovori na pra{aweto Navedi po red tri golemi revolucii vo Evropa od krajot na XVIII do prvata decenija na XX vek e tipi~en primer za pogre{en odgovor {to se odnesuva na sistemati~nosta na znaewata: u~enicite gi naveTo~ni Broj 20 % 27,40 Pogre{ni Bez odgovor Broj 36 % 49,31 Broj 17 % 23,29 Vkupno Broj 73 % 100,00
4. 5. 6.
Obrazovni refleksii
pretstavi za vremenska i prostorna orientacija na tie nastani. So svojata op{tost ovoj odgovor te{ko deka moè da se prifati kako znaewe na fakti. Tabela 2 Elementaren vid gre{ki za sistemati~nost na znaewata Sledniot odgovor e potkrepen so fakti. No, i tuka napraveni se gre{ki, kako vo godinite taka i vo dràvite vo koi se izvedeni tie revolucii. Za ovoj pogre{en odgovor zna~ajno e {to se dodava i Gra|anskata vojna vo Amerika (so prifatlivo naveduvawe na goRed. broj 1. Elementaren vid gre{ki - Mladoturska 1908 (); Junska 1830 (); Fevruarska 1848 () (Razli~ni varijanti na pogre{ni odgovori.) - Francuska, Ruska, Pe{ta. - Julska 1830, vo SAD 1864, Rusija i Avstrija 1866 - Francuska, Julska (Franc. 1789, I srpsko vos. 1904). - Buròaska, Makedonska, Mladoturska. - Razlove~ko, Kresnensko. Vkupno pogre{ni odgovori: Br. na u~enici 16
2. 3.
6 5
5 3 1
duvaat site potrebni fakti, no ne go po~ituvaat nivniot istoriski redosled, {to e edno od barawata na zada~ata. Vakvite odgovori polesno moàt da se objasnat so nevnimatelno ~itawe i nevnimanie pri odgovaraweto, otkolku so neznaeweto na hronologijata na nastanite (prv vid elementarna gre{ka - 16 odgovori). Pri~inata moè da bide i vo toa {to, kako na nezna~aen, na toj moment od baraweto na zada~ata, tie ne mu obrnale vnimanie. Za vtoriot vid elementarna gre{ka karakteristi~no e {to se raboti za elementarni znaewa {to se odnesuvaaat, no sepak ne gi zadovoluvaat barawata na zada~ata. Ovie u~enici nemaat pokonkretni znaewa i
36
dinata). Gre{kata e vo toa {to vo pra{aweto nema takvo barawe (vo Evropa.). Vo slednite nekolku odgovori imame i vnesuvawe na elementi {to ne se odnesuvaat na baraweto na zada~ata (dodavawe na vostanija). Vakvoto vnesuvawe moè da bide posledica na toa {to u~enicite ne pravat razlika me|u vostanie i revolucija; za niv e va`no da se vodi nekakva vojna.
44
2/2005
Obrazovni refleksii
Vo celina, analizata na pogre{nite odgovori {to se odnesuvaat na sistemati~nosta na znaewata pokaà deka u~enicite imaat usvoeno pove}e fakti od ona {to moè da se zaklu~i vrz osnova na to~nite odgovori na ovie pra{awa. Pogre{nite odgovori na ovie pra{awa se usloveni od mo`nosta na u~enicite na tie fakti da im dadat potreben redosled, da formiraat baran red. Iako vakviot red moè da se znae napamet kako frekventnost na znaewata, toj moè da se formira i vrz osnova na karakteristikite na tie fakti i zakonitosta na nivnoto redewe. Toa e ona {to ovie u~enici ne uspeale da go voo~at i da odgovorat taka {to bi gi zadovolile barawata na postavenite pra{awa. ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA PRA[AWATA ZA KONKRETNOST NA ZNAEWATA Konkretnosta na znaewata vo nastavata po istorija se odnesuva na voo~uvawe na karakteristikite na nekoj istoriski fenomen, spored koi toj fenomen mu pripa|a na nemu nadredeniot poim. Vakvite znaewa ovozmoùvaat formalno-logi~ko povrzuvawe na istoriskite fenomeni i dava mo`nost za nivno objasnuvawe, koristej}i soodvetni mislovni operacii. Uspe{noto konkretizirawe se manifestira preku objasnuvawe na vrskite me|u poimite, {to se sostoi vo voo~uvawe na onie karakteristiki na konkretnata istoriska pojava preku koi taa mu pripa|a na nekoj poim od povisok red; toa se karakteristiki {to gi povrzuvaat poimite (fenomenite) so razli~no nivo na voop{tenost. Voo~uvaweto na zaedni~koto me|u istoriskite fenomeni e eden od aspektite preku koi u~enikot pokaùva kolku gi razbira rabotite vo istorijata. Treba da se ima predvid deka znaeweto na faktite samo po sebe ne pretstavuva konkretnost na znaeweto. Toa ne e znaewe na konkretni fakti. Toa e nivno vklopuvawe vo razli~ni sistemi na fakti so potrebna i so razli~na logi~ka struktura. Analizata na pogre{nite odgovori za konkretnosta na znaewata se odnesuva na slednite pra{awa:
Od praktikata
Spored {to borbite na balkanskite narodi protiv osmanskoto vladeewe pretstavuvaat vostanija? (Se borele protiv porobuva~ite, a za sozdavawe sopstvena, druga dràva.) Tabela 3 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za konkretnost na znaewata
To~ni Pogre{ni Bez odgovor Vkupno
Broj 22
% 30,14
Broj 27
% 36,98
Broj 24
% 32,88
Broj 73
% 100,00
Vo najgolemiot broj pogre{ni odgovori na pra{aweto Spored {to borbite na balkanskite narodi protiv osmanskoto vladeewe pretstavuvaat vostanija? navedeni se karakteristikite {to gi nosi sekoja oruèna borba (tabela 4). Vo ovie odgovori ne e napravena diferencijacija me|u vooruènata borba (vostanijata) na narodite na Balkanot protiv osmanliite i drugite vidovi na vooruèna borba.
2/2005
45
Od praktikata
Tabela 4 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za konkretnost na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. Elementaren vid gre{ki - Se krevale lu|e od grad i od selo. - Bile vooruèni i organizirani protiv osmanliite. Br. na u~enici 7 7
Obrazovni refleksii
redosled: posledicata od edna, moè da pretstavuva pri~ina za nekoja sledna pojava. Sekako, u~enicite treba da razlikuvaat (diferencijacija) pri~ina od povod za dadena istoriska pojava. êsto, do ovie razliki u~enicite treba da doa|aat samostojno (da voo~uvaat), bez toa da im bide kaàno, objasneto odnapred. Pogre{nite odgovori za dlabo~inata na znaewata se odnesuvaat na slednoto pra{awe: Zo{to Velika Britanija, Prusija i [panija se borele protiv Buròaskata revolucija vo Francija? (Aristokratijata vo tie zemji se pla{ela od mo`nite vlijanija i od prenesuvawe na revolucijata kaj niv.) Spored najgolemiot broj pogre{ni odgovori (Se pla{ele od pregolemo pro{iruvawe na Francija vo Evropa 11 u~enici, tabela 6), Svetata alijansa e formirana zaradi odbrana od Francija kako osvojua~ka sila. Gledano od aspekt na znaewata so koi u~enicite treba da vladeat za da odgovorat na ova pra{awe, kako i od aspekt na potrebnoto mislovno aktivirawe, vo osnovata na ovoj odgovor se tri pri~ini: sojuzite me|u dràvite se formiraat zaradi odbrana na teritorijata, otsustvo na znaewa za socijalnata (klasnata) struktura na francuskoto (i na op{testvata na drugite evropski dràvi vo toa vreme) i ovie u~enici nemaat formirano poim za revolucija kako oblik na vooruèna borba, za nejzinite nositeli i za posledicite {to od taa borba proizleguvaat na vnatre{en (za Francija) i na nadvore{en plan (izvoz na revolucijata). Vakvite sostojbi vo znaewata na u~enicite uslovile tie i da ne ja voo~at vistinskata pri~ina zaradi koja e formiran toj sojuz: mo`nosta revolucijata (i s# {to taa nosi), da se prelee i vo nivnite dràvi. Tabela 5 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za dlabo~ina na znaewata
To~ni Broj 17 % 23,29 Pogre{ni Broj 33 % 45,20 Bez odgovor Broj 23 % 31,51 Vkupno Broj 73 % 100,00
- Poradi te{kata polo`ba, danocite, ograbu- Po 3: 6 vaweto. - Bidej}i site bile pod vlasta na osmanliite. -Makedoncite sakale da se oslobodat od osman- Po 1: 3 liite. Izbuvnale od samite Makedonci. Organizirani se i site imaat zna~ewe za Makedonija. Po 2: 4 - Bile dignati od buròazijata. Se borele za sloboda. Vkupno pogre{ni odgovori: 27
4.
5.
Ovie odgovori se dobar primer za toa deka u~enicite {to gi dale ovie odgovori nemaat formirano poim za razli~nite oblici na vooruèna borba (buna, vostanie, revolucija) i ne gi voo~uvaat razlikite {to postojat me|u niv (diferencijacija). ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA PRA[AWATA ZA DLABOÎNATA NA ZNAEWATA Dlabo~inata na znaewata se sostoi vo voo~uvawe na pri~insko-posledi~nite vrski me|u istoriskite pojavi. Preku dlabo~inata na znaewata se objasnuvaat istoriskite nastani i nivniot tek (procesi). Dlabo~inata na znaewata go odreduva determinizmot vo istoriskata nauka. Bez potrebna dlabo~ina nema objasnuvawe na istoriskite nastani i pojavi na site nivoa na voop{tenost. Voo~uvaweto na pri~insko-posledi~nite vrski (dlabo~inata na znaewata) moè da se izveduva po daden
46
2/2005
Obrazovni refleksii
Interesen e vtoriot vid elementarna gre{ka (Bidej}i bile feudalni dràvi). Ovoj odgovor e samo vo potrebnata nasoka, no sepak nepotpoln. Ovie u~enici pove}e go ~uvstvuvaat otkolku {to sodrìnski i logi~ki moàt da go obrazloàt o~ekuvaniot odgovor. Toa {to tie bile feudalni dràvi, samo po sebe ne bila pri~ina da se formira sojuzot. Vo Evropa, vo toa vreme imalo i drugi feudalni dràvi {to ne vlegle vo sojuzot. Taka, zrelosta na uslovite za revolucija vo tie dràvi i nivnata geografska blizina so Francija, kako mo`nost za prenesuvawe na revolucijata, se vistinskite pri~ini {to go uslovile formiraweto na toj sojuz. Tabela 6 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za dlabo~ina na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4. 5. Br. na u~enici 11 7 3 2
Od praktikata
ANALIZA NA POGRE[NITE PRA[AWA ZA VOOP[TENOST NA ZNAEWATA Voop{tenosta na znaewata pokaùva kolku u~enicite uspeale ili kolku uspevaat da voo~at ne{to zaedni~ko vo razli~nite istoriski poimi. Koga se raboti za voop{tuvawe, toa zaedni~ko treba da se odnesuva na sekoe poedine~no i da bide bitno za sekoe od niv. Toa zaedni~ko e ona {to gi povrzuva i bez {to sekoe poedine~no i zaedni~ko bi go izgubile svoeto zna~ewe. Takvite znaewa vo istorijata se odnesuvaat na povrzuvaweto na zaedni~koto kaj razli~nite sociolo{ki poimi i moàt da se odnesuvaat na nekoja sostojba, proces, nastan, li~nost i sl. Voop{tuvaweto sekojpat bara soodvetna analiza (identifikacija, izdvojuvawe, sporeduvawe, diferencijacija i sl.) i sinteza (apstrahirawe, voop{tuvawe). Bez voop{tenost te{ko moè da se zboruva i za konkretnosta na znaewata, a posebno ne moè da se zboruva za seriozni znaewa voop{to i posebno po sekoj nastaven predmet, pa i vo nastavata po istorija. Voop{tuvaweto e vo osnovata na formiraweto na poimite, a voop{tenosta na znaewata, vsu{nost, ukaùva na nivnata formiranost. Analizata na pogre{nite odgovori na pra{awata za voop{tenosta na znaewata vo testovite po istorija se odnesuva na slednoto pra{awe: Spored toa {to im prethodelo, {to e zaedni~ko za Vienskiot kongres i za Berlinskiot kongres? (Vo Evropa se vodele golemi vojni.) So pregled na tabela 7 moè da se konstatira deka pri odgovoraweto na pra{awata so koi se proveruva voop{tenosta na znaewata, u~enicite nai{le na posebni pote{kotii. Rezultati sli~ni na onie od tabela 7, imame i na tabela 8, kade se pretstaveni rezultatite {to se odnesuvaat na odgovorite na pra{awata {to se predmet na analizata {to sledi. Ovaa analiza treba da ukaè vo {to e problemnosta, pote{kotijata na ova (i vakvi) pra{awe; {to e ona {to pove}eto u~enici vo primerokot ne moèle da go nadminat.
Elementaren vid gre{ki - Se pla{ele od pregolemo pro{iruvawe na Francija vo Evropa. - Bidej}i bile feudalni dràvi - Ne moèle da se osamostojat - Se pla{ele so osvojuvawe da ne ja izgubat avtonomijata. - Smetale deka nema da ima mir s# dodeka Francija e na vlast. - Toa se koalicii. Zo{to bile zainteresirani za nea. Veruvale vo N. Bonaparta. - Sakale da ja zazemat Francija. Vkupno pogre{ni odgovori:
Po 1: 10 33
Tie pri~insko-posledi~ni vrski ovie u~enici ne gi voo~ile iako za toa imale potrebni predznaewa. Sekako i tuka postoi mo`nosta da ne se voo~eni oddelnite faktori {to se vo osnovata na ovoj odgovor, a na koi e ukaàno vo vrska so najfrekventniot pogre{en odgovor na ova pra{awe.
2/2005
47
Od praktikata
Tabela 7 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za voop{tenost na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4.
Obrazovni refleksii
Tabela 8 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za voop{tenost na znaewata
Elementaren vid gre{ki - Proglasuvawe na nezavisni dràvi. - Sozdavawe ve{ta~ki dràvi. - Ne se re{avale pra{awata na drugite dràvi, tuku samo na organizatorite. - Se razgovaralo za avtonomija na zemjite pod Br. na u~enici 9 8 6 6
To~ni Broj 1 % 1,37
Pogre{ni Broj 47 % 64,38
Bez odgovor Broj 25 % 34,25
Vkupno Broj 73 % 100,00
osmanlisko ropstvo. Kako od rezultatite na tabela 7, taka i od rezultatite na tabela 8, proizleguva deka za u~enicite od 4 5. - Donesuvale odluki samo od svoj interes. sedmo oddelenie poseben problem pretstavuvalo voop6. - Dvata se za prekrojuvawe na kartite. - Kongre- Po 2:6 {tuvaweto na faktite so koi raspolagaat. Imeno, te{site bile odràni poradi sostojbite na Balkako moè da se poveruva deka tie ne znaele deka so Vinot. Re{avale samo pra{awa na dràvite enskiot kongres zavr{uvaat vojnite {to vo Evropa gi koi im bile od interes. vodel Napoleon (Francija) ili deka so Berlinskiot kongres zavr{uva Rusko-turskata vojna, so koj neposred7. - Spored podelbata na teritoriite. Makedo- Po 1:8 nija da ostane pod osmanliska vlast. Dvata konno e re{ena i sudbinata na Makedonija. Tokmu tie vojni gresi imale ista cel. (Osum razli~ni odgovose ona {to im prethodelo, ona zaedni~koto me|u edri.) niot i drugiot kongres. U~enicite od sedmo oddelenie ne uspeale da go voo~at, da go otkrijat, da go najdat Vkupno pogre{ni odgovori: 47 toa zaedni~ko. Gledano od aspekt na nastavata, vakvoto voo~uvawe ima golemo zna~ewe od aspekt na primenlivosta na znaewata: vakvi me|unarodni sobiri treba Ona na {to ukaùvaat oddelnite pogre{ni odgoda se o~ekuvaat po site pomali ili pogolemi vojni so vori na ova pra{awe, toa e impresijata na u~enicite koi se sretnuvaat vo programite po istorija, kako i vo deka na ovie sobiri nekoj e onepravdan (obi~no malite ìvotot. dràvi {to se borat za nezavisnost), deka golemite sili si gi zadovoluvale svoite interesi (vtoriot, tretiot i pettiot vid elementarni gre{ki) i sl. Iako vakvite konstatacii vo vrska so Berlinskiot kongres vo u~ebnikot se sretnuvaat na nekolku mesta, tie go previdele faktot deka se raboti i za Vienskiot kongres. Ovie odgovori ne se odnesuvaat na baraweto i ne go opfatile celoto podra~je na zada~ata. Tie se odnesuvaat na posledicite samo na edniot kongres, na pri~inite {to gi motiviralo kongresite da gi svikaat, no nikako na ona {to so pra{aweto se bara: {to im prethodelo?
48
2/2005
Obrazovni refleksii
KOMENTAR Pogre{nite odgovori ukaùvaat tokmu na toa deka u~enicite raspolagaat so odreden broj fakti {to se odnesuvaat na frekventnosta na znaewata, no ~esto ne moàt tie fakti da gi iskoristat so odredena cel: so pogolema i, pred s#, poinakva angaìranost vo procesot na u~eweto usvoenite fakti da gi iskoristat za da se usvojat znaewa so povisok kvalitet. Takvoto iskoristuvawe pretpostavuva koristewe na soodvetni mislovni operacii (operator na zada~ata), {to ovozmoùva povrzuvawe na faktite so koi u~enikot raspolaga. Odredenata cel pretstavuvaat znaewata so dadena karakteristika, znaewata so povisok kvalitet. Formiraweto i razvojot na tie mislovni operacii, formiraweto i razvojot na umeewata za nivno koristewe vo u~eweto i usvojuvaweto znaewa so povisok kvalitet, bea celi na proektot Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata. Analizata na odgovorite na u~enicite vo sekoja prilika, posebno analizata na rezultatite vo testovite na znaewata, vo taa nasoka moè zna~itelno da pridonese. Analizata prezentirana vo ovoj prilog e samo primer za toa kako takvata analiza moè da se izvede. ZAKLUÔK 1. Rezultatite vo izvr{enoto testirawe na znaewata po istorija pokaàa deka u~enicite od sedmo oddelenie vo tri osnovni u~ili{ta vo koi be{e sproveden proektot Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata, raspolagaat so pove}e fakti otkolku {to tie fakti moàt da gi iskoristat za usvojuvawe na znaewata so povisok kvalitet, pri {to na pra{awata so koi se proveruvaat oddelnite karakteristiki na znaewata pravat zna~itelen broj gre{ki ili na tie pra{awa ne davaat nikakov odgovor. 2. Analizata na pogre{nite odgovori pokaà: 2.1. Pri odgovaraweto na pra{awata u~enicite poa|aat od nekoi standardni, pretpostaveni odgovori {to vo znaewata se manifestiraat kako stereotipi
Od praktikata
{to ne se odnesuvaat na baraweto na zada~ata. Vakvite odgovori pove}e pretstavuvaat impresija otkolku analiza na faktite so koi raspolagaat i nivno soodvetno povrzuvawe. 2.2. êsto, pogre{nite odgovori se posledica na nedovolnata diferencijacija i konkretizacija na poimite {to se odnesuvaat na sodrìnite od istorijata. 2.3. Pri ~itaweto na pra{awata u~enicite previduvaat termini {to go nosat baraweto na zada~ata (pra{aweto). 2.4. Vo celina, pogre{nite odgovori pokaàa deka u~enicite ne odat kon toa do baraniot odgovor da dojdat preku koristewe na potrebnite mislovni operacii, za {to ~esto i ne se dovolno osposobeni. 3. Analizata na gre{kite vo znaewata na u~enicite nudi produktiven priod za sogleduvawe na vistinskite pri~ini {to go ote`nuvaat usvojuvaweto na znaewata voop{to i posebno vo usvojuvaweto na znaewata so povisok kvalitet.
2/2005
49
Od praktikata
LITERATURA 1. Lerner, I. X.: (1978) Ka~estva znanij u~a[ihsa. Kakimi ony dol`ny bytw, Moskva. 2. Stojanov, S.: (1997) Povrzuvaweto na nastavnite sodrìni i karakteristikite na znaewata. Vospitni krstopati, 10 - 13, Skopje. 3. Stojanov, S.: (1998) Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata. Proekt za akcisko istraùvawe, Skopje. 4. Stojanov, S.: (1998) Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata. Separat za nastavata po istorija od petto do sedmo oddelenie, Skopje. 5. Stojanov, S.: (200 ) Metodolo{ki priod vo analizata na gre{kite vo znaewata na u~enicite, Obrazovni refleksii, Skopje. 7. Fridman, L.M.: (1977) Logiko-psihologi~eskij analiz [kolwnyh u~ebnyh zada~, Moskva. 8. Cvetanovska, S.; Pavleska, M.; Stefanovska, S.: (200) Analiza na pogre{nite odgovori vo testovite spored karakteristikite na znaewata po biologija, Obrazovni refleksii, Skopje.
Obrazovni refleksii
Jadranka Maros - Karaka{eva, psiholog vo OU Vera Ciriviri - Trena - Skopje Tanka Spasovska, nastavnik vo OU Vera Ciriviri - Trena - Skopje
50
2/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
INDIVIDUALIZACIJA NA NASTAVATA SO DIFERENCIRAWE NA ZADAÎTE SPORED TE@INATA

