Virant odgovori na vpraanja Struktura procesa javnega upravljanja? javna uprava, drava in pravo?

Organizacija je skupina ljudi, ki delujejo skupaj, da bi dosegli doloen skupni cilj. Upravljanje pomeni doloanje ciljev organizacije in usmerjanje delovanja organizacije k doseganju ciljev. Funkcionalna (objektivna) definicija (kaj je?) Je del procesa javnega upravljanja. Javno upravljanje je upravljanje o javnih zadevah, javnih interesih, potrebah in o nainu njihovega doseganja, uresnievanja. Javno upravljanje poteka preko javnopravnih skupnosti - najveja taka skupnost je drava, pa tudi lok. skupnosti. Znailnost teh skupnosti je, da temeljijo na drubeni prisili. Njihovo delovanje temelji na politini oblasti. Upravni proces je razdeljen na institucionalni in instrumentalni del. Instrumentalni del predstavlja izvrilna veja oblasti (vlada in DU). Institucionalni del pa predstavlja zakonodajna veja oblasti (DZ). Organizacijska (subjektivna) definicija (Kdo je?) JU je skupek subjektov, ki opravljajo javno upravljanje Je strokovni izvrilni mehanizem, s pomojo katerega deluje drava. Je aparat, s katerim drava izvruje svoje cilje, dosega svoje koristi in sicer so to: 1. vlada in dravna uprava, 2. organi lok. samouprave, 3. nosilci javnih pooblastil, 4. izvajalci javnih slub. Vlada - Funkcija vlade in njena dejanska politina vloga ? VLADA (o njej govorimo samo v parlamentarnem sistemu): Je najviji organ izvrilne veje oblasti v parlamentarnem sistemu. Je kolegijski organ. Odgovoren je zakonodajnemu telesu. VL je odgovorna parlamentu, kar se kae tako, da ji parlament lahko izglasuje nezaupnico, Funkcije Vlade (opredeljuje jih zakon o vladi): politino-izvrilna: skrbi za izvrevanje zakonov, prorauna in drugih aktov, ki jih sprejema DZ, doloa, usmerja in usklajuje izvajanje odloitev DZ, sama sprejema izvrilne predpise (uredbe) in nalaga doloena ravnanja ministrom; politino-predlagalna: dravnemu zboru predlaga v sprejem zakone, dravni proraun, nacionalne programe, ratifikacijo mednarodnih pogodbs tem dejansko kroji politiko drave), upravna funkcija: vodi in politino usmerja dravno upravo prek ministrov, nadzoruje delo ministrov, jim daje politine usmeritve, odloa o sporih o pristojnosti med ministrstvi. upravlja z dravnim premoenjem (avtoceste, bolnice) e ni drugae doloeno z zakonom. izvaja ustanoviteljske pravice, ki jih ima drava kot ustanoviteljica javnih podjetij, javnih zavodov in drugih pravnih oseb. Zaupnica vladi ? Zaupnica: Predsednik Vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici Vladi. e Vlada ne dobi podpore veine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika Vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer Predsednik republike razpusti DZ in razpie nove volitve. Predsednik Vlade lahko vpraanje zaupnice vee tudi na sprejem zakona ali druge odloitve v DZ. e odloitev ni sprejeta, se teje, da je bila Vladi izglasovana nezaupnica. Postopek sprejemanja uredbe in postopek sprejemanja predpisov vlade Postopek, odloanje in pravni akti Vlade:

Vlada izdaja predpise in sprejema druge pravne, politine, ekonomske, finanne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja drave in za urejenost razmer na vseh podrojih iz pristojnosti drave, predlaga zakone, proraun Vlada izdaja predvsem splone pravne akte (uredbe, odloke). Postopek delovanja vlade doloa poslovnik vlade. postopek oz. vrstni red sprejemanja odloitev je naslednji: 1. Predlog: poda ga lahko predsednik vlade, minister ali predstojnik vladne slube. Praviloma nastane v ministrstvu. Politien predlog v okviru ministra, strokoven pa v okviru ministrstva. 2. Medresorsko usklajevanje: na sejo vlad naj prihajajo medresorsko usklajeni predlogi). Predlogi se poljejo vsem sektorjem, kateri se lahko strinjajo s predlogom ali pa izrazijo svoje pripombe. Predlagatelj mora pripombe upotevati. 3. Obravnava na delovnih telesih vlade : obravnavajo in pretresajo predlog, preden pride na glavno sejo. Stalia delovnih teles se upotevajo. lani delovnih teles vlade so ministri, dravni sekretarji in izjemoma javni uslubenci. 4. Seja vlade: sejo vodi predsednik vlade ali v njegovi odsotnosti podpredsednik. Predlog se sprejme z absolutno veino (veina vseh lanov vlade je za). Dejansko je pravilo, da vlada sprejema odloitve soglasno, saj drugae ta predlog v DZ ponavadi ni sprejet. Uredba je izvrilni predpis, ki je izdan za izvrevanje zakona, je eksistenno vezana na zakon (nastane lahko le, e obstaja zakon, za katerega izvrevanje je izdana) in biti mora v skladu z njim. Postopek odloanja doloa Poslovnik Vlade. Vlada ima svoja delovna telesa (odbore, komisije), ki predhodno obravnavajo zadeve, o katerih naj bi odloala Vlada. Delovna telesa se oblikujejo po podrojih. Vlada veljavno odloa, e je na seji navzoa veina lanov. Vlada sprejema odloitve z veino glasov vseh lanov ali pa s polovico glasov za, e je za tudi predsednik vlade (v tem primeru je glas predsednika vlade vreden ve kot glasovi preostalih lanov vlade). Na sejah vlade se sprejema samo tisto gradivo ki je ali naj bi bilo poslano v elektronski obliki ( v teku je sprejem novega zakona ), do katerega imajo dostop pooblaene osebe, tudi politine stranke kar pa ni uredu, generalni sekretar pa odloi ali bo lo gradivo na sejo vlade, ali sejo delovnega telesa. Seja vlade je lahko tudi dopisna seja. Podzakonski upravni predpisi so predpisi. Izdaja jih vlada in ministri. Vlada izdaja uredbe in odloke, ministri pa pravilnike, odredbe in navodila. Glede na svojo vsebino so to izvrilni predpisi. Uredba je akt, ki podrobneje ureja in razlenjuje v zakonu ali v drugem aktu dravnega zbora doloena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oz. drugega predpisa. Z odlokom pa ureja vlada posamezna vpraanja ali sprejema posamine ukrepe, ki imajo sploen pomen, ter sprejema druge odloitve, za katere je bilo z zakonom ali uredbo doloeno, da jih Vlada ureja z odlokom. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z Ustavo in zakoni. Vladne slube ? Vladne slube: Organizirane so za podporo delovanja vlade. Vladne slube vodijo predstojniki, katere imenuje vlada, nekatere pa vodijo ministri brez resorja. Za koordinacijske in strokovne naloge za predsednika Vlade Vlada ustanovi Urad predsednika Vlade kateri nudi organizacijsko podporo pri vodenju vlade. Predstojnike vladnih slub imenuje in razreuje Vlada. Za opravljanje strokovnih nalog Vlada ustanavlja vladne slube kot so: 1. sluba za zakonodajo (vladi zagotavlja strokovno pravno podporo), 2. urad za informiranje, 3. center za informatiko, 4. servis skupnih slub, 5. kadrovska sluba, 6. urad za evropske zadeve, 7. urad za narodnosti, 8. sluba za lokalno samoupravo (ustanovljena je bila zato, ker podroje lokalne samouprave ne sodi v nobeno ministrstvo, itd. 9. Kot vladna sluba delujeta tudi SOVA in Statistini urad RS. Nekatere slube so ustanovljene z zakonom, nekatere pa ustanovi vlada sama.

Urad za makro ekonomske analize in razvoj se je ustanovil na novo. Dravna uprava ? Dravna uprava je strokovni aparat preko katerega drava deluje in izvruje politine odloitve. Dravna uprava izvruje politine odloitve in pripravlja podlage za te odloitve. Je del izvrilne oblasti v RS, ki izvruje upravne naloge. Teritorialna organizacija SLO DU ? TERITORIALNA ORGANIZIRANOST JAVNE UPRAVE Dekoncentracija upravnih nalog DU (upravna ali administrativna decentralizacija): monosti teritorialne organizacije: 1. preko splonih upravnih okrajev, (drava se razdeli na manje enote, v vsaki od teh enot se ustanovi organ dravne uprave ki izvaja vse dekoncentrirane naloge na tem podroju) 2. preko posebnih upravnih okrajev, (za potrebe posameznih resorjev se drava razdeli na teritorialne enote). 3. preko notranje organizacije centralnih organov, (sistem obmonih enot), centralni organ sam poskrbi za ustanovitev izpostav in obmonih enot. 4. prenos nalog na organ lokalne samouprave, (drava izkoristi obstoj lokalne samouprave in ji naloi da opravlja funkcije dravne uprave. Govorimo o prenesenih pristojnostih. Dekoncentracija upravnih nalog (teritorialna organizacija) v Sloveniji: V letu 1994 se je zakonodajalec odloil napraviti oster rez med lokalnimi zadevami, o katerih samoupravno odloajo obine, in dravnimi upravnimi nalogami, ki jih je bilo potrebno prenesti na organe DU. S 1.1.1995 je drava prevzela od obin vse upravne naloge in pristojnosti na podrojih za katera so ustanovljena ministrstva, ter vse druge, z zakonom o upravi doloene upravne naloge oblastvenega znaaja iz pristojnosti obin. Upravne naloge so prevzele upravne enote - z izjemo treh podroij, ki so jih prevzela neposredno ministrstva (geodetska sluba, inp. nadzor, upravne naloge na podroju obrambe). Upravne enote izvajajo dekoncentrirane naloge na ve upravnih podrojih, zlasti: 1. upravne notranje zadeve, (tujci, potne listine, os. dokumenti ) 2. varstvo okolja, urejanje prostora in gradbene zadeve, (lokacijska gradbena dovoljenja) 3. kmetijstvo, (izvruje zakon o kmetijskih zemljiih) 4. gospodarske dejavnosti, 5. premoenjskopravne zadeve, (denacionalizacija) 6. negospodarske dejavnosti (zdravstvo, olstvo) UE je monokratien (individualno voden) organ, vodi jo naelnik, ki ga imenuje Vlada na predlog ministra za notranje zadeve po posvetovanju z obinskimi sveti (vlada ni dolna upotevati predlogov obinskega sveta). Naelnik je pooblaen za izdajanje odlob, vodi upravno enoto, izda akt o notranji organizaciji in sistematizaciji kateremu da soglasje vlada. Je javni uslubenec in ne funkcionar. Upravna enota je notranje organizirana na oddelke in druge notranje organizacijske enote. Oddelki se ustanavljajo po resornem principu, torej za posamezna upravna podroja. Oddelke vodijo vodje, ki so viji upravni delavci, katere imenuje vlada na predlog ministra. Upravna enota je lahko notranje organizirana po teritorialnem principu - ima izpostave (krajevni urad) katere sluijo za priblievanje dravne uprave ljudem (os. izkaznice ). ** Poleg Upravne enote poznamo e druge oblike teritorialne organizacije dravne uprave: to so poleg geodetske slube, inpekcija nadzora in obrambe, e davna sluba, carinska sluba in javna varnost, ki so teritorialno organizirana preko funkcionalnih upravnih organov ali preko notranje organizacije centralnih organov (ministrstev in organov v sestavi). obmone enote in upraven enote imajo e izpostave (carina carinarnica carinska izpostava)

