UNIVERZITET "SV.

KIRIL I METODIJ# FILOZOFSKI FAKULTET INSTITUT ZA DEFEKTOLOGIJA

DIPLOMSKA RABOTA TEMA: ULOGATA NA INVALIDSKITE ORGANIZACII VO ZA[TITATA, EDUKACIJATA I REHABILITACIJATA NA LICATA SO INVALIDNOST
Mentor: Kandidat:

Prof. d-r Goran Ajdinski

Bojan Grujevski

Skopje, Januar 2006

SODR@INA VOVED

I. TEORETSKI DEL

1. Lica so invalidnost: Definicii Klasifikacija Pri~ini Zastapenost 2. Invalidski organizacii: Sozdavawe na invalidskite organizacii Zakonodavna zasnovanost Zna~ewe i op{testvena uloga

II. ISTRA@UVA^KI DEL INVALIDSKI ORGANIZACII, CELI, ZADA^I, AKTIVNOSTI I NAJZNA^AJNI PROGRAMSKI OPREDELBI)

1. 2. 3. 4.

Sojuz na gluvi i nagluvi na RM; Sojuz na slepi na RM; Sojuz na telesno-invalidizirani lica na RM; Republi~ki centar za poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost-"PORAKA#; 5. Republi~ka konferencija na socio-humanitarnite organizacii na RM; 6. Zaedica na invalidski organizacii na RM.
PREDLOZI LITERATURA

Vo dr`avata postojat razli~ni vidovi nevladini organizacii vo koi gra|anite se organiziraat od razli~ni pri~ini i potrebi:
Nevladini organizacii vo koi gra|anite se organiziraat spored profesijata na svoite ~lenovi; Zdru`enija za zadovoluvawe na opredeleni afiniteti na svoite ~lenovi; Zdru`enija na lica so invalidnostinvalidski organizacii.

Invalidskite organizacii svoite dejnosti gi ostvaruvaat preku:

oblici na op{testveno-normativna dejnost; kulturno-prosvetna dejnost; sportsko-rekreativna dejnost; stru~na i druga aktivnost.

Na inicijativa na ovie prvi nevladini invalidski organizacii, vo 1949 godina e osnovana i prvata defektolo{ka ustanova vo s. Petrovec-Skopsko "Dom za defektni deca.

Vo diplomskava rabota, predmet na obra-botka }e bidat 4 invalidski organizacii: lica so o{teten vid; o{teten sluh; telesna invalidnost i mentalna retardacija, a toa se:

Sojuz na gluvi i nagluvi na RM; Sojuz na slepi i slabovidni na RM; Sojuz na telesno-invalidizirani lica na RM; Centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost-PORAKA.

Zakonodavna zasnovanost za osnovawe na organizaciite: So Ustavot na RM na gra|anite im se garantira sloboda na zdru`uvawe, zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa; Vrz osnova na ovaa ustavna opredelba, na~inot na osnovawe i rabotewe na nevladinite organizacii e uredeno so poseben zakon: Zakon za zdru`enija na gra|ani i fondacii; Zdru`enijata na gra|ani, imaat praven subjektivitet koj go steknuvaat so denot na upisot vo sudskiot registar na zdru`enija na gra|ani.

Aktivnosti: unapreduvawe i izedna~uvawe na osnovnite ~ovekovi prava na licata so invalidnost so pravata na drugite gra|ani; vrabotuvawe i socijalna za{tita; obrazovanie, zdravstvo i zdravstveno osiguruvawe; materijalno obezbeduvawe i nabavka na pomagala; dostapnost sport i rekreacija.

ZAEDNI^KI PROGRAMSKI OPREDELBI I AKTIVNOSTI NA ^ETIRITE INVALIDSKI ORGANIZACII Vo ramkita na ostvaruvaweto na op{testvenata gri`a na licata so invalidnost, invalidskite organizacii se anga`irani na slednite problemi i aktivnosti: unapreduvawe na ~ovekovite prava na licata so invalidnost; vodewe evidencija i sorabotka so nadle`nite institucii za prijavuvawe, dijagnostika i rasporeduvawe na licata so invalidnost;

Invalidskite organizacii se anga`irani na slednite problemi i aktivnosti: anga`irawe za navremeno po~nuvawe so rehabilitacija, specijalno vospitanie i obrazovanie i nivno unapreduvawe; davawe pomo{ pri vrabotuvawe i adaptacija vo rabotnata sredina; organizirawe kulturno-sportski i umetni~ki aktivnosti; iniciraat re{avawe na materijalni, zdravstveni, socijalni i drugi pra{awa od zna~ewe za licata so invalidnost;

Invalidskite organizacii se anga`irani na slednite problemi i aktivnosti: pokrenuvaat gra|anski inicijativi za izmeni i dopolnuvawe na postojnite zakonski propisi i donesuvawe novi zaradi pokvalitetni re{enija za pravata na licata so invalidnost. obezbeduvaat poddr{ka na semejstvata koi imaat lica so invalidnost; ja pomagaat deinstitucionalizacijata na licata so invalidnost i nivno opfa}awe vo alternativni servisni slu`bi.