(METODSKI
PRIKAZ PO MATEMATIKA ZA TRETO ODDELENIE)
Kalina Stojanoska
VOVED Vo tradicionalnite formi na rabota u~enikot e staven vo podredena uloga kako objekt koj znaewata gi prima gotovi. Vo sovremenite formi na rabota ulogata na u~enikot se menuva i toj se pretvora vo subjekt koj aktivno so sopstveni intelektualni napori go otkriva novoto i se steknuva so novi znaewa. Grupnata forma na rabota na teìnski nivoa e mnogu interesna za u~enicite. Vo nea se formiraat homogeni grupi sostaveni od u~enici so pribli`no izedna~eni sposobnosti. Zada~ite za sekoja grupa spored teìnata se razli~ni vo zavisnost od sposobnostite i znaewata na u~enicite. Sekoja grupa dobiva diferencirani zada~i spored sposobnostite na u~enicite vo nea. So diferencijacijata moè da se prodolì i ponatamu taka {to sekoj ~len od grupata da dobie posebna zada~a koja odgovara na negovite sposobnosti i nivoto na znaewe. Ova e najsloèn model na diferencirawe na zada~ite vo grupata. Toj e najteòk za podgotovka i organizirawe na ~asot, no dava najdobri rezultati.
Obezbeduva visok stepen na individualizacija bidej}i zada~ite za sekoj ~len od grupata odgovaraat na negovite sposobnosti, mo`nosti i nivoto na znaewe. Voda~ot na grupata ima funkcija na koordinator koj bara od sekoj ~len u~estvo vo zaedni~kiot izve{taj na grupata pri krajot na ~asot. So diferenciranite zada~i mnogu pouspe{no se ostvaruva celta na grupnata rabota. Podgotovkata na nastavnikot za grupna rabota so diferencirani zada~i mora da bide temelna i kompleksna. Za da gi podgotvi zada~ite za sekoja grupa i za sekoj poedinec, toj mora dobro da ja poznava paralelkata i mo`nostite na sekoj u~enik. Nastavniot materijal treba dobro da go prou~i, a zada~ite za sekoja grupa da gi diferencira spored teìnata. Vo prikazot {to sledi sekoja grupa dobiva posebni zada~i, a site ~lenovi vo grupata rabotat na istite zada~i. METODSKI PRIKAZ NA ÂSOT Oddelenie: III Nastaven predmet: matematika Nastavna tema: Sobirawe i odzemawe do 1000 so premin Nastavna edinica: Pismeno sobirawe i odzemawe na tricifreni broevi
2/2005
51
Od praktikata
Tip na ~asot: povtoruvawe Formi na rabota: grupna, frontalna i individu-
Obrazovni refleksii
ARTIKULACIJA NA ÂSOT Voveden del U~enicite spored dogovorot za ovoj ~as sedat vo prethodno formiranite grupi. Vo ovoj del od ~asot najprvo se vodi kratok razgovor: za zadolènijata na sekoja od grupite i na sekoj poedinec vo grupata, za zada~ite {to treba da se re{at i na krajot za na~inot na prezentacijata na re{enijata na zada~ite. Nastavnikot, isto taka, na u~enicite im ja soop{tuva dinamikata za rabota na ~asot, t.e. im soop{tuva kolku minuti od ~asot se nameneti za matemati~ko zagrevawe na u~enicite, za grupnata forma na rabota-re{avaweto na zada~ite, a kolku minuti za prezentacijata na re{enijata na zada~ite. Vo prodolènie sekoj u~enik dobiva nastavno liv~e nameneto za matemati~ko zagrevawe. Tie rabotat individualno. Vremenskiot period za re{avawe e kratok, a potoa po pat na dijalog nastavnikot gi dobiva to~nite re{enija na zada~ite. Glaven del Vo ovoj del od ~asot sekoja grupa dobiva diferencirani nastavni liv~iwa vo zavisnost od toa na koe teìnsko nivo, spored procenata na nastavnikot, pripa|aat grupite. Sekoj ~len od grupata dobiva nastavno liv~e i preminuva na tivka rabota. ^lenovite na grupite samostojno rabotat na re{avaweto na zada~ite od nastavnoto liv~e vo u~ili{nata tetratka. Pritoa moàt me|usebno da si pomagaat i da se dogovaraat za postapkite pri re{avaweto na sekoja zada~a. Dodeka u~enicite rabotat na postavenite zada~i, nastavnikot ja nadgleduva rabotata na sekoja grupa i so dopolnitelni upatstva pomaga onamu kade {to ima potreba. Otkako nastavnikot }e konstatira deka vremeto za re{avawe na zada~ite isteklo, od voda~ite na grupite bara postapkata na re{avaweto na sekoja zada~a da ja objasnat preku prezentacijata na tablata. Dokolku postoi paralelna grupa so isto teìnsko nivo na onaa {to prezentira, nejzinata zada~a se sostoi vo toa {to: }e gi poprava napravenite gre{ki vo re{avaweto na
alna
Nastavni metodi: razgovor, rabota so tekst Nastavni sredstva: nastavni liv~iwa Obrazovni celi na ~asot: da gi pro{irat i prodlabo~at svoite znaewa za pismenoto sobirawe i odzemawe na broevite do 1000 so premin (horizontalno i vertikalno), razbirawe, postavuvawe i re{avawe na tekstualni zada~i. Funkcionalni celi na ~asot: razvivawe na logi~koto mislewe i pomneweto, koristewe na mislovnite operacii (analiza, sinteza, generalizacija), jasnost, to~nost i logi~nost pri iskaùvaweto na matemati~kite operacii. Vospitni celi na ~asot: u~enicite da steknat doverba vo sopstvenite mo`nosti i sposobnosti, da se pottikne sozdavaweto pozitivna slika za sebe, da se izgradi pozitiven odnos i interes kon matematikata, da se izgradi podgotvenost za sorabotka vo grupata. PRETHODNA PODGOTOVKA
Site u~enici od paralelkata se rasporeduvaat vo homogeni grupi spored sopstvenite dotoga{ni postigawa po predmetot matematika. Trgnuvaj}i od maksimalniot broj na ~lenovi {to moè da go ima edna grupa (5 do 7 u~enici) i trgnuvaj}i od goleminata na paralelkata (25 do 35 u~enici) se formiraat paralelni homogeni grupi. Podgotovka na: nastavno liv~e za matemati~ko zagrevawe, nastavno liv~e od zabavna matematika i nastavni liv~iwa na tri teìnski nivoa za diferencirana rabota, od koi prvoto teìnsko nivo e najnisko, a tretoto najvisoko. Sekoja od grupite dobiva zada~a do po~etokot na naredniot ~as po matematika da izbere voda~ na grupata.
52
2/2005
Obrazovni refleksii
zada~ite, }e dopolnuva ne{to {to e propu{teno ili }e predlaga poinakov priod vo re{avaweto na zada~ata. Grupite koi porano gi re{ile zada~ite za da go ispolnat preostanatoto vreme dobivaat dopolnitelni nastavni liv~iwa od zanimliva matematika. Sekoj ~len od grupite re{ava po edna zada~a od ova liv~e so {to otkrivaat koj poznat zbor se krie zad to~noto re{enie. Zavr{en del Po zavr{uvaweto na prezentacijata na re{enijata na zada~ite od nastavnite liv~iwa, so u~enicite se vodi razgovor za to~nosta na postapkite vo re{avaweto na zada~ite, se voop{tuva i se vr{i sistematizacija na realiziraniot nastaven materijal. Potoa rabotata se analizira i grupite koi najdobro ja izvr{ile zada~ata se pofaluvaat, a drugite se ohrabruvaat vo idnina da postignuvaat podobri rezultati pritoa ukaùvaj}i im na napravenite propusti. Nastavno liv~e: MATEMATI^KO ZAGREVAWE 363 + 457 638 - 243 553 + 267 941 - 273
Od praktikata
Nastavno liv~e 2 (vtoro teìnsko nivo) Presmetaj: a) 692 + 276 = b) 804 - 137 = 2) Vo edna prodavnica imalo 417 litri maslo. Od niv se prodadeni 232 litri. Kolku litri maslo ostanale za prodavawe? 3) Milka ~itala kniga od 495 stranici. Minatata sedmica pro~itala 138 stranici, a ovaa sedmica 257. U{te kolku stranici $ ostanale za ~itawe na Milka? Nastavno liv~e 3 (treto teìnsko nivo) Presmetaj: a) (842 - 534) + 296 = b) 934 - (460 - 281) = 2) Vo edna prodavnica za leb od vkupno 854 kg pretpladne se prodadeni 354 kg, a popladne 479 kg. Kolku kilogrami leb ostanale neprodadeni? 3) Vo edna fabrika vo prvata smena rabotele 385 rabotnici, a vo vtorata 69 rabotnici pove}e. Kolku rabotnici rabotele vo dvete smeni zaedno? Nastavno liv~e: ZANIMLIVA MATEMATIKA Upatstvo za rabota: Sekoj ~len od grupata re{ava po edna zada~a. To~noto re{enie go vnesuva vo prazniot pravoagolnik. Potoa poglednuva vo klu~ot za otkrivawe na bukvata i otkriva koja bukva se krie nad dobienoto re{enie. Taa bukva ja pi{uva do pravoagolnikot so negovoto re{enie. Koga site zada~i }e gi re{ite, vertikalno dobivate poznat zbor.
Nastavno liv~e 1 (prvo teìnsko nivo) 1. Presmetaj: a) 234 + 386 b) 829 645
2) Brojot 14 zgolemi go za razlikata na broevite 576 i 254. 3) Vlado pro~ital dve knigi. Ednata kniga imala 186 stranici, a drugata 256 stranici. Kolku stranici vkupno pro~ital Vlado?
2/2005
53
Od praktikata
Obrazovni refleksii
268 + 132= 326 + 274= 123 - 377 = 900 -180 = 1000 -140 = 700 - 320 = REZIME T 380 P
Klu~ E R O L 720 400 860 600 500
LITERATURA 1. Vilotijevi} M., Didaktika, Nau~na kwiga, Beograd, 1999. 2. \or|evi} J., Savremena nastava, organizacija i oblici, Nau~na kwiga, Beograd, 1981. 3. Mandi} P., Inovacije u nastavi, IGKRO OOUR Zavod za u~enike, Sarajevo, 1980. 4. Stevanovi} M., Grupni oblik rada u na{oj savremenoj {koli, De~je novine, Gorwi Milanovac, 1981. 5. Stevanovi} M., Inovacije u nastavnoj praksi, Prosvetni pregled, Beograd, 1982. 6. Stevanovi} M., Muradbegovi} A. Didakti~ke inovacije u teoriji i praksi, Dnevnik, Novi Sad, 1990.
Koga grupnata forma na rabota se realizira preku diferencirawe na nastavata, nastavnite ~asovi stanuvaat mnogu interesni za u~enicite. Trudot pretstavuva prikaz na takva rabota vo treto oddelenie po predmetot matematika. Toa od nastavnikot bara temelna i kompleksna podgotovka, no i dobro poznavawe na paralelkata, t.e. sposobnostite na u~enicite.
Kalina Stojanoska, nastavnik vo OU Kire Gavriloski - Prilep
54
2/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
MERLIVI KRITERIUMI ZA OCENUVAWE PO NASTAVNIOT PREDMET PRAKTI^NA NASTAVA ZA PROFILOT ELEKTROTEHNIÂR ZA ELEKTRONIKA I TELEKOMUNIKACII
- STANDARDIZIRANO OCENUVAWE Mare Milanova
ocenuvaweto po predmetot prakti~na nastava za profilot elektrotehni~ar za elektronika i telekomunikacii. o Dsega kaj nas ne e objaven standardiziran kriterium za ocenuvawe po predmetot prakti~na nastava za profilot elektrotehni~ar za elektronika i telekomunikacii. Kako predmeten profesor mo{ne brzo sfativ deka ocenuvaweto na u~eni~kite znaewa i ve{tini e edna od najte{kite i najodgovornite profesionalni zada~i. Zatoa golem del od mojata rabota e posvetena tokmu na ovoj segment vo obrazovniot proces. Pove}egodi{nata rabota na ova pole me dovede do sozdavawe na kriteriumi koi vo obrazovnite krugovi se poznati kako merlivi kriteriumi za ocenuvawe. So primena na takvite kriteriumi pri formirawe na ocenkite na u~enicite, maksimalno e onevozmoèn subjektivizmot na profesorot, vlijanieto na li~nite ~uvstva i okolinata. U~enicite gi zapoznavam so kriteriumite za ocenuvawe na po~etokot na sekoja tema i za sekoja ve`ba posebno. Spored projavenata aktivnost, tekot i rezultatite od ve`bata, u~enicite i samite moàt da ja odredat ocenkata {to }e ja dobijat. Toa ovozmoùva efektivno da se koristi vremeto na ~asovite po prakti~na nastava za diskusii koi se odnesuvaat na profesionalnite problemi povrzani so realizacijata na tekovnata ve`ba. Koristeweto na standardiziran odnapred poznat kriterium za ocenuvawe, vo odnos na u~enicite obezbeduva nekolku zna~ajni pozitivni efekti:
Zada~a na srednite stru~ni u~ili{ta e na stopanstvoto da mu ponudat osposobeni mladi stru~ni kadri koi bez dopolnitelna obuka }e moàt vedna{ da se vklu~at vo site proizvodni i uslu`ni stopanski dejnosti vo dràvata. Ovie kadri treba da se odlikuvaat so visoko nivo na usvoenost na stru~ni znaewa i ve{tini, kako i so sposobnost za ponatamo{no samostojno usovr{uvawe preku sledewe i usvojuvawe na najnovite dostigawa vo domenot na profesijata za koja se opredelile. Objektivno ocenuvawe na nivnata stru~na osposobenost e vozmo`no samo so koristewe na standardizirani kriteriumi sostaveni od merlivi pokazateli. So nivnata primena moè sosema to~no da se opredeli stepenot na kvalitetot i stru~nosta na sekoj u~enik. Takvite kriteriumi treba da se koristat i za ocenuvawe na u~enicite vo tekot na nivnoto {koluvawe, osobeno zatoa {to poradi pogre{no dadena ocenka u~enikot moè vo celost da go izgubi interesot za u~ewe. Zatoa eden od klu~nite segmenti vo nastavnata praktika e ocenuvaweto na u~eni~kite znaewa. Od aspekt na profesor po prakti~na nastava za zanimawata od elektrotehni~ka struka problemot za standardizirano ocenuvawe go tretiram vo odnos na
2/2005
55
Od praktikata
pozitivno vlijae na odnosot na u~enicite kon rabotata i ocenuvaweto - ja podobruva rabotnata atmosfera i motivacijata; zna~itelno ja namaluva t remata kaj u~enicite za vreme na ocenuvaweto so {to go olesnuva postigaweto visoki rezultati; kaj u~enicite razviva ~uvstvo za kvalitet i standardi, odnosno sozdava navika za nivno po~ituvawe i primena vo mernite postapki za odreduvawe na kvalitetot na elektronskite kola i uredi; razviva ~uvstvo za realna procena na postignatite rezultati, t.e. razviva kriti~nost i samokriti~nost kaj u~enicite, so {to samoocenuvaweto na u~enicite kako edna od mo`nite formi na ocenuvawe stanuva lesno primenlivo; se steknuvaat zdravi rabotni naviki i rabotna disciplina; takva rabotna navika e, na primer, po~ituvaweto na vremenskite rokovi za realizacija na zadadena proektna zada~a; gi naviknuva u~enicite na kontinuirana profesionalna aktivnost za vreme na ~asovite po prakti~na nastava, so cel postavenite zada~i da se izvr{at so najvisok kvalitet, a so toa raste nivnata efikasnost vo realizacijata na postavenite zada~i; kvalitativno ja podobruva komunikacijata i odnosite na relacijata profesor-u~enik i u~enik-u~enik. Soznanijata dobieni na seminarot za obuka na nastavnicite za sovremenite metodi vo nastavata, odràn vo Magdeburg - e Grmanija, bea samo potvrda deka ovoj na~in na ocenuvawe i ovie kriteriumi se mnogu bliski, re~isi identi~ni so onie na na{ite germanski i evropski kolegi. Ovoj na~in na ocenuvawe go prifatija i go primenuvaat i moite kolegi po prakti~na nastava vo u~ili{teto kade {to rabotam, a naide na odobruvawe i kaj kolegite od drugite u~ili{ta vo Republika Makedonija. Tie go zapoznaa i primenija ovoj na~in na ocenuvawe kako ~lenovi na komisijata za vrednuvawe na rezultatite na natprevaruva~ite vo profilot elektrotehni~ar-elektroni~ar na XXII dràven natprevar na Republika Makedonija. Najgolem vpe~atok im ostavi definiranosta na kriteriumite za ocenu-
Obrazovni refleksii