RAZMERJE MED upravno enoto IN MINISTRSTVOM: je hierarhino. 1. Ministrstva dajejo UE usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomo, dajejo pa jim tudi obvezna navodila za izvrevanje nalog. 2. Vsako ministrstvo je hierarhino nadrejeno upravni enoti na svojem delovnem podroju. 3. Ministrstva spremljajo - vsako na svojem podroju - organizacijo dela v UE, usposobljenost uslubencev in uinkovitost dela. 4. Naelnik upravne enote mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva. 5. Ministrstva izvajajo tudi nadzor nad izvajanjem nalog s svojega delovnega podroja in odloajo o pritobah zoper odlobe, ki jih na prvi stopnji izdaja upravna enota. 6. e ministrstvo ugotovi, da upravna enota ne izvruje nalog oziroma jih ne izvruje pravilno ali pravoasno, mora na to opozoriti naelnika upravne enote in mu naloiti, da zagotovi izvrevanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga doloi. O opravljenem delu mora ministrstvu tudi poroati. Funkcije DU ? Funkcije dravne uprave ali kako dravna uprava izvruje politiko : Loimo: 1. eksekutivna ali izvrilna funkcija (izvajanje politike) zajema 1.1. regulativno funkcijo. urejanje drubenih razmerij z upravnimi predpisi (s pravilnikom, odredbo in navodili), 1.2. funkcijo. upravnega odloanja izvrevanja javnega interesa, doloenega s predpisi, v konkretnih primerih; izdajanje upravnih odlob (npr: izvruje zakon o dohodnini tako da izdaja odlobe o dohodnini konkretnim osebam) 1.3. funkcijo upravnega nadzora inpekcijski nadzor, nadzor nad organi lokalnih skupnosti, nosilci JP in izvajalci javnih slub, (nadzira ali se spotujejo zakoni in predpisi) 1.4. pospeevalno funkcijo (pospeevanje drubenega razvoja na podroju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti), 1.5. servisno funkcijo (zagotavljanje izvajanja javnih slub iz pristojnosti drave). 1.6. materialna dejanja. vodenje evidenc, svetovanje dravljanom 2. strokovno-servisna funkcija zajema pripravo strok. podlag za odloanje Vlade (priprava zakonskih predlogov, predpisov vlade in drugih gradiv). Operativno funkcijo izvajajo UP organi ko sodelujejo pri izdaji individualnih in konkretnih upravnih aktov ( odlobe ). Organi v sestavi ministrstva ? Upravni organi v sestavi min. so uprava, urad in inpektorat. Imajo svoje pristojnosti, podrejeni so ministrstvu. Delovna podroja doloa zakon o ministrstvih. 1. Uprava se ustanovi po resornem principu za opravljanje upravnih nalog na doloenem ojem podroju znotraj ministrstva ( v min. za finance delujeta davna in carinska uprava). 2. Urad se ustanovi za opravljanje doloenih organizacijskih ali specializiranih strok. in z njimi povezanih upravnih nalog z delovnega podroja ministrstva (urad za prostorsko planiranje, urad za varstvo konkurence). 3. Inpektorat se ustanovi za opravljanje nalog inp. nadzorstva. Ustanovljeni so v veini ministrstev (inpektorat za delo, Devizni inpektorat). Organizaciji v sestavi ministrstva sta agencija in direkcija. 1. Agencije se organizirajo za izvajanje ene od funkcij uprave, za zagotavljanje javnih slub; opravljajo vse vrste nalog z zvezi s posamino javno slubo, od upravnih in strokovnih do organizacijskih in nadzornih (za uinkovito rabo energije). 2. Direkcije se ustanovijo za izvajanje razvojnih in pospeevalnih nalog dravne uprave, za izvajanje povsem neoblastnih funkcij (za rudna bogastva, za ceste).

Organi in organizacije v sestavi ministrstva so individualno (monokratino) vodeni. Vodijo jih predstojniki, ki jih imenuje Vlada na predlog ministra. Predstojniki imajo status funkcionarja in ne jav.uslubenca, torej na svoje mesto pridejo politino. Makroorganizacijo ureja zakon. Mikrooragnizacijo ne ureja zakon, je interna organizacija katero ureja minister z internim aktom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Sistematizacija je seznam delovnih mest v sestavi. Vlada doloa katera notranja organizacija se lahko ustanovi. Pomembna novost: Agencij in direkcij naj ne bi bilo ve te naloge naj bi opravljale javne agencije. Organizacija in vodenje ministrstva ? Organizacija dravne uprave v Sloveniji: Temeljne organizacije dravne uprave ureja Ustava. Makroorganizacija dravne uprave temelji na resornem principu. Ministrstva in njihova delovna podroja doloa zakon. Dravno upravo sestavlja 16 resornih ministrstev. Ministrstva so monokratino ali individualno vodeni organi; vodi jih ena oseba (minister), ki odloa o vseh zadevah iz pristojnosti ministrstva. Minister imenuje in razreuje upravne delavce v ministrstvu, odloa o njihovi disciplinski odgovornosti in o pravicah iz delovnega razmerja. Pooblaen je za izdajo upravnih odlob, to pooblastilo lahko podeli tudi uradnim osebam v ministrstvu. Znotraj min. delujejo organi in organizacije v sestavi ministrstev. Klasini dravotvorni resorji (ministrstva): 1. ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pokriva podroje javne varnosti (nadzor prometa, meje ) in upravne notranje zadeve (dravljanstvo, matine knjige, osebne izkaznice ). V MNZ sodi tudi sama dravna uprava. 2. ministrstvo za zunanje zadeve MZZ zajema odnose Slovenije z drugimi dravami (diplomacija) in sodeluje pri pripravi in izvrevanju mednarodnih pogodb. 3. ministrstvo za pravosodje ne izvaja sodne funkcije ampak skrbi za organizacijo sodi (kadrovsko in finanno), pripravlja zakone s podroja delovanja sodi in tiste zakone, ki jih sodia izvrujejo. 4. ministrstvo za obrambo 5. ministrstvo za finance podroje gospodarstva: 1. ministrstvo za gospodarstvo 2. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP 3. za promet MZP 4. za informacijsko drubo MID podroje negospodarstva: 1. za kulturo 2. za zdravje 3. za olstvo, znanost in port 4. za okolje in prostor 5. za delo, druino in socialne zadeve tevilo ministrstev je pogojeno tudi s politinim momentom (eleje koalicije po volitvah). Vodenje in notranja organizacija UE ? UE je monokratien (individualno voden) organ, vodi jo naelnik, ki ga imenuje Vlada na predlog ministra za NZ po posvetovanju z OS (vlada ni dolna upotevati predlogov obinskega sveta). Naelnik je pooblaen za izdajanje odlob, vodi UE, izda akt o notranji organizaciji in sistematizaciji kateremu da soglasje vlada. Je javni uslubenec in ne funkcionar. UE je notranje organizirana na oddelke in druge notranje organizacijske enote. Oddelki se ustanavljajo po resornem principu, torej za posamezna upravna podroja. Oddelke vodijo vodje, ki so viji upravni delavci, katere imenuje vlada na predlog ministra. UE je lahko notranje organizirana po teritorialnem principu - ima izpostave (krajevni urad) katere sluijo za priblievanje DU ljudem (OI, ). Novost: Naelnik bo v prihodnje sam odloal o nalogah upravne enote.