1. SOJUZ NA GLUVI I NAGLUVI NA RM Sojuzot na gluvi i nagluvi na Makedonija (SGNM) e edna od prvite nevladini organizacii vo RM formiran vo 1948 god. vo Skopje so 6.000 ~lenovi zdru`eni vo 19 me|uop{tinski zdru`enija.

KOMI SI JA ZA OBRA ZOVA N I E I REHA BI LI TA C I JA

KOMI SI JA ZA SP ORT I REKREA C I JA

KOMI SI JA ZA ORGA N I ZA C I JA I RA ZVOJ

KOMI SI JA ZA ME\ UN A RODN I ODN OSI

KOMI SI JA ZA F I N A N SI RA WE

N A DZOREN ODBOR

KOMI SI JA ZA ZN A KOVEN JA ZI K

VELES

I ZVR[ EN ODBOR NA SOJUZOT NA G LUVI I NAG LUVI NA MAKEDONI JA / 9 ^LENA /

SV. NI KOLE

SKOP JE

KUMANOVO

TETOVO

GOSTI VAR

NAJVI SOK ORG AN NA SOJUZOT NA G LUVI I NAG LUVI NA MAKEDONI JA E SOBRANI ETO KOE E SOSTAVENO OD 36 PRETSTAVNI CI NA 19 ME\ UOP[ TI NSKI ORG ANI ZACI I

KO^ ANI

[ TI P

KI ^ EVO
MAKEDONSKI BROD

GEVGELI JA

STRUMI CA OHRI D DEBAR KAVADARCI

STRUGA

RESEN

BI TOLA

P RI LEP

Osven prezentiranite programski aktivnosti Sojuzot na gluvi i nagluvi na Makedonija e inicijator na osnovawe obrazovnorehabilitacioni ustanovi za gluvi, kako {to se: Zavod za rehabilitacija na deca so o{teten sluh Ko~o Racin-Bitola; Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glasSkopje; Centar za rehabilitacija i obrazovanie na mladinci Partenie Zografski-Skopje.

@enska folklorna grupa pri KUD Mir~e Acev

Vo 1975 godina F.K. Sloboda pri Sojuzot na gluvite ja osvoi titulata dr`aven prvak na porane{na Jugoslavija.

Po 1991 godina Sojuzot na gluvi i nagluvi be{e primen za ramnopraven ~len na: Svetskata federacija na gluvi (WFD) pod ustavnoto ime na na{ata dr`ava; Ramnopraven ~len na Svetskata sportska federacija na gluvi (CISS); Evropskata sportska federacija na gluvi (EDSO); Redoven ~len na Regionalniot sekretarijat na organizaciite na gluvi od centralna i jugoisto~na Evropa (CERS);

18-ta Olimpijada na gluvite vo Danska

2. SOJUZ NA SLEPI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Sojuzot na slepi na R. Makedonija (SSRM) formiran vo 1946 god. e najstara invalidska organizacija. Taa dejstvuva kako nacionalna, nevladina i neprofitabilna organizacija od posebno op{testveno zna~ewe. Vo Sojuzot, preku svoite 18 zdru`enija, ~lenuvaat okolu 2.500 ~lenovi-slepi lica.

Kulturno umetni~ko dru{tvo BiljanaSkopje (1970-2006)

Vo devedesettite godini od minatiot vek, Sojuzot uspe{no gi organizira i realizira aktivnostite vo gradewe me|unarodna pozicija. Sojuzot na slepite lica na Makedonija e ~len na: Svetskata Federacija na slepi (WFB); Evropskata Federacija na slepi (EFB); Svetskata i Evropskata sportska federacija na slepi; Svetskata {ahovska federacija;

3. SOJUZ NA TELESNO-INVALIDIZIRANI LICA NA MAKEDONIJA

SOBRANIE Pretsedatel Skopje 1340 [tip 561 Prilep 468 Izvr{en odbor
Odbor za kontrola

Bitola 628 Tetovo 465 Strumica 300

Kumanovo 307
Radovi{ 210 Kavadarci 114 Ohrid 100 Gevgelija 80 Sveti Nikole 58

Ko~ani 284
Veles 107 Struga 119 Debar 100 Ki~evo 119

3. SOJUZ NA TELESNO-INVALIDIZIRANI LICA NA MAKEDONIJA

Br oj na ~l enovi ( vo pr ocent i po di jagnozi ) * na 1/07/2005 STI
L M i ma vkupno 5360 ~l enovi

195

307 836

2399

503 153 667 Di st r of i ja 5% Cer ebr al na par al i za 16% Par apl egi ja 9% Ost anat i 44% Mul t i pl eks skl er oza 6% Det ska par al i za 9% Amput aci i 12%

Na sportski plan najdobri rezultati postignaa: Branimir Jovanovski na paraolimpiskite igri vo Barselona 1992 godina, vo disciplinata vozdu{en pi{tol kade osvoi zlaten medal postavuvaj}i nov svetski i olimpiski rekord i Van~o Karanfilov koj stana evropski prvak vo strela{tvo vo Danska, 2001 godina.