vawe, kako i ednakvosta na uslovite za rabota i ocenuvawe na natprevaruva~ite. Standardiziranite kriteriumi za ocenuvawe na postigawata na u~enicite se formiraat vrz osnova na aktivnostite koi se izveduvaat za vreme na ~asovite po prakti~na nastava. Za da se sogleda jasno i vo celost nivnata sodrìna i primena, kratko }e se zadràm na redosledot i opisot na spomenatite aktivnosti. 1. Najnapred se izveduva teoretska podgotovka na u~enicite za ve`bata koja treba da sledi. Podgotovkata se izveduva niz diskusija po odnapred podgotven plan od strana na profesorot, a vo nea u~estvuvaat i profesorot i u~enicite. Ovde, kako pojdovna to~ka, se koristat prethodno steknatite znaewa na u~enicite po drugite stru~no-teoretski predmeti, a potoa se vr{i nivna nadgradba so teorija svojstvena i bitna samo za prakti~nata nastava. Od osobeno golema va`nost e da se povrze teorijata so prakti~nata ve`ba i da mu se ukaè na u~enikot zo{to, kako i kade teoretskite znaewa }e gi iskoristi za proektirawe i/ ili izrabotka i ispituvawe na elektronski kola so maksimalen kvalitet. 2. Potoa sledi demonstracija (presmetka ili merewe) od strana na profesorot i/ ili nekoj u~enik. Za del od ve`bite koristime i kompjuterska simulacija vo programot Electronics Workbench. . Vo slednata etapa, u~enicite podeleni vo pa3 rovi ili grupi rabotat podgotvitelna ve`ba. Site nejasnotii i problemi vo vrska so ve`bata gi re{avaat timski. Pritoa moàt da ja koristat seta raspoloìva literatura, katalozi, kompjuter, alati i merna oprema. A ko ima potreba, vo realizacijata na ve`bata se vklu~uva i profesorot. 4. Vo poslednata faza, sekoj u~enik individualno dobiva i izrabotuva ve`ba za ocenka. Ovaa ve`ba mu ovozmoùva na profesorot da sogleda so kakov kvalitet se usvoenite znaewa i ve{tini individualno kaj sekoj u~enik. A ko vo nekoj del na ve`bata u~enikot pokaè neznaewe, profesorot go realizira samo toj del davaj}i mu so toa mo`nost na u~enikot da pokaè {to s# nau~il. So takviot priod mu se ovozmoùva na u~enikot da u~i duri i za vreme na ocenuvaweto, a sekako }e mu bide
56
2/2005
Obrazovni refleksii
od golema pomo{ dokolku treba da se javi za popravawe na ocenkata. Vredno e da se spomene i toa deka na ~asovite po prakti~na nastava, vo koj bilo del od ~asot, vo koja bilo faza od teoretskata podgotovka ili ve`bata, u~enikot moè da pobara i da dobie objasnuvawe za s#{to mu e nejasno. A ko se javi nezadovolstvo od postignatite rezultati, toga{ na u~enikot mu se dava mo`nost da ja popravi bodovnata sostojba so povtoruvawe na prakti~nata ve`ba kompletno ili vo delot kade {to izgubil najmnogu poeni. Edinstveno nepromenlivi ostanuvaat poenite za projavenata aktivnost. o Lgi~no e, so oby ir na na~inot na rabota i ocenuvawe vo prakti~nata nastava, deka mo`nost za popravawe na godi{nata ocenka moè da mu se pruì samo na u~enik koj toa moè da go postigne so popravawe na samo edna i toa najniskata dobiena rabotna ocenka. Zna~i, vo ocenuvaweto po nastavniot predmet prakti~na nastava se koristi bodoven sistem vo koj maksimalniot broj na osvoeni poeni e 100. Na toj na~in sekoja ocenka moè da ima 15 skalila. Ovoj fakt ima presudno vlijanie vrz preciznoto oformuvawe na polugodi{nite i godi{nite ocenki, osobeno vo slu~ai kade {to dobienite rabotni ocenki se razli~ni. Spored site pedago{ki pravila za ocenuvawe, pri ocenuvaweto se zema predvid celokupnata rabota i odnesuvawe na u~enikot, od momentot koga }e vleze vo laboratorijata po prakti~na nastava pa s# do nejzinoto napu{tawe, kako i uspe{nosta vo realizacijata na prakti~nata zada~a. Zatoa ovie 100 poeni se raspredeleni vaka: 100MAX = 0 3
AKT
Od praktikata
kade {to so indeks T - se ozna~eni poenite od testot. Vakvata raspredelba na poenite za elaborat i test e opravdana, bidej}i testot sodrì kratki teoretski pra{awa ili zada~i kakvi {to se i del od pra{awata vo elaboratot. Site komponenti na bodovniot sistem podetalno se objasneti ponatamu vo tekstot {to sledi. r Gadacijata na poeni za formirawe na ocenkite se objavuva na po~etokot na sekoja u~ebna godina. Taa e ista vo site nastavni godini vo koi e zastapena prakti~nata nastava, a glasi vaka: (0 (46 (6 1 (76 (91 45) . . . . . . . . . . Nedovolen (1) 0) . . . . . . . . . D 6 ovolen (2) 75) . . . . . . . . . D obar (3 ) 90) . . . . . . . . . Mnogu dobar (4) 100) . . . . . . . . Odli~en (5)
+ 50
+ 20
kade {to so indeks K AT e ozna~ena aktivnosta na u~enikot, so indeks V se ozna~eni poenite za prakti~nata ve`ba, a so E - poenite za elaboratot. A ko, pak, temata e prete`no teoretska, toga{ voveduvame i kratok test na znaewa. Vo toj slu~aj raspredelbata na poenite e: 100MAX = 0 3 10 A + 10 E + 50 T +
B
Neophoden uslov za dobivawe pozitivna ocenka e uredot (koloto) da raboti, nezavisno od toa so kakov kvalitet raboti i kakov e kvalitetot na izrabotkata. Potrebno e da se po~ituva ova pravilo, bidej}i minimalnite 45 poeni potrebni za dobivawe pozitivna ocenka moè lesno da se dobijat i so kontinuirano aktivno prisustvo na ~as (3 0 poeni), napi{ani odgovori na prvite dve ili tri pra{awa od elaboratot (od 5 do 10 poeni) i izraboten sklop koj ne funkcionira (od 5 do 10 poeni). No samo vaka, formiraweto na ocenkata e nedovolno precizno definirano. Za da se stekne celosna pretstava za ovoj standardiziran na~in na vrednuvawe na u~eni~kite znaewa, }e se zadràm na edna konkretna ve`ba od II godina, a toa neka bide, na primer, ve`bata Proektirawe, izrabotka i ispituvawe na naso~uva~i od temata Izvori za napojuvawe. Raspredelbata na poenite izgleda vaka: 100MA 0 K 3 50 B + 20 E X = AT. + 50V = 10 PPK+ + 10 POVRZUVA E LMEW E E WNA MERNO KOL O + 10
MEREW E NA Iiz
+ 10
MEREW E NA
Uiz
+ 10
MEREW E NA
Ubr
2/2005
57
Od praktikata
OBRAZLO@ENIE 100MAX = 0 3
K AT
Obrazovni refleksii
2. Elaborat max 20 poeni
B
.+ 50
+ 20
1. Aktivnost max 30 poeni Poenite za aktivnost se opredeluvaat vrz osnova na celokupnoto angaìrawe, uspe{nosta i odnesuvaweto na u~enikot za celo vreme dodeka se raboti odredena tema i na nea soodvetnata ve`ba (ve`bi). Site ovie elementi redovno se beleàt so znak (+ ) ili (-). Vkupniot broj na poeni podelen na vkupniot broj na znaci pokaùva kolkava e vrednosta na sekoe znak~e vo poeni. k A o toj broj na poeni go pomnoìte so brojot na (+ ) znak~iwa, toga{ lesno se dobiva kolku poeni od 0 3 MA H vredi aktivnosta {to ja projavil u~enikot vo toj period. Ili podetalno toa bi izgledalo vaka: / + - prisustvo (otsustvo) / + - napi{an (nenapi{an) elaborat / +izrabotena (neizrabotena) ve`ba - probna i za ocenka / +u~estvo vo diskusija / +disciplina, poto~no odnesuvaweto na u~enikot (vo laboratorijata po prakti~na nastava) za vreme na ve`bite kon: rabotata, opremata, vrabotenite (profesorot po prakti~na nastava), sou~enicite / + po~ituvawe i primena na T HZ - merkite na rabotnoto mesto. Bidej}i prakti~nata nastava se realizira edna{ nedelno vo blok od nekolku nastavni ~asa (4 ~asa vo vtora godina, 6 ~asa vo treta godina i 5 ~asa vo ~etvrta godina), jasno e deka edna{ sedmi~no u~enikot moè samo vo pogled na aktivnosta da bide ocenet so najmalku 5 znak~iwa. So ova se postignuva kontinuitet vo procesot na sledewe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite.
Elaboratot e pismen dokument za prakti~nata ve`ba, forma na rabota vo prakti~nata nastava so koja u~enicite se osposobuvaat za izrabotka na tehni~ka dokumentacija za eden proizvod, kako i da go prezentiraat na hartija celiot tek na ve`bata. Pri izrabotka na elaboratot u~enikot moè da koristi najrazli~na tehni~ka literatura po~nuvaj}i od skriptite i prira~nicite po prakti~na nastava, potoa katalozi za elektronskite elementi i komponenti, kompjuter i specijalni programi za elektronika (Electronics Workbench, Protel i drugi). Vo elaboratot od u~enikot se bara: da gi izvr{i neophodnite presmetki za odreduvawe na vrednosta na elementite {to go so~inuvaat koloto; da ja poznava elektri~nata {ema i principot na rabota na koloto koe go proektira; da go poznava i da umee da go opi{e procesot za izrabotka na pe~atenoto kolo, preku planirawe na rasporedot na elementite i dizajnirawe na vodovite na PPK (preku crtawe na monta`na {ema i dizajn na vodovi na PPK); da izgotvuva specifikacija za materijalot potreben za izrabotka na koloto (ovaa zada~a go osposobuva u~enikot da planira {to s# mu e potrebno i vo kolkava koli~ina za da izraboti eden proizvod, a {to e bitno pri formiraweto na cenata na proizvodot); da gi opi{uva, {to zna~i da gi poznava za da umee da gi primeni standardiziranite merni postapki za utvrduvawe na ispravnosta i kvalitetot na izraboteniot ured; da umee da crta grafici koristej}i razli~ni raspredelbi na oskite (linearna, logaritamska, polarna); da umee da gi ~itai koristi graficite za odreduvawe na nekoi tehni~ki karakteristiki na elektronskite uredi, kola i elementi; to~no da gi zapi{uva, tolkuva i obrabotuva rezultatite od izvr{enite merewa; da pravi procena na kvalitetot na izrabotenoto kolo (ured) vrz osnova na sporedba me|u teoretskite (pres-
58
2/2005
Obrazovni refleksii
metanite ili zadadenite) i realnite, prakti~no dobienite vrednosti na tehni~kite parametri na koloto. Zna~i, preku elaborirawe na prakti~nata zada~a u~enikot se steknuva so tehni~ka pismenost. Poenite za elaboratot za razli~ni ve`bi razli~no se raspredeluvaat vo zavisnost od brojot, teìnata i sloènosta na postavenite zada~i. Za konkretno izbraniot primer, za eden u~enik, zada~ite na elaboratot za proektirawe, izrabotka i ispituvawe na naso~uva~ izgledaat vaka (podatocite ozna~eni so crvena boja se razli~ni za sekoj u~enik): PRAKTI^NA VE@BA BR. 4 PROEKTIRAWE, IZRABOTKA I ISPITUVAWE NA NASOÛVAÎ Zada~i: 1. D a se proektira naso~uva~ za U = 7 V, I = 70 mA i J d 0.123 i za nego: a) da se nacrta elektri~na {ema i da se opi{e principot na rabota; b) da se odredat elementite vo koloto; v) da se odredat teoretskite karakteristiki na koloto (da se presmeta U2, I2 i s#drugo za standardna vrednost na S, UBR ako e zadadeno J d ili obratno i sl.) i da se zapi{at vo tabela. 2. D a se nacrta monta`na {ema, dizajn na PPK i da se opi{e nakratko postapkata za izrabotka na naso~uva~ot. 3 .D a se opi{e postapkata za proverka na ispravnosta na naso~uva~ot i da se proveri negovata ispravnost. 4. D a se nacrta merna blok-{ema i da se opi{at postapkite za merewe na tehni~kite karakteristiki na naso~uva~ot: Uo, U, I, UBR.
Od praktikata
5. a Dse nacrta na milimetarska hartija izgledot na oscilogramot na UBR. .D 6 a se izmerat karakteristikite na izraboteniot naso~uva~, a rezultatite da se vnesat vo tabela.
Vrednost Veli~ina Teoretska vrednost Izmerena vrednost
GR [%]
UO [V] U[V]
I [mA, A] UBR [V]
7. D a se dade komentar za tekot i rezultatite od ve`bata. 20-te poeni za izrabotka na elaboratot se raspredeleni vaka:
Zada~a Poeni 1 2 a b v 2 2 1 2 3 4 5 6 7 2 4 1 2 2
Estetika Vkupno 2 20
Vo zavisnost od kvalitetot i kvantitetot na izvr{enite zada~i, se dobiva soodveten broj na poeni. Tie poeni vleguvaat vo vkupniot broj na osvoeni poeni i so toa vlijaat na broj~anata ocenka so koja se ocenuvaat postigawata na u~enicite.
2/2005
59
Od praktikata
3. Prakti~na ve`ba Prakti~nite ve`bi se sostojat od izrabotka i ispituvawe na razli~ni elektronski kola. Bidej}i sekoe elektronsko kolo ima razli~ni tehni~ki karakteristiki, jasno e deka za nivnoto ispituvawe se koristat razli~ni merewa i merni postapki. Tokmu zatoa i ne e mo`no da se dade eden edinstven model za ocenuvawe na prakti~nite ve`bi. Zatoa za ilustracija na standardiziraniot model na ocenuvawe e izbrana edna od pove}eto ve`bi koja u~enicite od obrazovniot profil elektrotehni~ar za elektronika i telekomunikacii (porane{en elektrotehni~ar elektroni~ar) ja rabotat vo poslednoto trimese~je od vtora godina. okolku nema dovolno vreme da se raboti i podD gotvitelna ve`ba i ve`ba za ocenka, toga{ po ovoj kriterium se ocenuva uspe{nosta na u~enikot vo primena na novosteknatite znaewa i ve{tini spored istite bodovni kriteriumi. Poenite za prakti~nata ve`ba se raspredeleni vaka: 50V = 10 PPK I E + 10 POVRZUVA + LMEW E E WNA MERNO KOL O 10MEREW 10 MEREW 10 MEREW E NA Uiz + E NA Iiz + E NA Ubr Pritoa, maksimalen broj za merewata se dobiva samo ako mernite postapki se izvr{eni to~no i ako dobienite rezultati ne otstapuvaat pove}e od r 10% od teoretskite. Vo sprotivno, kolku e pogolemo otstapuvaweto na rezultatite od nivnite teoretski vrednosti tolku pomal e brojot na osvoenite poeni. Za sekoe merewe, polovina od poenite se za to~nosta na mernata postapka, a polovina za to~nosta na dobienite rezultati. Za da moàm bez problem i zabuna da gi zapi{uvam rezultatite od aktivnosta na u~enicite i od tekovnoto ocenuvawe, koristam odnapred podgotveni tabeli koi se prisposobeni kon kriteriumite za tekovnata ve`ba. Nivniot izgled se dadeni na str. 6 1i6 2. NAMESTO ZAKLUÔK
Obrazovni refleksii
Iako navidum glomazen, ovoj na~in na formirawe na ocenkite po predmetot prakti~na nastava e mo{ne lesno primenliv i objektiven. Se sostoi samo od merlivi pokazateli za aktivnosta, uspe{nosta i tehni~kata pismenost na u~enicite. Se nadevam deka prilogov }e im pomogne na mnogumina, pred s# na mladite kolegi za uspe{no da se spravat so ovoj odgovoren segment od prosvetnata dejnost.
60
2/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
PRESMETKA, IZRABOTKA I ISPITUVAWE NA NASOÛVAÎ IV-to trimese~je 2003 god. Prezime i ime II3 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. PPK I lemewe Povrzuvawe vo merno kolo - 10 UIZ 10 IIZ 10 UBR 10 Vkupno 50
2/2005
61
Od praktikata
Obrazovni refleksii
Mare Milanova, S DU PTT i èlezni~ki soobra}aj V lado Tasevski- Skopje
62
2/2005
Obrazovni refleksii
Informacii
Fehim Huskovi} Magi~na prikazna, 2003/ 60 h 73
2/2005
63
Obrazovni refleksii
Informacii
NOVA KONCEPCIJA ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE

Vo poslednive tri decenii vo Republika Makedonija osnovnoto obrazovanie na vozrasnite se ostvaruva spored Nastaven plan i programi izgotveni vo 1977 godina, a revidirani vo 1990 godina. Ovie programski dokumenti vo odnos na celite, zada~ite, organizaciskata strukturiranost na podra~jata i sodrìnskata zastapenost na nastavnite predmeti ne soodvetstvuvaat na novite op{testveno-ekonomski i socijalni uslovi na Republika Makedonija i novite evropski trendovi. Postoe~kiot nastaven plan e edinstven za site posetiteli nad 15- godi{na vozrast. Toj ne e dovolno prilagoden na psiho-socijalnite osobenosti na vozrasniot, negovoto ìvotno i rabotno iskustvo, spored koi vozrasniot ~ovek se izedna~uva so deteto pri {to ne se zadovoluvaat negovite osnovni obrazovni potrebi. Treba da se ima vo vid deka vozrasniot ~ovek za razlika od adolescentite e preokupiran so brojni ìvotni problemi, poseduva opredeleno ìvotno i rabotno iskustvo, rabotno e angaìran, ima semejni obvrski, a motiviranosta za u~ewe e na nisko nivo. Vozrasniot posetitel ima potreba steknatite znaewa, ve{tini i sposobnosti vedna{ da gi primeni vo realnosta, samostojno da u~estvuva vo izborot na sodrìnite koi saka da gi usvoi so cel da gi zadovoli svoite duhovni, op{testveni, kulturni, intelektualni i materijalni potrebi. Imaj}i gi predvid site slabosti i nedostatoci vo nastavniot plan i programite, Biroto za razvoj na obrazovanieto izgotvi nova Koncepcija za osnovnoto ob-
Roza Peru{oska
Pravoto na u~ewe spored Op{tata deklaracija za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii e edno od temelnite ~ovekovi prava. Zatoa moè da se kaè deka obrazovanieto ne e generaciska privilegija i monopol samo na mladite. Sekoja demokratska dràva mora da obezbedi ednakov pristap do obrazovanie na site. Obrazovanieto i u~eweto se celoìvoten i doìvoten proces. Obrazovanieto na vozrasnite e klu~en instrument za socijalna transformacija na op{testvoto, klu~na sila na demokratizacijata i razvojot na gra|anskoto op{testvo, osnoven element na ekonomskiot razvoj, mobilnost na rabotnata sila, sredstvo za integracija vo me|unarodnite ekonomski tekovi. Na{ata dràva ima pove}edecenisko institucionalno obrazovanie na vozrasnite, koe re~isi sekoga{ se nao|a{e na marginite na op{testvoto. Vo na{iot vospitno-obrazoven sistem imame postojani inovirawa, reinovirawa, revidirawe na nastavnite planovi i programi so cel da obezbedime pokvalitetno obrazovanie i negova kompatibilnost so evropskite obrazovni sistemi. No, toa paralelno ne se slu~uva{e i vo obrazovanieto na vozrasnite.
2/2005
65
Informacii
razovanie na vozrasnite koja se temeli vrz opredelbite sodràni vo Ustavot na Republika Makedonija, Zakonot za osnovno obrazovanie, programskata struktura na osnovnoto obrazovanie, analizite za razvojot na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite vo Republika Makedonija. Pri negovoto koncipirawe po~ituvani se re{enijata za obrazovanieto na vozrasnite i tendenciite od mnogu zemji vo Evropa. Vo izminatiov period obrazovanieto na vozrasnite se sveduva{e samo na eliminirawe ili namaluvawe na nepismenosta i drugite obrazovni deficiti nastanati vo mladosta. So novata Koncepcija se pro{iruvaat funkciite na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite kako {to se: temelno osposobuvawe na vozrasnite (opismenuvawe i dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie) i steknuvawe na profesionalni kvalifikacii (prvo zanimawe); prilagoduvawe na vozrasniot kon novite barawa na ìvotot; postepeno zbogatuvawe na tvore~kite sposobnosti na vozrasniot i negoviot duhoven svet; individualno napreduvawe na vozrasniot kako vo li~niot taka i vo op{testveniot ìvot i steknuvawe podobar status vo semejstvoto i zaednicata; steknuvawe novi znaewa, ve{tini, vrednosti, stavovi, naviki za uspe{no soo~uvawe so novite barawa koi se rezultat na nau~niot, tehnolo{kiot, op{testveniot, politi~kiot i kulturniot razvoj. Osnovnite principi vrz koi se zasnova novata Koncepcija se: zadolìtelnost na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite; besplatno kvalitetno osnovno obrazovanie i vospitanie, ednakvost i demokrati~nost, odnosno obrazovanieto e fudamentalno ~ovekovo pravo i osnova za ostvaruvawe na site drugi li~ni i socijalni prava, steknuvawe na prakti~ni znaewa i nivna brza primena vo sekojdnevniot ìvot ili osposobuvawe na posetitelite samostojno da doa|aat do potrebnite izvori na informacii, podatoci ili na~ini na re{avawe na problemite. Sekoj vozrasen posetitel dobrovolno se vklu~uva vo osnovnoto obrazovanie na vozrasnite i sekoga{ moè da prodolì onamu kade {to zastanal so svoeto obrazovanie.
Obrazovni refleksii
So novata Koncepcija se nudat tri modeli na nastavni planovi: dva za redovnata nastava i eden za podgotvitelnata. Prviot model na nastaven plan e za adolescenti od 15 do 24-godi{na vozrast za redovnata nastava. Ovoj model na nastaven plan po svojata strukturiranost e najblizok do nastavniot plan za redovnoto zadolìtelno osnovno obrazovanie na mladite. Negovata posebnost se sostoi vo vremetraeweto. Osnovnoto obrazovanie na mladite trae osum u~ebni godini, a kaj adolescentite od 15 do 24 godini i vozrasnite posetiteli nad 24 godini trae ~etiri obrazovni godini, odnosno za edna u~ebna godina se zavr{uvaat dve oddelenija (obrazovni ciklusi) ili sekoj obrazoven ciklus trae 18 rabotni nedeli. Modelot na nastaven plan za adolescenti od 15 do 24 godini za redovnata nastava e sostaven od tri globalni nastavni podra~ja: zadolìtelna, izborna i fakultativna nastava. Vo zadolìtelnata nastava opfateni se nastavni predmeti i ~etiri programski celini (muzi~ka, likovna, fizi~ka i tehni~ka) koi se neophodni za celokupniot razvoj na li~nosta, negovata socijalizacija, emancipacija i adaptacija koi }e mu ovozmoàt na vozrasniot uspe{na komunikacija so drugite, aktivno u~estvo vo gra|anskoto op{testvo, prodolùvawe na obrazovanieto i osposobuvawe za samoobrazovanie i u~ewe. Vo zadolìtelnoto podra~je ima vgradeno tri novini: prvata se odnesuva na predmetot priroda i op{testvo koj ne se izu~uva kako poseben predmet, tuku negovite sodrìni }e se implementiraat vo drugi srodni predmeti; vtorata novina e zadolìtelno izu~uvawe na eden od svetskite jazici; tretata novina se ~etirite programski celini od oblasta na muzi~kata, likovnata, fizi~kata i tehni~kata kultura, od koi posetitelot ima pravo da izbira koja programska celina }e ja izu~uva. Izbornata nastava ja so~inuvaat paket kursevi za prakti~na rabota so koi posetitelite }e moàt da se osposobat za rabota, }e se steknat so prakti~ni znaewa
66
2/2005
Obrazovni refleksii
potrebni za sekojdnevniot ìvot, zadovoluvawe na li~nite potrebi i potrebite na op{testvenata zaednica. Ovie kursevi, isto taka, treba da bidat vo funkcija na obrazovanieto za zanimawe koga vozrasnite posetiteli paralelno so posetuvaweto na sedmiot i osmiot obrazoven ciklus ili IV obrazovna godina vo osnovnoto obrazovanie moàt da se steknat i so stru~na osposobenost. Kursevite vo u~ili{tata }e se organiziraat vo zavisnost od interesite na posetitelite i potrebite na lokalnata samouprava vo sorabotka so zdruènija, privatni zanaet~ii, agencii za vrabotuvawe, nevladini asocijacii, sredni stru~ni u~ili{ta. So ovie kursevi moàt da se opfatat i sodrìni od programite po koi posetitelite }e polagaat ispit za stru~na ospsobenost za vr{ewe na poednostavi zanimawa (doma}instvo, zemjodelstvo, lozarstvo, sto~arstvo, rabota so kompjuter, trgovinsko rabotewe itn.). Fakultativnata nastava opfa}a programi koi se zadolìtelni za u~ili{teto, a posetitelot dobrovolno se opredeluva vo niv. Kako fakultativni predmeti se izu~uvaat romskiot, vla{kiot i srpskiot jazik. Vtoriot model na nastaven plan za osnovno obrazovanie na vozrasnite e nad 24 godini za redovna nastava. Po svojata strukturiranost e sli~en na modelot za adolescenti od 15 do 24 godini, no so namalen fond na ~asovi kako po nastavni predmeti, taka i po odnos na vkupniot fond na ~asovi vo tekot na obrazovnata godina (obrazoven ciklus) i sedmi~no. Ovaa izmena se dolì na soznanijata deka vozrasnite gi karakteriziraat specifi~ni potrebi, a voedno nivnoto ìvotno i rabotno iskustvo e bogato i raznovidno i uslovuva poinakov model na nastaven plan. Posebnosta na ovoj nastaven plan se sostoi vo opredelbata svetskiot jazik da se izu~uva fakultativno, a ne zadolìtelno i ovozmoùva steknuvawe na elementarni znaewa. Isto taka, romskiot, vla{kiot i srpskiot jazik vozrasnite gi izu~uvaat fakultativno. Tretiot model na nastaven plan za osnovno obrazovanie na vozrasnite e preku podgotvitelna nastava. So nego treba da se nadminat nekoi problemi koi proizleguvaat od organizacijata, realizacijata, a, isto taka,
Informacii
i od potrebite i èlbite na vozrasnite da se obrazuvaat preku ovaa forma i da postignat povisoki obrazovni rezultati. Ovoj nastaven plan e namenet za onie posetiteli koi imaat elementarni predznaewa, osposobeni se za samoobrazovanie, vraboteni se ili imaat druga obvrska i ne se vo mo`nost da sledat redovna nastava. So trite nastavni planovi se obezbeduva fleksibilen priod, animirawe na pogolem broj posetiteli, razvivawe na potrebata od postojano i stru~no usovr{uvawe i osovremenuvawe na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite. Novata koncepcija nudi bazi~ni na~ela i stavovi za idnata organizacija i realizacija na osnovnoto obrazovanie na vozrasnite. Kako dokument, taa bara donesuvawe na niza novi drugi dokumenti so koi }e se operacionaliziraat ponudenite re{enija.
2/2005
67
Informacii
Obrazovni refleksii
ZA PRVPAT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NATPREVAR ZA CRTAWE KARTA ZA @IVOTNATA SREDINA