Zakonitost predpisov dravne uprave ? OBLIKE DELOVANJA DU in NAELO ZAKONITOSTI: DU pri izvajanju svojih funkcij deluje v naslednjih oblikah: 1. izdaja oblastne splone pravne akte (predpise), 2. izdaja oblastne posam. akte (upravne odlobe), 3. sklepa akte poslovanja, 4. opravlja materialna dejanja, 5. izdaja interne akte. Celotno dejavnost DU vee naelo zakonitosti. Gre predvsem za oblastne splone pravne akte, ki jih izdajajo Vlada in organi DU (uredbe, odloki, pa tudi navodila). Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov. Z upravnimi predpisi mislimo na oblastne splone pravne akte, ki jih izdajajo Vlada in organi dravne uprave. Vlada izdaja uredbe in odloke, uprava pa pravilnike, odredbe in navodila. Podzakonski predpisi so izvrilni akti, imeti morajo zakonsko podlago, zakonske dolobe lahko le razlenjujejo in razlagajo in sicer na podlagi pooblastil. Podzakonske predpise delimo na: 1. interpretativni ali interpretacijski, to so tisti, ki podrobneje razlenjujejo in razlagajo zakonske dolobe. Za tak predpis vlada ali minister ne rabi izvrilne klavzule (izrecno pooblastilo vladi ali ministru da izda predpis). Zakoni jo pogosto vsebujejo, to pa zato ker zakonodajalec e vnaprej zahteva od vlade, da le ta zakon natanneje razleni. 2. predpisi po posebnem pooblastilu: to so tisti s katerimi vlada ali ministri podrobneje urejajo neko materijo. Izdajo se lahko samo e ima izdajatelj zakonsko pooblastilo (npr. vlada doloi natanneje kriterije in nain izvajanja carinskih postopkov z ekonomskim uinkom). Zakon ki da to pooblastilo poda tudi merila oz. naela iz katerih mora vlada izhajati. Podzakonski upravni predpisi so predpisi. Izdaja jih vlada in ministri. Vlada izdaja uredbe in odloke, ministri pa pravilnike, odredbe in navodila. Glede na svojo vsebino so to izvrilni predpisi. Uredba je akt, ki podrobneje ureja in razlenjuje v zakonu ali v drugem aktu dravnega zbora doloena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oz. drugega predpisa. Z odlokom pa ureja vlada posamezna vpraanja ali sprejema posamine ukrepe, ki imajo sploen pomen, ter sprejema druge odloitve, za katere je bilo z zakonom ali uredbo doloeno, da jih Vlada ureja z odlokom. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z Ustavo in zakoni. Zahteve, ki jih naelo zakonitosti in delitve oblasti postavljata glede podzakonskih predpisov: 1. imeti morajo podlago v zakonu. Zahteva po zakonski podlagi pomeni, da lahko vlada in dravna uprava s podzakonskimi predpisi podrobneje razlenjujeta zakonske norme, in to brez izrecnega zakonskega pooblastila, za urejanje pravnih razmerij, ki presega golo razlenjevanje, interpretacijo, pa potrebujeta izrecno zakonsko pooblastilo (izvrilno klavzulo). Eksistenna vezanost pomeni, da se lahko podzakonski predpis izda le na podlagi zakona. Vsebinska vezanost pa pomeni, da mora imeti podzakonski predpis vsebinsko podlago (pooblastilo) v zakonu in se mora gibati znotraj okvira, ki ga doloa zakon.) 2. zakon ne sme dati Vladi ali dravni upravi preirokih pooblastil kadar uprava deluje oblastno ko posega v temeljne lovekove pravice in svoboine, ker bi s tem prekril naelo delitve oblasti (3. len ustave). Ali je zakon, ki daje pooblastila v skladu z ustavo, preverja ustavno sodie. 3. zakonska podlaga (pooblastilo) mora biti jasna in dolona, tako da ne omogoa arbitrarnega ravnanja. Zakonska podlaga mora biti tako za predpise kot za odlobe in materialna dejanja. zakonsko pooblastilo oz. izvrilna klavzula doloa da mora vlada ali minister v doloenem roku izdati predpis, s katerim podrobneje razleni zakonsko dolobo.

** Posamini oblastni pravni akti, ki jih izdaja dravna uprava, so upravne odlobe in sklepi, izdani v upravnem postopku. S posaminimi upravnimi akti organi dravne uprave v posaminih konkretnih primerih uporabljajo zakone in podzakonske predpise s posaminih podroij upravnega prava (odlobe). Pri tem odloajo o pravicah in obveznostih posameznikov in pravnih oseb. Upravne odlobe se izdajajo na zahtevo stranke (ko eli stranka pridobiti kakno pravico ali se znebiti kakne obveznosti) ali po uradni dolnosti (z njimi upravni organi strankam nalagajo obveznosti ali zmanjujejo njihove pravice). *** Ko govorimo o zakonitosti posaminih upravnih aktov mislimo na: materialno zakonitost (podlaga v zakonu, odloba mora biti vsebinsko v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi) in na formalno zakonitost odloba mora biti izdana: - v predpisanem postopku - v predpisani obliki - izda jo organ ki je za to pristojen Postopek izdajanja odlob je predpisan z zakonom. Kontrola zakonitosti se ugotavlja z nadzorom in e odloba ni v skladu z zakonom je nezakonita. zakon mora vsebovati merila za odloanje (pogoje). Materialna dejanja in naelo zakonitosti: To so tista ravnanja organov dravne uprave, ki nimajo narave pravnih aktov. To so npr. vodenje evidenc, svetovanje, priprava poroil in zakonskih osnutkov, zaslianje prie Tudi za ta dejanja velja naelo zakonitosti. Materialna dejanja delimo na: 1. materialna dejanja katera posegajo v temeljne P in svoboine (policist uporabi silo, odvzem prostosti) 2. Ne posegajo v TPinS. Prva morajo imeti neposredno podlago v zakonu, druga pa ne. Novost: uredb naj v bodoe ne bi bilo ve. Javno pooblastilo ? Kaj je ? Je pooblastilo subjektu, ki organizacijsko ni vkljuen v DU, za opravljanje nalog DU. Je oblika upravne dekoncentracije. Podeli se lahko le z zakonom. Kaj obsega ? Lahko zajema: 1. izdajanje podzakonskih predpisov, 2. vodenje upravnih postopkov in izdajanje upravnih odlob (posaminih upravnih aktov), 3. opravljanje materialnih dejanj (izvajanje geodetskih meritev za vodenje zemljikega katastra, vodenje evidenc). Obsega vse naloge dravne uprave razen inpekcijskega nadzorstva. Za kaj se podeli ? Namen podelitve javnega pooblastila je zagotoviti vejo racionalnost in uinkovitost izvajanja upravnih nalog. Zaupa se subjektom, ki so strokovno usposobljeni in ustrezno kadrovsko in tehnino opremljeni za izvajanje doloene upravne naloge. Nosilci javnega pooblastila so lahko: 1. subjekti, ki niso del DU a so nanjo tesno vezani (paradravne organizacije (ZPIZ), center za socialno delo (CSD), Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, Zavod za gozdove, agencija za plailni promet) 2. subjekti zasebnega prava (posameznik, zavod, drutvo, gospodarska druba npr. za izvajanje geodetskih meritev, tehninih pregledov). Nadzor nad izvajalci javnih pooblastil opravljajo organi dravne uprave - ministrstva. Kaken je poloaj nosilcev javnih pooblastil ? Kadar opravlja naloge za katere je pooblaen, ima isti poloaj kot dravna uprava torej jih vee naelo zakonitosti. Nadzor nad njimi opravljajo organi dravne uprave ministrstva. Pri svojem delovanju so pravno vezani.

Novost: Ali lahko govorimo o jav. pooblast. Na ravni lokalne skupnosti ( obine ). Ali lahko obinski svet s svojim predpisom ( odlokom ) podeli jav. Pooblast. Za izvajanje doloenih upr. Nalog subjektom izven ob. Uprave ( jav. Podjetjem ali jav. Zavodom ) za takno pooblaanje pa je pravno podlago prinesel novi zakon o splonem uprav. Postopku. Osebe javnega prava ? Osebe javnega prava so tiste pravne osebe, ki so ustanovljene zaradi zasledovanja javnih ciljev (uresnievanja javnih interesov, zadovoljevanja javnih potreb). Teritorialne osebe javnega prava (javnopravne skupnosti) Organizirane so po teritorialnem principu. Zanje je znailno da so oblastne organizacije. Najira takna organizacija je drava. Drava lahko nastopa kot pravni subjekt (je nosilec pravic in obveznosti, sklepa lahko pravne posle, je odkodninsko odgovorna). Teritorialne osebe javnega prava so tudi obine in oji deli obin, ki jim statut obine daje pravno subjektiviteto (krajevne, vake in etrtne skupnosti). Dravni organi nimajo pravne subjektivitete (npr. e sklene pogodbo ministrstvo se smatra da je pogodbo sklenila drava). Specializirane osebe javnega prava (ustanovi jih drava za opravljanje tono doloenih funkcij. Niso sestavni del drave), ki so: 1. javna podjetja imajo po novem status gospodarske drube, javni zavodi ustanovljena so za opravljanje negospodarskih dejavnosti in za izvajanje javnih pooblastil zdravstvo, olstvo, kultura, socialno varstvo, Agencija za prestrukturiranje), Dr. Virant javna podjetja ne obravnava kot osebe javnega prava ki v bodoe ne bodo ve osebe javnega prava. 2. javni skladi (ustanovi jih drava ali lokalne skupnosti z zakonom ali na podlagi zakona za zbiranje sredstev za doloen namen i za gospodarjenje s temi sredstvi npr. Ekoloko razvojni sklad, Stanov. sklad, Filmski sklad), 3. zbornice z obveznim lanstvom: - zbornice, ki povezujejo vse gospodarske subjekte (GZS) ali subjekte doloene dejavnosti (obrtna zbornica), - poklicne zbornice (zdravnika, notarska, odvetnika), 4. agencije in druge paradravne organizacije , ki ne sodijo v nobeno izmed natetih kategorij (npr. Agencija za trg vred. papirjev). Dravni organi nimajo pravne subjektivitete. Imamo tudi pravne osebe zasebnega prava: to so tiste osebe v katere se zdruujejo posamezniki in druge osebe (skupine ) za doseganje zasebnih ciljev (gospodarske drube, drutva, zavodi, politine stranke, zadruge, ustanove ....) Pravni subjekti v naem pravnem redu so: 1. fizine osebe 2. pravne osebe 3. osebe zasebnega prava (Koorporacije in ustanove) 4. osebe javnega prava: 4.1. teritorialne (drava, obine, oji deli obine) 4.2. specializirane (JP ki imajo status gospodarske drube, JZ, javni skladi, zbornice z obveznim lanstvom, agencije) JAVNE SLUBE ? (v funkcionalnem smislu): JS je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in ki jo oznaujejo naslednje znailnosti: 1. izvaja se v javnem interesu, 2. za njeno zagotavljanje je odgovorna drava ali lok. skupnost, 3. izvzeta je iz pravnega reima trnih dejavnosti, (ni proste konkurence) 4. izvaja se po posebnem javnopravnem reimu. Ta reim se nanaa na: - nain izvajanja dejavnosti - razmerja med izvajalcem, uporabnikom in dravo (ali lokalno skupnostjo) - na cenovni reim Javna sluba je dejavnost, ki jo kot javno slubo doloi zakon.

Merila za opredelitev pojma javne slube: 1. odsotnost delovanja trnih zakonitosti 2. nujnost trajnega opravljanja dejavnosti za normalno ivljenje ljudi v skupnosti 3. krog uporabnikov dobrine (nekatere dobrine uporabljamo kolektivno javna razsvetljava, javna cesta) 4. prisilnost uporabe neke dobrine (nekatere dobrine je potrebno uporabnikom v javnem interesu vsiliti prikljuitev na javni vodovod, kanalizacijo). VRSTE javnih slub: Razdelimo jih lahko na: gospodarske in negospodarske. Doloene so s posaminimi podronimi zakoni. GOSPODARSKE JAVNE SLUBE sreamo na podrojih varstva okolja, energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in na drugih podrojih gospodarske infrastrukture. Ureja jih zakon o gospodarskih javnih slubah. Delimo jih na dravne in lokalne. Dravne so tiste, za katerih upravljanje je odgovorna drava, (upravljanje el. prevozov, primarna distribucija zemeljskega plina ) Lokalne pa tiste, za katerih zagotavljanje so odgovorne lokalne skupnosti (obine). Lokalne GJS varstva okolja sodijo med najpomembneje funkcije obine (= komunalne storitve). Poleg tega jih delimo e na obvezne in izbirne. Obvezne so tiste, ki jih drava ali lokalna skupnost mora zagotavljati kot javne slube, Izbirne pa so tiste, ki jih lahko zagotavlja kot JS, ni pa nujno da jih (obstajajo samo lokalne izbirne dravnih gospodarskih izbirnih ni). PODROJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUB Podroje varstva okolja: 1. Obvezne dravne GJS so: na podroju ravnanja z odpadki slube zbiranja, razvranja, skladienja in prevaanja doloenih posebej nevarnih, rizinih oziroma kodljivih odpadkov 2. Obvezne lokalne JS s tega podroja so: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in ienje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, - ravnanje s komunalnimi odpadki, - odlaganje ostankov kom. odpadkov, - javna snaga in ienje javnih povrin, - urejanje javnih poti, povrin za pece in zelenih povrin - pregledovanje, nadzorovanje in ienje kurilnih naprav, dimnih vodov Podroje telekomunikacij: obvezne gospodarske javne slube so javne telekomunikacijske storitve NEGOSPODARSKE JAVNE SLUBE - sreamo na podrojih dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja. Te JS se opravljajo z zakonom oz. odlokom obine na podlagi zakona doloene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu drava ali obina. Razlike med gospodarskimi in negospodarskimi javnimi slubami: - Gospodarske javne slube se obiajno izvajajo monopolno, medtem ko to za negospodarske to ne velja. - Gospodarske JS se financirajo preko cen storitev, negospodarske pa iz javnih sredstev (proraun, posebni namenski skladi) - Pri gospodarskih javnih slubah lahko kot javno slubo opredelimo neko dejavnost v celoti, pri negospodarskih pa je javna sluba lahko samo del dejavnosti in se doloi z nacionalnim programom (visoko olstvo). NAINI IZVAJANJA javnih slub:

Drava ali lokalna skupnost lahko zagotavljata javne slube preko organov javne uprave, preko posebej za ta namen ustanovljenih organizacij ali pa preko oseb zasebnega prava. ZGJS predvideva naslednje naine izvajanja javnih slub: 1. reijski obrat, 2. javni gospodarski zavod, v reiji drave (1-3) 3. javno podjetje, 4. koncesija, privatizirano (4-5) 5. vlaganje javnega kapitala. ZGJS predvideva izdajo posebnega predpisa (uredbe Vlade ali odloka lok. skupnosti) o nainu opravljanja, s katerim se uredijo pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, viri financiranja in nain njihovega oblikovanja, pravice in obveznosti uporabnikov in poloaj infrastrukture, namenjene izvajanju JS. REIJSKI OBRAT se oblikuje kot organizacijska enota v ministrstvu oz. obinski upravi. V potev pride tedaj, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali znailnosti JS neekonomino ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. Je redka oblika. JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD je redka oblika izvajanja JS. V potev pride takrat, ko gre za opravljanje ene ali ve gospodarskih JS, ki jih zaradi njihove narave ni mogoe opravljati kot profitne oz. e to ni njihov cilj. Ustanovitelj je lahko drava ali lok. skupnost. JAVNO PODJETJE: je najpogosteja oblika izvajanja GJS. GJS se izvaja v JP, kadar gre za opravljanje ene ali ve GJS vejega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je doloena kot gospodarska javna sluba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoe opravljati kot profitno. Javno podjetje sreamo na podroju: 1. dravnih GJS in 2. lokalnih gospodarskih javnih slub. Na dravni ravni izvajajo javno slubo na podroju energetike, vodnega gospodarstva, eleznikega prometa, telekomunikacij in potnih storitev. Na lokalni ravni sreamo JP praktino v vseh obinah. Izvajajo predvsem JS varstva okolja. Mnoga JP delujejo za ve obin. Javna podjetja so trenutno v veinski lasti drave ali lokalne skupnosti. Znailnosti javnega podjetja so: 1. javno podjetje izvaja javno slubo 2. ustanovitelj (vlada ali lokalna skupnost) doloa pogoje izvajanja javne slube 3. ustanovitelj doloa cene javnih dobrin 4. ustanovitelj ne glede na svoj kapitalski dele imenuje direktorja javnega podjetja (na podlagi javnega razpisa za dobo tirih let). 5. ustanovitelj sprejme poslovno poroilo in zakljuni raun javnega podjetja Koncesija in prenehanje koncesije ? KONCESIJA: Je oblika privatiziranega izvajanja JS. Gre za pooblastilo, ki ga drava ali lokalna skupnost da osebi zasebnega prava za izvajanje JS. S podelitvijo koncesije nastane koncesijsko razmerje, v katerem nastopata 1. koncedent (tisti, ki podeli koncesijo - drava ali lok. skupnost) in 2. koncesionar (oseba zasebnega prava, ki izvaja JS). Koncesionar je lahko fizina ali pravna oseba, e izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predme te koncesionirane javne slube. Razlogi za podelitev koncesije: - Koncedent se odloi za podelitev koncesije, ker oceni, da bo z vzpostavitvijo konkurence v fazi izbire koncesionarja mogoe zagotoviti ceneje in kvalitetneje izvajanje JS, kot v JP ali v reiji. Pogost razlog je tudi pomanjkanje proraunskih sredstev za investicije v infrastrukturo, ki so nujno potrebne za zaetek izvajanja JS. Koncedent eli v tem primeru pridobiti nekoga, ki je pripravljen vloiti lastna sredstva v izgradnjo infrastrukture, pri emer se vloek z zaraunavanjem storitev v doloenem asu poplaa.

10

Koncesionarjev interes pa je pokrivati stroke enostavne reprodukcije (obratovanja in amortizacije) in pridobivati vsaj minimalen dobiek. Na podroju gospodarskih javnih slub si gospodarski subjekti ne morejo obetati visokih stopenj dobika, zagotovljen pa je stalen in varen dohodek ter monopolni poloaj.

Akti: 1. Prvi akt je akt o nainu izvajanja javne slube. V tem aktu naj bi e bila sprejeta odloitev, da se neka GJS opravlja kot koncesionirana. 2. Sledi koncesijski akt. Z njim se doloi predmet in pogoje za izvajanje koncesije. Ta akt je lahko uredba Vlade ali odlok lok. skupnosti. Sprejme se pred izborom koncesionarja. Doloi merila za izbor koncesionarja (zaetek in as trajanja koncesije, koncesijsko dajatev ) 3. Koncesijski akt je podlaga za izvedbo javnega razpisa, s katerim koncedent izbira koncesionarja. Razpis doloa merila za izbiro koncesionarja, ta so predvsem ponujena cena, roki izgradnje infrastrukture, kvaliteta ponujenih storitev, reference ponudnikov Za javni razpis se uporablja Zakon o javnih naroilih. 4. Sledi izbor koncesionarja. Koncedent sklene z izbranim koncesionarjem koncesijsko pogodbo v pisni obliki. Vsebina koncesije je doloena s strani koncedenta. Koncesionar je e s ponudbo izjavil voljo, strinjanje s pogoji koncedenta. Pravice koncesionarja - Koncesionar ima pravico in obveznost redno izvajati JS. Ima tudi pravico sklepati pogodbena razmerja neposredno z uporabniki javnih dobrin. Koncesijska pogodba je enostranski akt (adhezijska pogodba), to pomeni da so njene sestavine doloene s strani ene stranke, druga izjavo le voljo da se z njo strinja. Koncedent lahko spremeni koncesijski akt toda pri tem mora zagotoviti koncesionarju odkodnino. Koncesijska dajatev je odkodnina za izvrevanje javne slube. Gre za plailo, ki ga koncesionar plauje koncedentu kot nadomestilo za privilegij, ki ga je pridobil s koncesijo. Ta dajatev je problematina, ker se lahko spremeni v prikrit davek. Prenehanje koncesijskega razmerja - Koncesijsko razmerje lahko po ZGJS preneha na 5 nainov: 1. s prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe (s potekom asa, ki je doloen s pogodbo, s sporazumnim razdrtjem, z razvezo zaradi bistvenih kritev ene ali druge stranke katere so te kritve je doloeno v pogodbi); 2. z odkupom koncesije (koncesionar preneha opravljati JS, koncedent pa v doloenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil). Odkup koncesije je moen samo e je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi; 3. z odvzemom koncesije (e koncesionar ne zane z opravljanjem koncesije GJS v za to doloenem roku, e je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna sluba ali kot koncesionirana gospodarska javna sluba); 4. s prevzemom koncesionirane gospodarske javne slube v reijo (dopusten je, e je predviden s koncesijskim aktom ali koncesijsko pogodbo). 5. s prenosom koncesije (prenos pravic in obveznost iz tega razmerja je omejen. dovoljen je le e je to predvideno v koncesijski pogodbi, sicer pa le z dovoljenjem koncedenta). Novost: Na podroju telekomunikacij in energetike ni ve JS. Lokalna samouprava ? Je nain upravljanja javnih zadev, pri katerem neposredno ali posredno sodelujejo prebivalci doloene teritorialne skupnosti, ki je oja od drave. Komponente ki morajo biti podane, da lahko govorimo o lokalni samoupravi so: 1. Pravna komponenta 2. Teritorialna komponenta 3. funkcionalna komponenta 4. organizacijska komponenta 5. materialna komponenta Postopek za ustanovitev obine ? TERITORIALNI VIDIK (teritorialna komponenta) LOKALNE SAMOUPRAVE:

11

Obstajati mora lokalna skupnost. Lokalna skupnost je skupnost ljudi na doloenem ozemlju, ki jih povezujejo skupni interesi oz. potrebe, ki jih lahko zadovoljujejo le skupaj. OBINA Temeljna lokalna skupnost = obina = je skupnost, kjer nastajajo skupne potrebe na najniji elementarni ravni, kjer se med ljudmi splete mrea medsebojnih odnosov in kjer obstaja zavest o pripadnosti tej najoji teritorialni skupnosti. Ustava doloa, da obmoje obine obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Obina se ustanovi po poprej opravljenem referendumu, na katerem se ugotovi volja prebivalcev na doloenem ozemlju. Na obino se lahko prenesejo tudi naloge DU, seveda e se obina s tem strinja. Nove obine so nastale leta 1994, podlaga za njihov nastanek je bil zakon o lokalni samoupravi. Pogoji za ustanovitev obine (13. in 13 a len): Z. doloa, da je mogoe obino ustanoviti na obmoju, ki izpolnjuje naslednje absolutne pogoje: 1. osemletno olanje, 2. primarno zdravstveno varstvo obanov (ZD), 3. preskrba z ivljenjskimi potrebinami, 4. komunalna opremljenost, 5. potne storitve, 6. finanne storitve (banka, hranilnice), 7. knjinica, 8. prostori za upravno dejavnost lok. skupnosti. 9. najmanj 5000 prebivalcev z doloenimi izjemami (13 a len) Zakon predvideva tudi teritorialne spremembe: Za uvedbo teh sprememb je potrebno izvesti referendum. 1. zdruitev obin, 2. razdelitev obine na dve ali ve novih obin, 3. izloitev dela obine v samostojno obino, 4. izloitev dela obine in prikljuitev k drugi obini. Postopek za teritorialno spremembo obine: - Postopek se zane s predlogom, ki ga poda obinski svet, vlada, poslanec ali 5000 volivcev. Pobudo za izloitev dela obine v novo obino oz. za njegovo prikljuitev k sosednji obini lahko da tudi svet krajevne skupnosti, svet vake skupnosti ali zbor obanov. Pobuda se polje obinskemu svetu in e se le ta strinja s pobudo, jo polje dravnemu zboru. - Preizkus izpolnjevanja pogojev (dravni zbor odloi katera obmoja izpolnjujejo pogoje) - Razpis referenduma. Dravni zbor doloi referendumsko obmoje in razpie referendum. Referendum se izvede: o pri zdruitvi obin na obmoju vseh obin, ki se zdruujejo o pri razdelitvi obine na obmojih kjer naj bi se ustanovile nove obine o pri izloitvi na obmoju kjer naj bi nastala nova obina o pri spremembi meje na obmoju dela obine, ki naj bi se izloil in prikljuil k sosednji obini in na obmoju obine h kateri naj bi se prikljuil del sosednje obine - Izid referenduma je za dravni zbor naeloma zavezujo, razen ko referendumskega izida ni mogoe upotevati. - Obmoje obine se ustanovi z zakonom - Konstituiranje obine (po volitvah). Izvolijo se upan in obinski svetniki, ustanovijo se odbori. Obinski svet ? Pri nas je uveljavljen upanski model. Izvrilni organ je upan, ki skrbi za izvrevanje odloitev OS. Vodi obinsko upravo. Ima predlagalno funkcijo. upana se voli neposredno, na volitvah. (Ponekod se upana voli posredno - voli ga svet). Ureditev v Sloveniji: Poglavitna organa obine sta obinski svet in upan, pa tudi podupan in nadzorni odbor. OBINSKI SVET (je najviji organ odloanja): Pristojnosti: - sprejema statut obine, odloke, prostorske plane, prostorske izvedbene akte, proraun, zakljuni raun,

12

- na predlog upana imenuje in razreuje 1 ali ve podupanov, - imenuje in razreuje lane nadzornega odbora ter lane komisij in odborov, - odloa o pridobitvi in odtujitvi nepreminin, - daje soglasje k prenosu nalog in dravne pristojnosti na obino. Volitve: OS teje 7 - 45 lanov. t. lanov je odvisno od t. prebivalcev. OS se voli po relativnem veinskem sistemu (e OS teje manj kot 12 lanov) ali po proporcionalnem volilnem sistemu (12 - 45), ki je najpogosteji na neposrednih volitvah. Delovna telesa: OS ima odbore in komisije, ki so njegova delovna telesa. Nimajo pristojnosti odloanja, temve le obravnavajo predloge in oblikujejo svoja stalia do njih, preden jih obravnava OS. upan ? UPAN je izvrilni organ: Izvoljen je na neposrednih volitvah, po sistemu absolutne veine (50%+1 glas). Za svoje delo ni odgovoren OS. Obinski svet ne more razreiti upana. Njegova politina odgovornost se kae v tiriletnem mandatu. Pristojnosti: - skrbi za izvrevanje odloitev OS, - predlaga OS v sprejem spremembe statuta, odloke, proraun in druge odloitve, - sklicuje in vodi seje OS, - predseduje obinskemu svetu toda brez monosti glasovanja - je predstojnik obinske uprave, - doloa sistemizacijo delovnih mest v obinski upravi, - predstavlja obino, zastopa obino kot pravno osebo, - skrbi za objavo obinskih splonih predpisov, - nadzira zakonitost predpisov in drugih odloitev OS(ima pravico da zadri izvrevanje teh predpisov). PODUPAN: Obina ima najmanj 1 in najve 3 podupane, ki jih imenuje in razreuje OS na predlog upana izmed svojih lanov. Podupan pomaga upanu pri njegovem delu, nadomea ga v primeru odsotnosti ali zadranosti. NADZORNI ODBOR: je najviji organ javne porabe v obini. Njegove lane imenuje obinski svet. OBINSKA UPRAVA: izvaja strokovne naloge, pripravlja strokovne podlage za odloitve upana in OS. Vodi jo tajnik, ki ga imenuje upan. Tajnik je javni uslubenec. Financiranje obin in finanna izravnava ? Lokalni skupnosti morajo biti zagotovljena sredstva za delo. Obina potrebuje materialna sredstva za izvajanje svojih pravic in dolnosti. Vsi prihodki in odhodki obine se izkazujejo v obinskem proraunu, ki ga sprejme obinski svet na predlog upana. Obina ima v lasti premoenje - nepreminine in preminine, denarna sredstva in pravice (najpomembneji del premoenja so infrastrukturni objekti in naprave, namenjeni izvajanju javnih slub, ter javne povrine, upravni prostori). Financiranje obine - Obina se financira iz naslednjih. virov: Lastni viri (davki in druge dajatve: davek na promet nepreminin, komunalne takse, upravne takse, odkodnina zaradi spremembe namembnosti zemljia, davek na dediine in darila), Obinam pripada tudi 35 % prihodkov iz dohodnine. Finanna izravnava (gre za sredstva, ki jih drava zagotavlja obinam, da zagotovi enakomerno porabo v vseh obinah. Primerno porabo vsako leto doloa DZ, modificira se glede na velikost, tevilo prebivalcev in druge dejavnike), Sredstva finanne izravnave lahko doseejo najve 100 % ocenjenih lastnih prihodkov obine. Zadolevanje (je po ZFO omejeno). Pokrajine ?

13

Poleg obine kot najoje samoupravne lok. skupnosti obstajajo v mnogih dravah tudi ire samoupravne lok. skupnosti (departmaji, okraji). Za nastanek le-teh morajo biti poleg teritorialnega podani tudi pravni, funkcionalni, organizacijski in materialni elementi. Ustava RS predvideva pokrajine, ki pa so zgolj oblika prostovoljnega povezovanja obin, ne pa obvezna raven lok. samouprave. Ljudje v upravi pravo javnih uslubencev ? JAVNI USLUBENCI so osebe, ki trajno in profesionalno opravljajo slubo v dravnih organih in organih lokalnih skupnosti. Javni uslubenec opravlja naloge, pomembne za celotno drubeno skupnost. Sredstva za njihove plae se zagotavljajo iz prorauna. Organi javne uprave niso izpostavljeni trgu. PRAVNA UREDITEV SISTEMA JAVNIH USLUBENCEV Sistem javnih uslubencev v nekaterih dravah urejuje splono delovno pravo, v veini drav pa uslubenska razmerja (delovna razmerja v javni upravi) urejujejo posebni zakoni. Delovno pravo je po svoji naravi zasebno pravna panoga, ker temelji na pogodbi med delodajalcem in delavcem. Omejuje delodajalca v korist delavca. Njegov vir poleg predpisov predstavljajo tudi kolektivne pogodbe med delovnimi organizacijami in sindikati. Kolektivna pogodba uinkuje kot predpis in ne sme zmanjevati pravic ki jih daje zakon. Individualna pogodba pa ne sme zmanjevati pravic, ki jih daje kolektivna pogodba. Uslubensko pravo je sestavljeno iz pravnih norm, ki urejajo posebnosti poloaja javnega uslubenca, je del javnega prava. Uslubensko pravo doloa s predpisi kompletno vsebino uslubenskih razmerij. Ni prostora za pogajanja, saj drava enostransko doloa pravila in pogoje uslubenskih razmerij. Sklenitev uslubenskega razmerja se sklene z odlobo. KAJ ELIMO DOSEI Z USLUBENSKIM PRAVOM ? CILJI, NAMEN ? 1. zagotoviti enako dostopnost do slube v javni upravi . Enako dostopnost do slube se zagotavlja s sistemom javnega nateaja. 2. zagotoviti uinkovito in strokovno upravo. - doloimo pravice in dolnosti strokovnega usposabljanja - zahteve za opravljanje strokovnega izpita - doloiti stroge pogoje za zaposlovanje - primerno nagrajevanje - sistem javnih nateajev (izbira kandidatov za doloeno mesto) - ustrezen plailni sistem in napredovanje, tako da sposobni ostajajo v upravi 2. zagotoviti apolitinost na naslednje naine: - prepoved delovanja javnih uslubencev v vodstvih politinih strank - z javnimi nateaji - z dobrim nadzorom in postroeno disciplinsko odgovornostjo 3. zagotoviti smotrnost zaposlovanja . To doseemo s centraliziranim sistemom zaposlovanja in nadzorom nad zaposlovanjem. 4. zagotoviti enake standarde v vseh delih javnega sektorja 5. prepreevanje korupcije, sistema zvez in poznanstev Pravna ureditev javnih uslubencev v Sloveniji Posebnosti pravnega poloaja ureja Zakon o delavcih v dravnih organih (ZDDO) ki velja za vse delavce v dravnih organih in za zaposlene v obinski upravi. Poleg splonega zakona urejajo nekatere elemente (dodatki k plai, napredovanje, pokojninsko zavarovanje ) poloaja nekaterih kategorij javnih uslubencev (policisti, diplomati ) e posamezni podroni zakoni. Plailni sistem pa ureja Zakon o razmerjih pla v dravnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih. Subsidiarno (glede vseh vpraanj, ki jih ZDDO ne ureja) pa za javne uslubence velja splono delovno pravo (Zakon o delovnih razmerjih). Za zaposlene v javni upravi velja tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.