Danica Talamxioska d-r Nikola V. Dimitrov koristewe od strana na naselenieto se javuva potreba od transparentnost pri izrabotkata na kartite i edukativen pristap kaj mladite generacii. Najcelishoden na~in mladite da se osposobat so najednostavnite metodi i tehniki na crtawe - izrabotka na karti koi tretiraat problemi od ìvotnata sredina, e preku nivno neposredno u~estvo vo izrabotka na karti. So cel da se popularizira proektot, studiskiot tim na JICA organizira pilot - natprevar za crtawe karta na ìvotnata sredina. Za realizacija na ovoj proekt be{e izbran Prilep, odnosno sedumte osnovni u~ili{ta od gradot. Za glaven koordinator na proektot od japonska strana be{e postaven g-din Kaoru Cuda - ekspert za popularizacija na kartografijata, a od makedonska strana g-din Sa{o Dimeski - lider na timot na DZGR. Natprevarite od ovoj vid se voobi~aeni vo Kralstvoto Japonija, no vo Republika Makedonija za prvpat se organizira eden vakov natprevar. Za uspe{na realizacija na natprevarot i site propratni aktivnosti nositelite na edukativniot segment od proektot ostvarija kontakti so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i so direktorot na Biroto za razvoj na obrazovanieto g-din ]amil Xeladini. Direktorot na Biroto dade celosna poddr{ka na proektot i za negovata realizacija, od negova strana, bea zadolèni rakovoditelot na PE - Prilep g-|a Danica Talamxioska i sovetnikot po geografija d-r Nikola V. Dimitrov od PE - Bitola, koi mnogu pomognaa za uspe{no realizirawe na pilot - proektot.
VOVED Vo tekstot se izneseni sublimirani aktivnosti od natprevarot za crtawe karti za ìvotnata sredina na u~enici od Prilep, realiziran kako del od zaedni~kiot proekt pome|u Japonskata agencija za me|unarodna sorabotka (JICA) i Dràvniot zavod za geodetski raboti na Republika Makedonija (DZGD), odnosno samo segmentot koj opfa}a popularizacija na geografskite karti vo funkcija na crtawe karti za ìvotnata sredina od strana na u~enici od osnovnoto obrazovanie (od V do VIII oddelenie). Japonskata agencija za me|unarodna sorabotka (JICA) od 2004 godina na barawe na Vladata na Republika Makedonija i vo sorabotka so Dràvniot zavod za geodetski raboti (DZGR) zapo~na so izrabotka na novi topografski karti na Republika Makedonija, vo razmer od 1:25.000. Ovoj proekt svojata rabota }e ja zavr{i vo 2006 godina. Vo ramkite na Studiskiot tim na JICA koj raboti na izrabotka na kartite, raboti i ekspert za popularizacija na geografskite karti kaj u~ili{nata mladina, odnosno toj ima za cel da izvr{i edukacija na u~enicite kako na najednostaven na~in da izrabotat, da nacrtaat i da gi ~itaat kartite. Bidej}i vo Makedonija ima nedostig na topografski karti i istite se nedostapni za
68
2/2005
Obrazovni refleksii
POÊTNI AKTIVNOSTI NA PILOT - PROEKTOT Proektot zapo~na so realizacija vo noemvri 2004 godina, so sredbi vo podra~nite ednici na Biroto vo Prilep i vo Bitola i so promocija na proektot pred direktorite, nastavnicite po geografija i u~enicite vo site sedum osnovni u~ili{ta vo Prilep koj, vsu{nost, e i prv natprevar od ovoj vid nadvor od granicite na Japonija. Proektot vo prilepskite osnovni u~ili{ta go pretstavi g-din Kaoru Cuda, pri {to na u~enicite im dade dragoceni podatoci za funkcijata na kartite za ìvotnata sredina, za na~inite, tehnikite i metodite na izrabotkata, celta na natprevarot, pravilata po koi }e se odviva i vremenskata ramka, kako i koga }e se dodelat nagradite na najuspe{nite trudovi. U~enicite imaa neposredni sredbi so nego i mo`nost da slu{nat kako se organiziraat natprevarite vo Japonija. Pritoa im bea pokaàni primeri na izraboteni karti na ìvotnata sredina na u~enici od Japonija, da pra{uvaat i da davaat svoi razmisluvawa. Be{e zadovolstvo da se posmatraat decata kako so interes go sledea objasnuvaweto, kako so interes postavuvaa pra{awa i kako golemata aerofotografija na Prilep motivira~ki deluva{e vrz niv, baraj}i gi vo kartata svoeto u~ili{te, svojata ulica, dom i kako gromoglasno i masovno ja prifatija odgovornata rabotna zada~a.
Poseta na oddelenijata
Informacii
Glavnata cel na proektot e da se informiraat u~enicite za va`nosta na kartite i da se osposobat da napravat karti koi tretiraat problemi od ìvotnata sredina. Posebni celi se: da se izrabotat karti na ìvotnata sredina; da se zgolemi ekolo{kata svest kaj u~enicite; da se podobrat nivnite ve{tini za nabquduvawe i izrabotka na karta; da ja zapoznaat neposrednata okolina; da se osposobat da identifikuvaat odredeni pojavi, sostojbi, problemi od ìvotnata sostojba; da se napravi izlo`ba od izrabotenite karti, so prezentacija od u~enicite; da se pro{iri mreàta na qubiteli na karti i da se {iri idejata za upotreba na kartite. Natprevarot za crtawe karta na ìvotnata sredina vo prilepskite osnovni u~ili{ta predizivika golem interes kaj u~enicite od predmetna nastava. Po prezentacijata na pravilata za u~estvo na natprevarot na u~enicite im bea podeleni potrebnite materijali za crtawe na kartite. Taka, od sredinata na noemvri 2004 godina natrevarot zapo~na so konkretna realizacija. ÊKORI/ETAPI ZA IZRABOTKA NA KARTA NA @IVOTNATA SREDINA Na sredbite so u~enicite i nastavnicite po geografija nositelite na proektot im gi objasnija ~ekorite na izrabotka na kartite. Isto taka, im bea prikaàni primeri na karti izraboteni od deca od Japonija i im be{e objasneto {to, vsu{nost, pretstavuva kartata na ìvotnata sredina. U~enicite dobija soznanija deka kartata na ìvotnata sredina e karta koja pokaùva odredena sostojba vo okolinata na koja $ prethodi istraùvawe. Odnosno, toa e karta izrabotena od samite u~enici i za koja treba da se zazemat odredeni stavovi. Na u~enicite im se prezentira deka predmet na nivnoto nabquduvawe i istraùvawe moè da bidat brojot, vidovite, sostojbata na drvjata, cve}iwata, par-
2/2005
69
Informacii
kovskite i drugite zeleni povr{ini vo gradot, drvoredite okolu soobra}ajnicite, potoa sostojbite okolu soobra}ajnata infrastruktura - pati{tata, soobra}ajnite sredstva, soobra}ajnite znaci, odredeni komunalni problemi, sostojbite so javnite objekti, turisti~kite, kulturnite, istoriskite i drugite lokaliteti, sostojbite okolu stanbenite zgradi, problemite vo javnata higiena i sli~no. Po zavr{uvaweto na nabquduvaweto u~enicite pristapuvaat kon crtawe karta na koja gi vnesuvaat rezultatite od nivnoto istraùvawe. Pri izrabotkata na kartite u~enicite treba{e da vnimavaat na to~nosta na iznesenite podatoci i kartite da poseduvaat odredeni estetski kvaliteti. Procesot na izrabotka-crtawe na edna karta za ìvotnata sredina gi ima slednite etapi: 1. Planirawe 2. Podgotovka na terensko istraùvawe 3. Terensko istraùvawe 4. Zabeleùvawe 5. Crtawe karta i kompilacija na podatoci 6. Finalizirawe na rezultatite 7. Prezentacija. Vo zavisnost od celite koi se postaveni vo istraùvaweto, nastavnikot zaedno so u~enicite se opredeluva za goleminata na grupata koja }e istraùva i }e nacrta karta na ìvotnata sredina. Sepak, najdobro e u~enicite sami da ja odberat temata za koja se zainteresirani. Isto taka, poèlno e u~enicite sami da odredat simboli, kratenki, inicijali, razmer, grafi~ki i tabelarni prilozi i drugi podatoci i zabele{ki koi }e gi vnesat vo kartite. Na u~enicite im be{e sugerirano deka kartite moàt da gi rabotat vo grupa do maksimum pet u~enici, no i vo parovi-tandemi i individualno. Eden od najva`nite kriteriumi pri izrabotkata na kartite e: tie da bidat izraboteni od strana na u~enicite, da davaat informacii za ìvotnata sredina i da bidat lesno razbirlivi za sekoj {to }e ja pogledne kartata.
Obrazovni refleksii
Kako vremenska ramka za izrabotka na kartite be{e opredelen periodot od 15 noemvri 2004 do 31 januari 2005 godina. REZULTATI OD NATPREVAROT Natprevarot predizvika golem interes kaj u~enicite, a toa go potvrduva golemiot broj nacrtani-izraboteni karti. Do komisijata za pregleduvawe na kartite pristignaa 276 grupni i poedine~ni karti izraboteni od 886 u~enici, odnosno vo natprevarot zedoa u~estvo nad 25% od vkupnata populacija na u~enici od predmetna nastava vo Prilep. Na 9 fevruari 2005 godina site karti bea razgledani i oceneti od ìri-komisijata vo sostav: g-din Kaoru Cuda, ekspert za karti pri JICA, g-din Sa{o Dimeski, pretstavnik na DZGR, d-r Nikola V. Dimitrov, sovetnik po geografija pri BROPE Bitola, g-|a Danica Talamxioska, rakovoditel na PE Prilep, i g-|a Elizabeta Atanasoska, novinar vo RTV Prilep. Pri ocenuvaweto od strana na komisijata se po~ituvani slednite kriteriumi: kartite da sodràt verodostojni informacii koi se proizlezeni od istraùvaweto realizirano od strana na u~enicite; predmet na temata na istraùvaweto da bide ìvotnata sredina; kartite da bidat lesno razbirlivi; da bidat uredni i jasni. Od vkupno 276 karti, od strana na komisijata nagradeni bea 19 karti, i toa: po dve najdobri karti od V, VI, VII i VIII oddelenie ili vkupno 8 karti. Potoa bea izbrani 4 najimpresivni karti, edna nagradena karta od strana na BRO, edna od RTV Prilep, edna nagrada od DZGR i edna nagradena karta od JICA, edna najkreativna karta. Dodelena e, isto taka, nagrada za najaktivno u~ili{te, za najdobra grupna i najdobra individualna karta. Vkupno bea nagradeni 45 u~enici. Nagradite na u~enicite bea dodeleni na 18.02.2005 godina, na javnata izlo`ba kade bea izloèni nagradenite trudovi i
70
2/2005
Obrazovni refleksii
u{te stotina drugi uspe{ni karti. Ceremonijata na dodeluvaweto na nagradite se odrà vo Domot na kulturata Marko Cepenkov vo Prilep. U~enicite dobija najrazli~ni nagradi, kako fotoaparati, muzi~ki sistemi, vokmeni, CD-pleeri, bluzi, papki i drugo. Simboli~ni podaroci dobija i site ostanati u~enici (ukrasni {olji i papki). Dve najuspe{ni karti od strana na u~enicite istraùva~i bea javno prezentirani. Za najaktivno u~ili{te vklu~eno vo natprevarot, odnosno so najmnogu izraboteni karti be{e proglaseno u~ili{teto Kire Gavriloski, koe dobi posebna nagrada - eden personalen kompjuter. Isto taka, blagodarnici za u~estvoto na natprevarot i podaroci dobija 14-te nastavnici po geografija, kako i ~lenovite na komisijata. Izlo`bata na nagradenite karti i na u{te stotina drugi dobro izraboteni karti na ìvotnata sredina vo Prilep predizvika golem interes ne samo kaj u~enicite i nastavnicite, tuku i kaj roditelite i ostanatite gra|ani. Izlo`bata vo tekot na dvata dena masovno i organizirano be{e posetena od strana na site osnovni u~ili{ta vo gradot, {to zna~i deka ja vidoa pove}e ilijadi posetiteli od najrazli~na vozrast. Organizatorot na natprevarot so nagradenite u~enici i nastavnicite po geografija na 28 maj realizira ednodnevna ekskurzija vo Ohrid. Spored vidot i obemot na nagraduvaweto, moè da konstatirame deka vakov natprevar vo Republika Makedonija po predmetot geografija dosega ne e realiziran. Aktivnostite od proektot prodolùvaat i vo oktomvri 2005 godina, koga del od najuspe{nite (nagradeni) karti }e u~estvuvaat na natprevarot koj }e se odrì vo Japonija. Isto taka, rezultatite od ovoj proekt }e im bidat soop{teni na Glavnata kancelarija na Japonskata agencija za me|unarodna sorabotka (JICA) vo Tokio, kako i na vladite na Makedonija i Japonija. Del od nagradenite karti Rezime
Informacii
VIII oddelenie
DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA
2/2005
71
Informacii
Broj na karti Broj na karti
Kire Gavriloski Jane Goce Del~ev Rampo Levkata Ko~o Racin Blaè Koneski Kliment O hridski Dobre Javanoski Vkupno
Obrazovni refleksii
REZIME Pilot - proektot Da napravime karta na na{ata ìvotna sredina e prv proekt vo koj na direkten na~in se involvirani nastavnicite po predmetot geografija, a spored masovnosta se potvrdi deka interesot na na{ite u~enici i nastavnici za ovoj vid natprevar e golem. Golemiot broj izraboteni karti i nivniot kvalitet potvrdija deka postavenite celi se ostvarija. U~enicite izrabotija mnogu raznovidni karti, sekoja uspe{na, sekoja oboena so detska inventivnost, qubopitnost, sekoja posebno ubava. Osobena specifika na natprevarot dade izborot na temite na kartite, primer: Mojata ulica nekoga{ i sega, Starata ~ar{ija, Ku~iwata bezdomnici, Posetenosta na na{iot park i mnogu drugi temi, {to pokaùva deka sodrìnite od neposrednata okolina se interesni i deka i ponatamu treba da bidat predmet na opservacii i istraùvawa vo funkcija na izgraduvawe gra|anska kultura i ekolo{ka svest ka u~enicite. Za uspe{nosta na proektot zboruva i voodu{evuvaweto na g-din Kaoru Cuda koj re~e deka e zadovolen i sre}en {to e ovozmoèno edno pozitivno iskustvo od Japonija da se prenese vo Makedonija i deka dobro bi bilo ova iskustvo da se praktikuva i ponatamu. Vakviot natprevar, so malku pove}e èlba i organizirana rabota na nastavnicite, sovetnicite i drugite subjekti vo obrazovanieto, moè da se organizira na povisoko nivo, odnosno da dobie republi~ki karakter. Predizvik koj moè da stane realnost na integrirana cel - podignuvawe na nivoto na kartografskata i ekolo{kata edukacija kaj u~enicite vo funkcija na izgraduvawe ìvotni ve{tini i kultura na ìveewe.
G5 G6 G7 G8 T otal
31 12 4 13 60
0 4 11 32 47
0 0 28 17 45
0 8 22 11 41
N um ber of M aps
1 27 0 12 40
8 10 7 6 31
0 8 0 4 12
40 69 72 95 2 76
60 50 40 M aps 30 20 10 0
K i re G G av ri l o oc R e D sk i -J el ce am K po L v ev o B co R ka t ac i n l az e K on K l i m D en t O ob
re Jo va no
es k
an
hr i ds k
sk
School M aps by G rade 5 M aps by G rade 6 M aps by G rade 7 M aps by G rade 8
Broj na u~enici Br o j n a u ~ e sn i c i
K ir e G a vr il o ski Ja ne Go c e D e l~ e v Ram po L e vka t a K o ~ o R a c in B la ` e K o ne ski K li m e nt O hr i d ski D obre Ja va n o ski V ku pn o
G5 G6 G7 G8 T otal
60 25 10 32 12 7
0 16 42 70 12 8
0 0 84 63 14 7
0 50 10 3 54 207
N um ber of S tudents
5 78 0 38 12 1
28 31 18 17 94
0 46 0 16 62
93 246 257 290 886
250 200 150 S tudents 100 50 0

re Ki G av os l ri -J ki c Go e ce l De m Ra po Le Ko e az Bl Ko ci m i Kl Do e br co Ra a vk en t O d i hr ne
Jo va no
S chool N o. of G 5 S tudents N o. of G 6 S tudents N o. of G 7 S tudents N o. of G 8 S tudents
72
2/2005
Obrazovni refleksii
Informacii
AKTUELNI PRA[AWA ZA PROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE VO RUSKATA FEDERACIJA

Georgina Jakimova
Potrebno e da se ima predvid sodrìnata na obrazovanieto vo vrska so voveduvaweto na novite sovremeni obrazovni standardi vo srednoto profesionalno obrazovanie. Kako osnoven pravec na dejnosta se nudi sproveduvawe strukturno-sodràjna modernizacija na srednoto profesionalno obrazovanie soglasno potrebite na pazarot na trudot. Vo novoformiranite uslovi s#poaktuelno stanuva pra{aweto za formirawe nov sistem na odnosi me|u obrazovnite ustanovi i pretprijatijata, sojuzite na rabotodavcite, sojuzite na rabotnicite, zanaet~iskite slu`bi. Zatoa denes eden od najva`nite prioriteti za razvoj na profesionalnoto obrazovanie e sozdavaweto na institut za socijalno partnerstvo. Vo Moskva se vodi aktivna zalo`ba vo sozdavawe uslovi za razvoj na sorabotkata me|u pazarot na trudot i pazarot na obrazovnite uslugi. Socijalnoto partnerstvo pretstavuva uspe{en mehanizam za integracija vo sferata na profesionalnoto obrazovanie i ekonomijata so cel obezbeduvawe na kadri. Formiraweto sistem na socijalno partnerstvo vo sovremeni socijalno-ekonomski uslovi e dosta dolg i sloèn proces, koj zavisi od pove}e faktori: od ekonomskata sostojba na regionot, socijalno-politi~kata sostojba, motiviranosta na dràvata i lokalnata vlast, kako i èlbite i mo`nostite na rakovodnite strukturi vo obrazovnite ustanovi. Za sistemot na profesionalnoto obrazovanie mnogu e va`no sozdavaweto i razvivaweto na sistemot na socijalnoto partnerstvo, organ koj postojano }e vodi dijalog me|u profesionalnite u~ili{ta, rabotodav-
Navedenite razmisli vo tekstot se nameneti na perspektivite na profesionalnoto obrazovanie vo sovremenata etapa na razvojot na op{testvoto i obrazovnata sredina. Koncepcijata za modernizacija na ruskoto obrazovanie vo periodot do 20 10 godina predviduva su{tinsko obnovuvawe na sodrìnata i strukturata na profesionalnoto obrazovanie usoglasuvaj}i go so sovremenite barawa na pazarot na trudot i imaj}i gi predvid tendenciite za razvoj na ekonomskata i socijalnata sfera. Neophodno e, isto taka, da se ima predvid potrebata na samata li~nost-u~enikot i negovoto formirawe kako socijalno aktivna i tvore~ka individua pri za~uvuvawe na fundamentalnoto obrazovanie. Osnovnata cel na profesionalnoto obrazovanie: podgotovka na kvalifikuvan rabotnik od soodvetnoto nivo i profil, koj bi bil konkurenten na pazarot na trudot, kompetenten, odgovoren, poznava~ na svojata profesija i orientiran na ograni~eni oblasti od dejnosta, sposoben za efektivna rabota od strukata na nivo na svetskite standardi, podgotven za postojano profesionalno nadgraduvawe i zadovoluvawe na li~nite potrebi steknuvaj}i soodvetno obrazovanie.
2/2005
73
Informacii
cite, op{testvenite organizacii, zanaet~iite na zaemnokorisna i ramnopravna osnova. Socijalnoto partnerstvo vo profesionalnoto obrazovanie e poseben na~in na zaemno deluvawe na obrazovnite institucii so subjektite i instituciite na pazarot na trudot, regionalnite organi na izvr{nata vlast, op{testvenite organizacii naso~eni na maksimalno usoglasuvawe i realizacija na interesite na site u~esnici vo ovoj proces. Zaedno so profesionalnite karakteristiki na prvo mesto vo barawata na rabotodavcite se istaknuvaat funkcionalnite i li~nite kvaliteti na rabotnikot, kako na primer: odnosot kon rabotata, ume{nosta vo komunikacijata so lu|eto, tvore~kiot priod kon rabotata, da umee da donesuva re{enija i da organizira nivno izvr{uvawe. Vo periodot na po~etocite na industriskiot rast na edna dràva od osobena va`nost e kvalitetot na profesionalnata podgotovka. Perspektivata na ponatamo{niot podem na ekonomijata e svrzana, pred s# , so voveduvawe na sovremeni proizvodstveni tehnologii, koe ne moàt da se dobijat bez podgotovka na kvalifikuvani kadri. Toa e mo`no so modernizacija na obrazovniot sistem i negovo adaptirawe kon potrebite na pazarot na trudot so cel zgolemuvawe na konkurentnosposobnosta i mobilnosta na rabotnata sila. PRINCIPI NA MODERNIZACIJA NA SISTEMOT NA PROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE Vo sovremeni uslovi gradeweto na sistem na neprekinato profesionalno obrazovanie treba da se zasniva na slednite principi. Princip na bazi~noto obrazovanie. Za da go prodolì obrazovanieto u~enikot treba da stekne odredena obrazovna osnova. a B zi~nata op{toobrazovna podgotovka treba da obezbedi: visoko nivo na socijalizacija na li~nosta, nejzino ìvotno i profesionalno samoopredeluvawe, osoznaen plan za ponatamo{na ìvotna kariera;
Obrazovni refleksii
visoko nivo na spoznajni ve{tini i formirani naviki za u~ewe; jazi~na podgotovka pod koja se podrazbira: maj~iniot jazik i stranskite jazici kako sredstvo za dobivawe informacii i za komunikacija; matemati~kiot jazik kako univerzalen jazik za gradewe formalni modeli od realnosta koja n# opkruùva i moè da bide iskoristen pri izu~uvawe na koja bilo granka od nau~noto znaewe ili pri sovladuvawe na koja bilo profesionalna dejnost; jazikot na informatikata koj denes mu e neophoden sekomu vo svojata dejnost. Principot na pove}e nivoa pretpolaga postoewe na nivoa i stepeni na obrazovanie. Taka pove}e nivoa i stepeni na profesionalnoto obrazovanie }e ovozmoàt da se vospituvaat lu|eto, stru~wacite od razni nivoa na obrazovanie, a toa zna~i pove}e }e soodvetstvuvaat na barawata i sposobnostite na sekoj ~ovek i }e obezbeduvaat poracionalno popolnuvawe na potrebite na pazarot na trudot. Principot na diversifikacija predviduva pro{iruvawe na vidovite na dejnost. Pod diversifikacija na obrazovanieto se podrazbira pro{iruvawe na vidovite dejnosti vo sistemot na profesionalnoto obrazovanie i steknuvawe na novi formi i funkcii. Principot na dopolnitelno bazi~no i postdiplomsko obrazovanie se odnesuva vo nasoka na dvièwe na ~ovekot napred vo obrazovniot prostor, taka {to vo uslovi na neprekinato obrazovanie sekoj }e bide dolèn cel ìvot da go izgraduva svoeto obrazovanie, duri i ako ne odi na {koluvawe vo slednoto obrazovno nivo. Vo svetot takvoto obrazovanie se narekuva postdiplomsko. Principot na manevrirawe na obrazovnite programi predviduva profesionalna preorientacija, mo`na promena vo odredena etapa od ìvotniot pat, na eden ili drug stepen na obrazovanie od oblasta na dejnosta ili, pak, zdobivawe na paralelno obrazovanie vo dve ili nekolku oblasti.
74
2/2005
Obrazovni refleksii
Principot na kontinuitet na obrazovnite programi e neophoden za da moè u~enikot, studentot, specijalistot da se premestuva vo obrazovniot prostor. Ovoj princip predviduva neophodni usoglasuvawa i povrzuvawe na obrazovnite programi, niven kontinuitet, obezbeduvaj}i izlez od edna obrazovna programa i priroden vlez vo narednata. Zaradi toa, neophodna e izrabotka na otvorena standardizirana obrazovna programa. Princip na integracija na obrazovnite strukturi. Novite socijalno-ekonomski uslovi baraat integracija na obrazovnite potsistemi, pretvorawe na profesionalnite obrazovni ustanovi vo pove}eprofilni, so pove}e nivoa i so pove}e stepeni na {kolski ustanovi, kompleksi i centri. Integracijata na obrazovnite strukturi od profesionalnoto obrazovanie moè da se odviva spored karakteristikite na grankite: 1. Podgotovka na specijalisti od razni struki vo ramkite na edna granka - ma{inogradba, energetika, grade`ni{tvo itn. 2. Pogotovka na specijalisti od razni struki po srodni i bliski profesii i specijalnosti. 3. Podgotovka na specijalisti od razni struki spored nesrodni profesii i specijalnosti. Primer: grade`ni{tvo-ekonomija; lesna industrija-menax ment itn. Princip na elasti~nost na organizacionite formi. Slobodnoto dvièwe na li~nosta vo obrazovniot prostor }e bide mo`no preku raznite formi na obu~uvawe i nivnata prilagodlivost. Toa e posebno va`no vo pazarnata ekonomija, zaradi toa {to nekoi formi na obrazovanie vovedoa platen sistem i nivniot broj samo }e se zgolemuva. Zatoa e va`no pokraj takvite da postoi i besplaten sistem na obrazovanie, imaj}i go predvid faktot deka ne sekoe semejstvo moè toa da mu go obezbedi na svoeto dete.
Informacii
Osnovni nasoki na dejnosta: sozdavawe edinstven obrazovno-profesionalen prostor na gradot Moskva; sproveduvawe strukturno-sodrìnska modernizacija na srednoto profesionalno obrazovanie vo sklad so potrebite na gradskiot pazar na trudot; sozdavawe sistem za usovr{uvawe na nastavnicite od stru~noto obrazovanie i na zanaet~iite od profesionalnata obuka vo sistemot na profesionalnoto-pedago{ko obrazovanie; usovr{uvawe na sodrìnite na nastavnite programi za sekoj stepen vo sklad so obezbeduvaweto na niven kontinuitet vklu~uvaj}i vo taa sodrìna regionalni osobenosti i barawa na pazarot na trudot; sozdavawe cvrsta me|usebna povrzanost na organite za upravuvawe na obrazovanieto; na organizaciite koi davaat nau~na i metodska poddr{ka na obrazovniot proces zaedno so socijalnite partneri; sozdavawe sistem za grankovo obedinuvawe na socijalnite partneri za nivno u~estvo vo izrabotkata, usovr{uvaweto i ekspertizata na nastavnite programi na razli~en stepen na obrazovanie; sozdavawe integrirani obrazovni ustanovi koi bi realizirale nastavni programi obezbeduvaj}i kontinuitet na sodrìnite vo razni stepeni na obrazovanie. RAZVOJ NA SOCIJALNOTO PARTNERSTVO VO SFERATA NA PROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE Ekonomskite promeni vo Rusija od koren gi promenija uslovite za razvoj na profesionalnoto obrazovanie. Toa s#pove}e po~na da se orientira na zadovoluvawe na potrebite na pazarot na trudot i stanuva instrument za re{avawe na ekonomskite problemi na op{testvoto. Vo takvi uslovi se postavuva pra{aweto na formirawe nov sistem na odnosi me|u obrazovnite institucii i pretprijatijata, rabotodavcite, rabotnicite, zanaet~iite, odnosno so site koi ne se samo nara~ateli na produktot od obrazovnata institucija, tuku i izvor za negova finansiska blagosostojba. Zatoa eden od najva`nite prioriteti za razvoj na profesionalnoto
2/2005
75
Informacii
obrazovanie e formiraweto institut za socijalno partnerstvo. Socijalnoto partnerstvo pretstavuva efikasen mehanizam za integracija na profesionalnoto obrazovanie i ekonomijata so cel obezbeduvawe na kadri. Formiraweto sistem na socijalno partnerstvo e zabaveno zaradi: nemawe socijalni partneri vo obrazovnite ustanovi i vo pretprijatijata; neoformen sistem na nabq uduvawe i prognozirawe na potrebata od kvalifikuvan kadar za sozdavawe mehanizam na efektivno zaemno deluvawe me|u pazarot na trudot i obrazovnite uslugi; otsustvo na normativno-pravnata za{tita vo srednite u~ili{ta vo sistemot na pazarni odnosi; rabotodavecot ne snosi odgovornost nitu za obrazovnata sodrìna, nitu za kvalitetot na {koluvaniot kadar; nemawe soodveten stru~en kadar. LITERATURA 1. Modernizacix professional\nogo obrazovanix: Problemy i perspektivy, Moskva-2004 god. 2. Na~alwnoe obrazovanie zapadnogo u~ebnogo okruga, Moskva-2001 god. 3. Prezentacix eksperimentalwnogo proekta Centra obrazovanix - 1816, Moskva-2004 god.