14

V pripravi je nov zakon (Zakon o javnih uslubencih), pri katerem se porajata dve vpraanji: 1. za koga vse naj zakon velja, ali naj bodo v njega vkljueni tudi zaposleni v JZ ki izvajajo JS (javne bolninice, javni muzeji ) ? 2. ali naj zakon velja samo za uradnike ali tudi za osebe ki opravljajo pomona dela? Postopek nove zaposlitve v dravni upravi po veljavni pravni ureditvi ? Zaposlovanje javnih uslubencev Izbira - Imamo dva uveljavljena sistema izbire pri zaposlovanju javnih uslubencev: Merit; temelji na zaposlovanju po merilih strokovnosti. Ta sistem zagotavlja izbiro strokovno usposobljenih oseb in trajnost slube. Politine menjave v tem primeru javne uprave ne prizadenejo. Spoils; temelji na zaposlovanju po politinih kriterijih. Tu pri vsaki menjavi na oblastnih poloajih (parlament, vlada) pride do velikih sprememb vsaj glede uslubencev na najvijih mestih. Slabost so naslednje: zmanjuje se strokovnost dela v javni upravi, povzroa nestabilnost slube v javni upravi, demotivira ljudi pri zaposlovanju v javni upravi. Pri najvijih mestih v JU se pogosto uporablja kombiniran sistem izbire po politinih in strokovnih kriterijih. Upotevanje strokovnih meril pri izbiri javnih uslubencev je mono zagotoviti na dva naina: Objava; doloijo se pogoji za sprejem v slubo in merila za izbiro, na podlagi katerih se nato izmed kandidatov izbere najprimernejega. Javni nateaj; doloijo se tako pogoji kot merila za izbiro, nato pa se v posebnem izbirnem postopku po vnaprej doloenih merilih in izmed kandidatov izbere najprimernejega. Izbirni postopek lahko temelji na izpitu. Naa ustava doloa, da je zaposlitev v upravnih slubah mogoa le na podlagi javnega nateaja, razen e zakon ne doloa drugae. Vstop v uslubensko razmerje V sistemih kjer ureja uslubenska razmerja javno pravo, javni uslubenec vstopi v delovno razmerje z imenovanjem v naziv z odlobo. Pri nas so z odlobo imenovani viji upravni delavci in upravni delavci. Delavec se v dravnem organu oziroma v organu lokalne skupnosti praviloma zaposli za nedoloen as, le izjemoma za doloen as (nadomestitev zaasno odsotnega delavca). za doloen as se tako lahko zaposli oseba ki v kabinetu ministra opravlja pomembneje naloge vezane na ministrove funkcije vodenja ministrstva. Minister tako pripelje s seboj osebe ki jim zaupa. NAINI VZPOSTAVITVE DELOVNEGA RAZMERJA: izpolnjeni morajo biti sploni pogoji (15 let, zdravje) in posebni (nanaajo se na posebnosti delovnega mesta), pogoji glede na to, kdo sklene delovno razmerje (v gospodarstvu odloajo lastniki oz. drubeniki in poslovodje in ne ve delavci, pri uslubenskem razmerju ne bo pogodbe, ampak le akt o imenovanju), formalna in materialna dokazila o izpolnjevanju pogojev (oseba bo poleg formalnih dokazil tudi z delom potrdila svojo ustreznost), pri uslubencih bo tu posebnost, ker bo predpisana tudi stopnja in vrsta izobrazbe, kar v gospodarstvu ne bo pomembno, preizkuanje sposobnosti ugotavljanje dejanske sposobnosti pred saklenitvijo pogodbe, t.i. poskusno delo, s katerim preizkuamo njegove delovne sposobnosti (pri poskusnem delovnem razmerju pa njegovo primernost). Plailni sistem v JS po veljavni pravni ureditvi ? Poseben plailni sistem za javne uslubence poznajo le drave, v katerih so uslubenska razmerja urejena z javnim pravom. Plae obiajno ureja zakon. Posebno pozornost je potrebno posvetiti doloanju razmerja pla med plaami v javnem in zasebnem sektorju, in kakna naj bodo razmerja pla znotraj javne uprave same. Plaa se deli na: Variabilen del; predstavlja stimulacijo in ustvarja razlike med uslubenci, ki imajo isto stopnjo izobrazbe in delajo na istovrstnih delovnih mestih. Odvisen je od delaveve uspenosti. Fiksni del (za isto delovno mesto ista plaa).

15

V Sloveniji ureja plailni sistem Zakon o razmerjih pla v dravnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih. Plaa je po tem zakonu sestavljena iz: 1. Osnovne plae: ta se doloi tako, da se osnova izhodina plaa (za prvi tarifni razred kolektivne pogodbe za negospodarstvo) pomnoi s kolinikom. Koliniki za tako imenovana delovna mesta so doloeni v posebni tabeli, doloeni so glede na zahtevano stopnjo izobrazbe za delovno mesto in glede na zahtevnosti dela. Razvreni so v devet tarifnih skupin (po stopnjah izobrazbe). Znotraj tarifnih skupin se koliniki razvrajo v plailne razrede. Viina kolinika pomeni tudi oznabo plailnega razreda. Tabela je razdeljena tudi na stolpce (horizontalno). V vsakem stolpcu so razvrena po tarifnih oziroma plailnih razredih delovna mesta na posameznem podroju javnega sektorja ( v dravnih organih in organih v lokalnih skupnostih, v olstvu, zdravstvu, socialnem varstvu ). Za nekatera delovna mesta je doloen razpon, znotraj katerega se lahko doloi kolinik. Ta kolinik doloijo: - minister za direktorje javnih zavodov - vlada za vije upravne delavce - upan v obinski upravi 2. dela plae za delovno uspenost ; pripada zaposlenemu, ki bistveno presega priakovane delovne rezultate ali je nadpovpreno delovno obremenjen (stimulacija). ta del plae lahko znaa najve 20 % osnovne plae. Obseg sredstev, ki so namenjena stimulaciji znaa 3 % celotnega obsega za plae v organu oziroma javnem zavodu. 3. dodatkov; to so dodatki za delovno dobo, za manj ugodne delovne pogoje,na pooblaenost . Dodatki so doloeni s kolektivno pogodbo, zakonom ali podzakonskim predpisom. NOVO: Plaa bo na novo sestavljena samo iz fiksnega dela in spremenljivega dela, po novem naj bi se dodatki vkljuili v osnovo plae. Ve poudarka naj bi bilo na delovni uspenosti. Temeljna naela urejanja pla v JU naj bi bila v bodoe enotnost urejanja, preglednost in primerljivost ( koliko je neko delo vredno ) in transparentnost = preglednost. Napredovanje v DU po veljavni pravni ureditvi ? V dravah kjer uslubenska razmerja ureja javno pravo govorimo o pravno urejenem sistemu napredovanja le v kariernem sistemu. Napredovanje je povezano s klasifikacijskim sistemom. Avtomatino napredovanje: Napredovanje je lahko avtomatino in neodvisno od ocene uslubeneve sposobnosti, uslubenec napreduje avtomatino npr. z doseeno vijo stopnjo izobrazbe ali po poteku doloenega obdobja dela. Prva zaposlitev praviloma ponese vse osebe z isto stopnjo izobrazbe na isto stopniko v hierarhiji. S potekom delovne dobe oziroma z doseganjem vije in vije stopnje izobrazbe se kariera nadaljuje po avtomatini poti v vije in vije nazive. Uslubenec napreduje v viji naziv ne glede na zahtevnost in odgovornost dela, ki ga opravlja. Napredovanje ne pomeni nobenih sprememb v njegovem delu, temve le spremembo naziva, plae itd. Takno napredovanje pomeni le avtomatino nagrajevanje senioritete (staa v slubi). Odprto napredovanje: Pravo napredovanje (napredovanje na vije delovno mesto) pa je odvisno od ocene uslubeneve sposobnosti in delovnih uspehov. V tem primeru avtomatizma sploh ne more biti, saj se uslubenska mesta odpirajo obasno (z upokojitvijo, odpovedjo ali napredovanjem). Ko se odpre uslubensko mesto je potrebno iz ve kandidatov za napredovanje izbrati najustreznejega. Napredovanje v viji naziv (vertikalno napredovanje) to je napredovanje na zahtevneje delovno mesto, e delavec izpolnjuje doloene pogoje in se odlikuje po svoji strokovnosti, sposobnosti, po rezultatih dela in po prizadevnosti. Napredovanje v viji plailni razred istega naziva (horizontalno napredovanje). Pomeni monost, da javni uslubenec ostane na istem delovnem mestu (ohrani isti naziv), plaa pa se mu povea. V Sloveniji se najpogosteje sistema kombinirata in sicer: 1. na vije delovno mesto se napreduje na podlagi ocene sposobnosti 2. v viji plailni razred istega naziva pa se napreduje avtomatino.

16

ALI LAHKO DELAVEC, KI JE PRIDOBIL VIJO IZOBRAZBO NAPREDUJE NA VIJE DELOVNO MESTO Napredovanje je povezano s klasifikacijskim sistemom. Napredovanje je lahko avtomatino in neodvisno od ocene uslubeneve sposobnosti, uslubenec napreduje avtomatino npr. z doseeno vijo stopnjo izobrazbe ali po poteku doloenega obdobja dela. Kariera javnega uslubenca se zane na doloeni toki v upravni hierarhiji, odvisno zlasti od stopnje izobrazbe. Z doseganjem vije in vije stopnje izobrazbe se kariera nadaljuje po avtomatini poti v vije in vije nazive. Uslubenec napreduje v viji naziv ne glede na zahtevnost in odgovornost dela, ki ga opravlja. Napredovanje ne pomeni nobenih sprememb v njegovem delu, temve le spremembo naziva, plae itd. Takno napredovanje (napredovanje na vije delovno mesto) pa je odvisno od ocene uslubeneve sposobnosti in delovnih uspehov. V tem primeru avtomatizma sploh ne more biti, saj se uslubenska mesta odpirajo obasno (z upokojitvijo, odpovedjo ali napredovanjem) Karierni in pozicijski sistem ? V kariernem sistemu se javni uslubenci najprej rekrutirajo na vstopnih mestih posameznih karier in nato sasoma napredujejo na vija delovna mesta, ko se ta izpraznijo. Napredovanje je zakonsko urejeno. V kariernem sistemu se obiajno javni uslubenci usposabljajo na specializiranih olah, od koder se avtomatino rekrutirajo v javno upravo. Diploma takne institucije je pogoj za zaposlitev v javni upravi. Kariera javnega uslubenca se zane po zakljuku olanja in se ponavadi traja do upokojitve. Karierni sitem omogoa izkorianje kadrovskih kapacitet znotraj uprave, nartovanje osebnega strokovnega razvoja in napredovanja javnega uslubenca ter oblikovanja profila upravnega strokovnjaka. Pozicijski sistem je uveljavljen v dravah, kjer uslubenska razmerja ureja zasebno delovno pravo. Njegovo bistvo je v tem, da je vstop v slubo v javni upravi mogoe na kateremkoli delovnem mestu, saj se vsako delovno mesto objavi in se lahko zanj poteguje tudi kandidat izven uprave. Sistem napredovanja ni zakonsko urejen. Slovenski sitem javnih uslubencev je kombinacija med pozicijskim in kariernem sistemom. Posebnih izobraevalni institucij nimamo. Napredovanje je zakonsko urejeno. Novo delovno razmerje za nedoloen as se lahko sklene, e opravljanja nalog ni mogoe zagotovit z ustreznimi prerazporeditvami delavcev v organu. Primerjava sistemov sistem izobraevanja vstop v slubo zaposlovanje na delovnih mestih napredovanje splona znailnost pozicijski sistem ni posebnih izobraevalnih institucij katerokoli delovno mesto vijih odprto za vse karierni sistem posebne izobraevalne institucije vstopno uslubensko mesto doloene kariere odprto le za javne uslubence

ni zakonsko urejeno zakonsko urejeno odprtost do zasebnega zaprtost sektorja: mobilnost med zasebnim in javnim sektorjem NOVO: nova ureditev bo jasno loila kaj je to naziv in kaj je delovno mesto. Uvedla bo delovne poloaje. Primerjava med politinimi funkcionarji in javnimi uslubenci ? FUNKCIONARJI se od javnih uslubencev razlikujejo po naslednjih tokah: 1. politino so odgovorni 2. ne odloajo strokovno ampak politino

17

3. na svojo mesto pride z izvolitvijo ali imenovanjem na podlagi politinih kriterijev 4. niso strokovnjaki za vsa podroja na katerih delajo 5. njegov poloaj je vezan na mandatno obdobje Na dravni ravni so v slovenskem pravnem sistemu funkcionarji: 1. predsednik republike 2. poslanci Dravnega zbora 3. lani Dravnega sveta (edini opravljajo funkcijo neprofesionalno) 4. predsednik Vlade 5. varuh lovekovih pravic 6. sodniki Ustavnega sodia 7. lani Raunskega sodia 8. sodniki in dravni toilci (imajo status funkcionarja zato, ker jih voli oz. imenuje DZ na predlog sodnega sveta, po svojem poloaju so pa vseeno blije javnim uslubencem) 9. nekateri predstojniki vladnih slub 10. dravni sekretarji ( ker je v organizacijski hierarhiji tik za ministrom je poleg njegove strokovnosti je potrebno zagotoviti tudi skladnost njegove politine usmeritve s politino usmeritvijo vlade oziroma ministra) Na lokalni ravni (v obinskih organih) so funkcionarji: 1. lani obinskega sveta 2. upan (ali bo opravljal funkcijo profesionalno ali ne odloa sam) 3. podupani Nadzor nad delovanjem uprave: Dravna uprava izvaja svoje funkcije z razlinimi oblikami delovanja: 1. izdaja splone oblastne pravne akte (pravilnik, odredba, navodilo) 2. izdaja posamine oblastne pravne akte (odloba, sklep) 3. izdaja oziroma sklepa akte poslovanja (pogodbe, javni razpisi ) 4. izdaja interne akte (interna navodila, okronice ) 5. opravlja materialna dejanja Vse navedene oblike so podvrene naelu zakonitosti. Oblike nadzora nad delovanjem DU ? Nadzor nad delovanjem uprave je lahko: 1. formalen (kadar ga izvajajo dravni organi v predpisanih postopkih) 2. neformalen (kadar ga izvajajo neoblastni subjekti mediji ) Formalni nadzor se nad delovanjem organov DU izvaja: 1. znotraj uprave same (upravni nadzor). Ta nadzor izvajajo hierarhino viji organi nad hierarhino nijimi organi (interni upravni nadzor) in organi ki niso hierarhino nadrejeni nadzorovanemu organu (zunanji ali eksterni nadzor) 2. izvajajo ga tudi organi sodne oblasti (sodni nadzor) To je nadzor nad pravno zakonitostjo delovanja drave 3. izvaja ga zakonodajna veja oblasti nad izvrilno ( politini nadzor) Vlada je odgovorna parlamentu (nezaupnica, interpelacija, poslanska vpraanja). Posledice so politine sankcije. 4. Nadzor nad smotrnostjo delovanja uprave. Izvaja se znotraj uprave same in izvajajo ga tudi raunska sodia. Varuh lovekovih pravic izvaja naslednje vrste nadzora: 1. Formalen v smislu: varuh je dravni organ in njegov postopek je zakonsko urejen 2. Neformalen v smislu: nima pravnih sankcij Ustavna pritoba s podroja upravnega prava ? Upravno sodie: e dobi upravno sodie v presojo posamien upravni akt (odloba), ki je bila izdana na podlagi in v skladu s podzakonskim predpisom (npr. pravilnikom), za katerega sodie meni, da je nezakonit, ima na voljo dve monosti: lahko predpis spregleda in

18

neposredno uporabi zakon ter na tej podlagi odpravi posamini akt, lahko pa postopek ustavi in zahteva zaetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiem ter nadaljuje z odloanjem po odloitvi Ustavnega sodia Sodni nadzor posaminih aktov dravne uprave ? sodni nadzor nad posaminimi pravnimi akti; Pravno sredstvo je tu tako imenovana ustavna pritoba, katero lahko vloi vsakdo, ki meni da mu je bila s posaminim aktom organa javne uprave krena njegova lovekova pravica ali temeljna svoboina. O ustavni pritobi odloa ustavno sodie. Ustavno pritobo je mogoe vloiti ele potem, ko so izrpana vsa druga pravna sredstva (izjemoma e prej toda le kadar gre za oitno kritev, z izvritvijo posaminega akta pa bi za pritonika nastale nepopravljive kodljive posledice). Nikakor pa ni mogoe ustavne pritobe vloiti pred izrpanjem rednih pravnih sredstev (pritobe v upravnem sporu). Upravne pritobe se torej vlagajo zoper sodbe Vrhovnega sodia v upravnem sporu o zakonitosti upravnih aktov in ne neposredno zoper upravne akte. Upravni spor ? Upravno sodie: nadzira zakonitost posaminih aktov DU (odlobe). Postopek ko gre za odloanje o zakonitosti posaminih upravnih aktov se imenuje upravni spor. To je spor med posameznikom (tonik) in pravno osebo (toenec), ki je izdala upravni akt, s katerim naj bi bila posamezniku krena kakna pravica ali pravna korist. Upravno sodie odloa o zakonitosti upravnih aktov na prvi stopnji. Nezakonit akt praviloma odpravi, ne odloi pa o sami pravici oziroma obveznosti. Lahko naloi upravnemu organi ki je izdal sporen akt, kako naj ravna pri izdaji novega upravnega akta. To je tako imenovani kasacijsko pooblastilo. Mono pa je tudi, da Upravno sodie v upravnem sporu kar samo odloi o stvari namesto uprave, torej s svojo sodbo nadomesti odlobo upravnega organa, tu pa govorimo o sporu polne jurisdikcije. Zoper odlobe Upravnega sodia je dopustna pritoba, o kateri odloa vrhovno sodie. Izpodbijati je mono le dokonen pravni akt, tonik pa mora prej izkoristiti monost pritobe (e tonik v zakonitem roku ne vloi pritobe zoper prvostopenjski upravni akt, tudi tobe v upravnem sporu ne more ve vloiti). Rok za vloitev tobe je 30 dni od vroitve pravnega akta. JAVNA NAROILA Je reim pri katerem se porabljajo javna sredstva. Javno naroilo je celota pravnih dejanj s katerimi si naronik zagotavlja blago, storitve in gradbena dela. Naronik so vse osebe javnega prava (uporabniki proraun), javni zavodi in javna podjetja. Kaken je namen javnih naroil ? namen je, da se zagotovi konkurennost z javnim razpisom - s konkurennostjo se zagotavlja smotrnost javne porabe, saj se izbere najugodneji ponudnik zagotovi se enakopraven dostop vseh zainteresiranih do javnega naroila (ali je dopustno dajati prednost domaim ponudnikom ? e drava oceni, da je smotrna politina odloitev bo dala prednost domaim ponudnikom - zaita domaega gospodarstva pred tujo konkurenco. V procesu vkljuevanja v mednarodne gospodarske integracije se drave tudi zavezujejo, da bodo odpravile takne konkurenne omejitve.); * prepreevanje korupcije; zakon vsebuje antikorupcijsko klavzulo, ki zahteva od naronika, da zavrne vsako ponudbo, e ponudnik hkrati ponuja kakrnokoli ugodnost za sklenitev pogodbe.;* zagotavlja finanno disciplino METODE ODDAJE JAVNIH NAROIL Imamo pet nainov in sicer: Javni razpis brez omejitev - klasini javni razpis (pride v potev kadar niso podani pogoji za kakno drugo ponudbo. Razpis se objavi v Uradnem listu in omogoi se vpogled v razpisno dokumentacijo. Le-ta mora vsebovati natanno opredeljena merila za izbiro. Doloi se rok za ponudbe. Ponudbe se odpirajo javno. Temu sledi postopek ocenjevanja ponudb, ki ga vodi posebna komisija (vsaj en lan komisije mora imeti pravna znanja s podroja javnih naroil) pri naroniku. Sledi sklep naronika o izbiri najugodnejega ponudnika.) Javni razpis s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (pride v potev kadar gre za tako zahtevna dela oziroma tako obsena dela, da obstaja manje tevilo gospodarskih subjektov, ki so sposobni