Obrazovni refleksii
76
2/2005
Obrazovni refleksii
Informacii
OBRAZOVANIETO I RELIGIJATA
Vlado Timovski: Obrazovanieto i religijata, soo~uvawe so veronaukata, Feniks, Skopje, 2005
prof. d-r Vera Georgieva
nau~no istraùvawe. Poradi toa, avtorot Vlado Timovski sledi strogi metodolo{ki standardi i, se razbira, ne zaborava da naglasi deka negovoto istraùvawe nema pretenzii da go kaè posledniot zbor za postaveniot problem. Naprotiv, toj pozicionira tri klu~ni segmenti na sopstvenata istraùva~ka mapa: revitalizacijata na religijata, deideologizacijata na op{testvoto i sekularizacijata kako fenomeni vo koi se prepoznavaat op{testvenite ramki na postavenata relacija me|u obrazovanieto i religijata. Vsu{nost, avtorot soop{tuva samo del od istraùva~kite rezultati od negovoto dolgogodi{no prou~uvawe na odnosot na obrazovnite sistemi sprema religijata i na konkretnite praktiki vo oddelni zemji. Problemski knigata e podelena na tri tematski podra~ja: 1. Relacija religija - obrazovanie; 2. Znaewata za religijata i potrebata za voveduvawe na veronauka vo u~ili{tata i 3. Veronaukata i osnovnoto u~ili{te. Za da ja rasvetli relacijata obrazovanie - religija, avtorot V. Timovski na po~etokot gi razgleduva teoriskite sfa}awa za osnovite na ovaa relacija, a potoa pominuva na gledi{tata na verskite zaednici kon zaemnata vrska na obrazovanieto i religijata. Vo oddelot vo koj se zanimava so teoriskite sfa}awa za odnosot na obrazovanieto sprema religijata, avtorot prikaùva kus istoriski pregled na gledi{tata na zna~ajni misliteli. Vode~ka ideja vo toj prikaz e povrzuvaweto na teoriskite sfa}awa na konkretniot mislitel za op{testvoto i kulturata so negovite stavovi za vrskata me|u obrazovanieto i religijata. Filozofskata, teolo{kata, sociolo{kata i pedago{kata
Vo fokusot na modernite teoriski diskusii od oblasta na obrazovanieto posebno mesto mu pripa|a na pra{aweto za odnosot me|u obrazovanieto i religijata. I pokraj mnogubrojnite poedine~ni istraùvawa, anketi i li~ni gledi{ta, vo na{ata nau~na i stru~na publicistika se ~uvstvuva nedostig od sistematsko istraùvawe i teorisko problematizirawe na aktuelniot odnos me|u obrazovanieto i religijata. Vo taa smisla knigata na d-r Vlado Timovski Obrazovanieto i religijata e pionerski tekst koj logi~ko-metodolo{ki i sodrìnski gi sledi visokite standardi na nau~noto postavuvawe na pra{aweto na odnosot me|u dvata bitni op{testveni fenomeni: obrazovanieto i religijata. Centralna ideja koja go vodi avtorot na istraùva~kiot pat e imanentnata kriti~ka procena na op{testvenite dimenzii na postavenata relacija me|u obrazovanieto i religijata. ôvekot ima potreba da go osmisli svojot ìvot i da gi vrednuva osnovite i perspektivite na svoeto opstojuvawe. Relacijata obrazovanie-religija e u{te edno pole kade {to poedinecot i op{testvoto se sretnuvaat tokmu na toj pat na povrzuvawe na religiskiot i obrazovniot vrednosen poredok. Kompleksnosta na nivnata zaemna relacija e predizvik za sekoe seriozno
2/2005
77
Informacii
misla gi izveduvala svoite sfa}awa vrz konkretni teoriski gledi{ta i vrz tradicijata. Vakviot op{t zaklu~ok Timovski go potkrepuva so naveduvawe na plejada zna~ajni imiwa, me|u koi se spomnuvaat sfa}awata na Toma Akvinski, Xon Lok, @an-@ak Ruso, Pestaloci, K. F. V. Vonder, J. F. Herbart, E. Kabe, Gram{i, Labriola, U{inski, klasicite na marksizmot, neotomisti~koto filozofsko i pedago{ko u~ewe i mnogu drugi. Ona {to go zasiluva vpe~atokot deka avtorot se zafatil so vistinski istraùva~ki potfat e negovoto istraùvawe na dvonaso~nosta na ovaa relacija. Tokmu toa moè da gi rasvetli vistinskite teoriski, no i prakti~ni koordinati, me|u ovie dva op{testveni fenomeni. Dokaz za toa se negovite naveduvawa na stavovite na Makedonskata pravoslavna crkva, na pripadnicite na Katoli~kata crkva, na islamot, na Hristijansko-adventisti~kata crkva vo R. Makedonija, na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo R. Makedonija i na Jehovinite svedoci. So detalen prikaz na nivnite oficijalni gledi{ta avtorot ponudil relevantna i avtenti~na ramka za diskusijata okolu pra{aweto dali e potrebno voveduvawe veronauka vo u~ili{tata. Vo nekoi dosega{ni razgleduvawa na ovaa dilema otsustvuva{e tokmu takvo detalno poznavawe na pozicijata, stavovite i predlozite na verskite zaednici, izvedeni tokmu vrz nivnite u~ewa i vrz nivnata istoriska tradicija. Tokmu zatoa vredi da se naglasi deka stavovite na avtorot na ovaa kniga se potkrepeni so postojana teoriska korespondencija so avtenti~nite idei na svetskite religiski sistemi i so poznavawe na nivnite istoriski tekovi. Knigata nosi vistinski avtorski beleg so avtenti~nite pra{alnici na avtorot, koristeni vo empiriskite istraùvawa sprovedeni vo srednite i vo osnovnite u~ili{ta. Empiriskoto istraùvawe e izvedeno vo regioni vo R. Makedonija koi se karakteristi~ni spored verskiot i nacionalniot sostav na naselenieto. Imaj}i predvid deka vo dilemata za voveduvawe verska pouka vo u~ili{tata klu~na uloga i odgovornost nosat politi~kite partii, V. Timovski vo svojata kniga posvetuva dol`no vnimanie i na nivnite stavovi. Vo ramkite na op{testvenata pozicija i potrebata na
Obrazovni refleksii
politi~kite partii svoite programi da gi usoglasat so modernite barawa na dnevnite obrazovni potrebi, avtorot najprvo gi pretstavuva nivnite op{ti sfa}awa za religijata kako op{testven fenomen, a potoa i nivnata ocenka za mestoto i ulogata na verskite zaednici vo na{ata multikonfesionalna realnost. Toa {to ostava poseben vpe~atok i na celoto istraùvawe mu dava jasna nau~na perspektiva e izvonredniot uset na avtorot da gi naglasi gledi{tata na politi~kite partii za preobrazba na obrazovanieto tokmu vo negoviot odnos kon religijata. Vakvoto interdisciplinarno povrzuvawe na ovie fenomeni e zasileno so izdràna analiza na nekoi iskustva za odnosot na obrazovanieto kon religijata vo evropskite dràvi. Od tu|ite iskustva i dolgogodi{nata praktika vo nekoi multikonfesionalni evropski zemji V. Timovski izveduva komparativni zaklu~oci i implikacii koi bi trebalo da bidat sogledani koga kaj nas }e se re{ava pra{aweto za voveduvawe veronauka vo u~ili{tata. Rezultatot od ekspertskata analiza vo koja se vpu{til V. Timovski e, vsu{nost, sogleduvawe na vistinskite parametri na redukcionizmot vo znaewata za religijata. Pri~inite za toj konstatiran op{t redukcionizam Timovski gi locira vo religiskata pripadnost na roditelite, vo nivnoto zanimawe i drugo. Vo taa smisla, svoe vistinsko mesto dobiva pra{aweto za znaewata za religijata so koe avtorot na ovaa retka kniga se zanimava vo slednoto poglavje. Ovde toj kriti~ki gi pokaùva nedostatocite od nedovolnoto znaewe na osnovite na golemite svetski religiski sistemi i tematski gi povrzuva so klu~noto pra{awe dali postoi potreba za voveduvawe na veronauka vo u~ili{tata. So impresiven istraùva~ki sens V. Timovski gi pretstavuva svoite dolgogodi{ni kriti~ki sogleduvawa na mislewata na nastavnicite, roditelite i u~enicite za znaewata od oblasta na religijata. Na toj na~in negovite li~ni stavovi dobivaat seriozna podloga vrz koja gi gradi i sopstvenite pogledi i predlozi za voveduvawe veronauka vo obrazivniot proces na mladite. Od aspektot na sociologija na religijata V. Timovski na ~itatelot - stru~wak za ovaa oblast, no i na po{irokata javnost, im nudi podatoci koi ne bi
78
2/2005
Obrazovni refleksii
trebalo da gi zaobikolat relevantnite institucii vo R. Makedonija koga }e se re{ava pra{aweto za statusot na veronaukata vo nastavniot i vo pedago{kiot proces. Spored istraùvawata na Timovski, vrz opredelbata na roditelite za voveduvawe na veronaukata vo obrazovniot proces vlijae nivnata nacionalna i verska pripadnost. Zatoa nivnite stavovi se dopolnuvaat so soznanijata na avtorot za stavovite na u~enicite, nastavnicite i na verskite lica. Kako ekspert za sociologijata na obrazovanieto, Timovski ne ja propu{til mo`nosta da gi pokaè i socio-ekonomskite vlijanija vo op{tata ramka na relacijata obrazovanie-religija. Argumentiranata i detalna analiza mu ovozmoùva da izvede svoi avtenti~ni zaklu~oci i da ponudi izdràni sopstveni predlozi. Poradi toa ovde }e navedeme nekoi idei koi, veruvame, nema da gi zaobikoli vnimatelniot ~itatel. Imeno, V. Timovski naglasuva deka, poradi sloènosta na problemot za odnosot na obrazovanieto sprema religijata, bi trebalo sekoj predlog ili odluka vo vrska so toa vo na{eto multikonfesionalno op{testvo posebno da vodi smetka za znaewata {to mladite gi steknuvaat za religijata vo tekot na vospitno-obrazovniot sistem, kako tie da se podobrat i kako da se organizira veronaukata spored konfesionalnata pripadnost. Timovski konstatira: Svetovniot karakter na na{eto obrazovanie i multikonfesionalnosta na na{eto op{testvo nu`no baraat realno da im se pristapuva na tie pra{awa i da se sogledaat site mo`ni aspekti na pozicijata na u~ili{teto na toj plan. Svetovniot obrazoven sistem ne preferira nekoj oficijalen pogled na svetot, nekoja zvani~na filozofija kako edinstveno ispravna i zasekoga{ dadena. Potrebno e mladite da se zapoznavaat so pluralizmot na gledi{tata, so mno{tvoto pogledi na svet, a potoa samite da go pravat sopstveniot izbor. (str. 191-192) Timovski naglasuva deka interesot na roditelite i na u~enicite za veronauka treba da se respektira i da se zadovoluva vo soodvetna sredina i vo soodvetni objekti. A preku obrazovniot proces mladite treba da steknat znaewa za golemite svetski religii preku voveduvawe na zadolìtelen predmet vo srednoto obrazovanie, koj bi se vikal religija ili etika. (str. 192)
Informacii
Kontroverzite vo sfa}awata na analiziranite faktori V. Timovski gi izramnuva pod edna integrativna ideja na sekoja religija, a toa e idejata za op{tite zaedni~ki vrednosti i smislata na ~ovekovoto postoewe. So toa trudot izleguva od tesno specijalisti~kite ramki i se vklopuva vo op{testvenata aktuelnost na pra{aweto za odnosot me|u obrazovanieto i religijata. Istraùva~kiot zafat, vrz konkretni podatoci i soznanija, Timovski go izdiga na vistinsko nau~no nivo toga{ koga izveduva zaklu~oci so interdisciplinarno zna~ewe. Jasnosta na izrazot, promislenata argumentacija, preglednosta na tezite i pedantnata analiza na podatocite sami po sebe ja prepora~uvaat ovaa kniga. Poradi toa Obrazovanieto i religijata na d-r V. Timovski sigurno }e go privle~e vnimanieto i }e go svrti interesiraweto i na relevantnite faktori vo na{ata dràva koga }e sakaat da slu{nat stru~no mislewe na kompetenten avtor za pra{aweto za voveduvawe veronauka vo u~ili{tata.
2/2005
79
Informacii
Obrazovni refleksii
80
2/2005

Obrazovni Refleksi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Obrazovni Refleksi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Obrazovni Refleksi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Impresum

Tehni~ki urednik i kompjuterska grafika Svetlana Stoj~eva

Adresa na redakcijata ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje

Tira`: 550 primeroci

Fehim Huskovi} Prikazna, 2003, 81h 100

AKTUELNI TEKOVI VO OBRAZOVANIETO OD 2000 DO 2005 GODINA

PROEKTNITE PROCESI VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

d-r Sne`ana Adam~eska, profesor na Filozofskiot fakultet - Institut za pedagogija - Skopje

OP[TESTVENITE POTREBI ZA RAZVOJ NA SEMEJNOTO VOSPITANIE

d-r Tatjana Koteva-Mojsovska

d-r Tatjana Koteva - Mojsovska, Pedago{ki fakultet - Skopje

Fehim Huskovi} Razgovor, 2003 / maslo na lesonit, 80 h 100

MODEL NA NASTAVNO-CELNO PLANIRAWE NA NASTAVATA VO SREDNOTO STRU^NO OBRAZOVANIE

PLANIRAWE NA TEMATSKA CELINA

0 0 Tehnologija na 3 ~asa dobivawe bakar i negovite leguri

Bakarni `ici, cevki i ukrasni gotovi proizvodi, sliki, {emi

Nastavna edinica: Tehnologija na aluminiumski leguri

- da ja poznava primenata na nikelot i negovite leguri;

2 0 1 Tehnologija na 2 ~asa dobivawe nikel i negovite leguri dobivawe i primena na nikelot

- da ja sporeduva primenata na lesnite i te{kite metali. Mikrometodi na pou~uvawe i u~ewe

Korelacija me|u nastavnite predmeti i sodr`ini

U~ili{te: ......................................................................... U~ebna godina: ................................................

Makrometodi za pou~uvawe i u~ewe: verbalno-tekstualni; ilustrativno-demonstrativni; prakti~no-eksperimentalni.

Datum na predavawe: 05.09.2005 godina

Literatura: u~ebnik, prira~nici, tekstilni enciklopedii, Internet i sl.

Sogleduvawa na nastavnikot od realizacijata

0 Tekstilni vlakna i nivnata primena Podelba na tekstilnite vlakna

Karakteristi~ni 1 svojstva na prirodnite vlakna

Primeroci od prirodni vlakna; - proizvodi od prirodni vlakna

Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite Literatura

Ratka Janevska, sovetnik vo BRO Violeta Grujevska, sovetnik vo BRO

ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI VO TESTOVITE SPORED KARAKTERISTIKITE NA ZNAEWATA PO ISTORIJA

To~ni Broj 1 % 1,37

Pogre{ni Broj 47 % 64,38

Bez odgovor Broj 25 % 34,25

Vkupno Broj 73 % 100,00

INDIVIDUALIZACIJA NA NASTAVATA SO DIFERENCIRAWE NA ZADA^ITE SPORED TE@INATA

Klu~ E R O L 720 400 860 600 500

Kalina Stojanoska, nastavnik vo OU Kire Gavriloski - Prilep

Mare Milanova, S DU PTT i `elezni~ki soobra}aj V lado Tasevski- Skopje

Fehim Huskovi} Magi~na prikazna, 2003/ 60 h 73

NOVA KONCEPCIJA ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE

ZA PRVPAT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NATPREVAR ZA CRTAWE KARTA ZA @IVOTNATA SREDINA

DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

School M aps by G rade 5 M aps by G rade 6 M aps by G rade 7 M aps by G rade 8

93 246 257 290 886

250 200 150 S tudents 100 50 0

S chool N o. of G 5 S tudents N o. of G 6 S tudents N o. of G 7 S tudents N o. of G 8 S tudents

AKTUELNI PRA[AWA ZA PROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE VO RUSKATA FEDERACIJA

You might also like