19

izvesti naroilo - gradnja avtocest. V tem postopku naronik v prvi fazi prizna sposobnost doloenim ponudnikom. Te ponudnike povabi, da dajo svoje ponudbe. Ta postopek se uporablja tudi za periodina naroila npr. pisarnikega materiala - pogodba se sklene z vsemi, ki jim je priznana sposobnost; imamo ve dobaviteljev.) Dvostopenjski javni razpis (uporabi se kadar gre za izredno zahtevne tehnine in strokovne reitve in ko naronik zaradi tega ni sposoben sam izdelati razpisne dokumentacije - gradnja objektov. V prvi fazi pozove vse zainteresirane, da predlagajo tehnine reitve, ki so podlaga za drugo fazo. Izbrana tehnina reitev predstavlja razpisno dokumentacijo. Nazadnje naronik izbere med ve ponudniki tistega, ki je najugodneji.) Metoda zbiranja ponudb (uporabi se kadar so naroniku tono znani vsi moni ponudniki. Namesto javnega razpisa naronik pozove znane ponudnike, da dostavijo svoje ponudbe.) Neposredna sklenitev pogodbe brez javnega razpisa (zakon natanno doloa primere, ko je mogoe skleniti pogodbe brez javnega razpisa. Ti so: naroila do doloenega zneska (zakonsko doloen je 5 milijonov); kadar gre za naroila zaupne narave (vojaka oprema); kadar je na trgu en sam ponudnik, ki je sposoben izvesti naroilo; v primeru vije sile; kadar se javno naroilo daje osebam javnega prava; nestandardne intelektualne storitve; e se razpis ponovi 2x in se vedno javi en sam ponudnik. Pravno varstvo neizbranih ponudnikov : neizbranim ponudnikom je na voljo ravizija preizkus zakonitosti opravljenega postopka. Opravlja jo posebna komisija, ki jo bo imenoval DZ. Na voljo je pa tudi sodno varstvo (okrono sodie I. Stopnje) FUNKCIONALNA KOMPONENTA ali Funkcionalni vidik lok. samouprave: Drava mora obinam prepustiti del oblasti, morajo imeti svoje izvirne pristojnosti. Obine opravljajo naloge izvirnega in naloge prenesenega delokroga. (politina decentralizacija) 1. Izvirne so tiste naloge (pristojnosti) o katerih obinski organi sprejemajo samostojne politine odloitve. 2. Prenesene pa so tiste, ki jih opravljajo v imenu drave oz. namesto dravne uprave. Izvirne pristojnosti obine (naloge) - bi lahko razvrstili po 5 glavnih funkcijah, ki jih ima obina kot javnopravna skupnost: 1. servisna funkcija (obina zagotavlja izvajanje javnih slub: - negospodarska na podroju zdravstva, olstva in socialnega varstva; g - gospodarska na podroju varstva okolja, kom. dejavnosti, prometa Obina zagotavlja njihovo izvajanje v reijskih obratih, z ustanavljanjem javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij ter s podeljevanjem koncesij in vlaganjem javnega kapitala. 2. funkcija gospodarjenja s premoenjem obine (z javno infrastrukturo, lok. javnim dobrim). Z objekti in napravami ki so namenjeni za javne slube (vodovod, zgradba ole, zgradba zdravstvenega doma ) 3. pospeevalna (razvojna) funkcija (obina z razlinimi ukrepi usmerja razvoj na svojem obmoju, npr. pospeuje razvoj gospodarske dejavnosti, negospodarske dejavnosti, varstva okolja, gradnja neprofitnih in socialnih. stanovanj). 4. funkcija urejanja prostora (obina s prostorskim planiranjem in sprejemanjem prostorskih izvedbenih aktov razmea dejavnosti v prostoru in doloa namembnost obinskega prostora, OS sprejme zazidalni nart, ureditveni nart, prostorsko ureditveni pogoji). 5. regulativna funkcija V tej funkciji se obina kae kot oblast, ki na prisilen nain ureja pravna razmerja na svojem obmoju (s predpisi statut, obinski odloki). 6. davna funkcija (obina ima zelo malo pristojnosti pri predpisovanju davkov) Ta funkcija je v povezavi z razvojno, saj z zbranim denarjem lahko naredimo kaj novega v obini. 7. Stanovanjska funkcija (obina je pristojna za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj). Kakno je mesto obine v procesu javnega upravljanja ? Njeno upravljanje je vezano na zakon, toda lokalna samouprava ni samo izvrevanje zakonov. Ima ve manevrskega prostora kot izvrilna veja oblasti. Odloa o tistih zadevah, ki so od obine do obine razline. Prenesene pristojnosti obine:

20

so tiste naloge in pristojnosti, ki jih drava prenese na obinske organe zaradi veje racionalnosti iz organizacijskih razlogov; gre za izvrevanje zakonov in podzakonskih predpisov. Prenesenih pristojnosti pri nas obine nimajo. Razlike med izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi: 1. pri izvirnih gre za politino odloanje, pri prenesenih pa le za strokovno izvrevanje zakonov in podzakonskih predpisov; 2. pri odloitvah organov lokalnih skupnosti, sprejetih v okviru izvirne pristojnosti, dravni organi nadzirajo le zakonitost, pri odloitvah, sprejetih v okviru prenesenih pristojnosti. pa tudi smotrnost; 3. pri odloanju o zadevah iz izvirne pristojnosti so organi lokalnih skupnosti samostojni in nikomur podrejeni, pri prenesenih pristojnostih pa se med organi lokalnih skupnosti in organi dravne uprave vzpostavijo hierarhina razmerja (organi lok. skupnosti so vezani na navodila organov dravne uprave). PRORAUN Je finanni, politini in pravni akt. Je tudi finanni mehanizem. Finanni mehanizem gre za sklad v katerega se stekajo vsi javni prihodki in se krijejo vsi javni izdatki. Finanni akt - ker izkazuje javne prihodke po posameznih virih in izdatke po namenih. Politini akt razporeja javne finance po posameznih namenih: kae koliko neka druba v doloenem trenutku vrednoti posamezne javne potrebe. V veliki meri je proraun vezan na sprejete zakone. Proraun ne vzpostavlja novih finannih obveznosti, lahko samo predvidi doloene prihodke in izdatke. DZ ali obini ostaja manevrski prostor za politino razporejanje prorauna. Politini akt je zaradi tega, ker se v njem izraa vrednostno stalie neke drube do razlinih javnih potreb. Proraun je zelo dober izraz politine podobe neke drube. Pravni akt je sestavljen iz dveh delov: normativni del / proraun v ojem smislu. RAUNSKO SODIE Je najviji revizijski organ za kontrolo dr. raunov, dr. prorauna in celotne javne porabe v RS. RS je v razmerju do drugih dr. organov samostojen in neodvisen organ. Aktov s katerimi RS izvruje svojo revizijsko pristojnost ni dopustno izpodbijati pred sodii, niti pred drugimi dr. organi. RS ima poslovnik, ki ga sprejme v soglasju z DZ. Delo RS je javno, javnost se zagotavlja na nain, ki ga doloa zakon in poslovnik. Sestavljeno je iz 9-ih lanov in dveh namestnikov. lani so imenovani za dobo 9-ih let. Imenuje jih DZ na predlog predsednika drave. lan RS je lahko razreen: - e DZ predloi izjavo da odstopa - e je obsojen na KD s kaznijo odvzema prostosti - e trajno izgubi monost opravljanja svoje funkcije - e ne ravna v skladu z ustavo in zakoni. Predsednik RS zastopa in predstavlja RS. Je generalni dravni revizor in predstojnik RS. RS ima najve 6 vrhovnih revizorjev. Vrhovnega dr. revizorja imenuje in razrei predsednik RS z odlobo. Imenuje ga zo dobo 9-ih let. Pristojnosti RS: - RS revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev - Revidira lahko pravilnost in smotrnost poslovanja - Revidira lahkko akt o preteklem, kakor tudi akt o nartovanem poslovanju porabnikov javnih sredstev. V okviru, ki ga postavlja zakon RS samostojno doloa katere revizije bo izvedel v posameznem obdobju. Pri doloanju revizij, ki jih bo izvedlo v posameznem koledarskem letu RS obravnava predloge poslancev in delovnih teles DZ, Vlade, ministrstev in org. lok. skupnosti. Upotevati pa mora najmanj 5 predlogov DZ, od tega najmanj dva predloga opozicijskih poslancev. RS mora vsako leto revidirati: - Pravilnost izvritve dr. prorauna - Pravilnost poslovanja JZ za zdr. zavarovanje - Pravilnost poslovanja ZPIZ - Pravilnost poslovanja ustreznega tevila mestnih in drugih obin.

21

22