Branimir JOVANOVSKI

Van~o KARANFILOV

Me|u ovie lica e razvieno i likovnoto tvore{tvo, koe se stimulira preku organizirawe izlo`bi, osobeno po povod nedelata na licata so invalidnost.

Roza MOJSOVSKA

Nejzino likovno delo Svetilnik

Sojuzot ima sorabotka so drugi srodni organizacii od zemjata i stranstvo: Polnopraven ~len e na Svetskata Asocijacija na telesno-invalidizirani lica ("FIMITIK"); Sojuzot, preku Zaednicata na invalidski organizacii e pridru`na ~lenka na Evropskiot Forum za lica so invalidnost ("EDF").

4. REPUBLI^KI CENTAR ZA PODDR[KA NA LICATA SO INTELEKTUALNA POPRE^ENOST-PORAKA Vo 1963 godina e formirano Dru{tvo za pomo{ na mentalno-retardirani lica na Makedonija, koe od 1998 godina se transformira vo Republi~ki centar za lica so intelektualna popre~enostPORAKA e gra|anska, roditelska i nevladina organizacija, koja gi zastapuva pravata i interesite na pove}e od 20.000 lica so intelektualna popre~enost vo RM zdru`eni vo 20 lokalni organizacii.

Fudbalski natprevar vo Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci-Skopje

Dneven centar za zgri`uvawe lica so intelektualna popre~enost

RCPLIP-PORAKA e redoven ~len na: Evropskata inkluzija; Interkontinentalnata inkluzija; Evropskata asocijacija za obezbeduvawe servisni slu`bi na licata so intelektualna popre~enost ("EASPD"); PORAKA ima organizirano pet servisni slu`bi vo Skopje, Ko~ani, Radovi{, Ohrid i Strumica.

5. REPUBLI^KA KONFERENCIJA NA SOCIJALNO-HUMANITARNITE ORGANIZACII Vo 1981 godina e formirana Republi~ka konferencija na socio-humanitarni organizacii vo koja ~lenuvaat slednite organizacii:

Republi~ka konferencija na socijalno humanitarni organizacii na Makedonija

Sojuz na slepi na Makedonija Sojuz na dru{tva za pomo{ na mentalno retardiranite lica na Makedonija Sojuz na trudovi invalidi na Makedonija Sojuz na organizacii za suzbivawe alkoholizam, narkomanija, nikotinizam Sojuz na zdru`enija na socijalni rabotnici na Makedonija Sojuz na gluvi i nagluvi na Makedonija Sojuz na telesno invalidni lica na Makedonija Sojuz za sport i rekreacija na invalidnite lica na Makedonija Sojuz na civilnite invalidi od vojnata na Makednija Sojuz na defektolo{ki dru{tva na Makedonija

Zdru`enie na klubovi na lekuvani alkoholi~ari na Makedonija

Planinarski sojuz na Makedonija spasitelna slu`ba

6. ZAEDNICA NA INVALIDSKI ORGANIZACII NA MAKEDONIJA

Vo 1996 godina, RKSHOM }e pretrpi transformacija i }e go promeni svoeto ime vo Zaednica na invalidski organizacii na Makedonija vo koja ~lenuvaat 7 invalidski organizacii, i toa:

L okal ni zdr u` eni ja 19

L okal ni zadr u` eni ja 17

L okal ni zdr u` eni ja 20

Sojuz na gl uvi i nagl uvi na Republ i ka M akedoni ja

Sojuz na t el esno i nval i di zi r ani l i ca na Makedoni ja

R.C. Za poddr { ka na l i ca so i nt el ekt ual na popr e~enost P ORA KA

Zaedni ca na i nval i dski or gani zaci i na Makedoni ja

Sojuz na sl epi na Republ i ka Makedoni ja

Sojuz na i nval i di od vojnat a na R. Makedoni ja

F eder aci ja za spor t i r ekr eaci ja na i nval i di t e na R. Makedoni j a

Sojuz na i nval i di t e na t r udot na M akedoni ja

L okal ni zdr u` eni ja 18

L okal ni zdr u` eni ja 13

L okal ni zdr u` eni ja 15

L okal ni zdr u` eni ja 34

Zakoni:

Zakon za vrabotuvawe lica so invalidnost; Zakon za socijalna za{tita; Zakon za sport.

Predlozi Trgnuvaj}i od zna~eweto i ulogata na invalidskite organizacii za da se unapredi nivnata rabota dr`avata treba: da im go priznae pravoto na organizaciite na licata so invalidnost da gi zastapuvaat licata so invalidnost na nacionalno, regionalno i lokalno nivo; da se stimulira ulogata na lokalnite organizacii na licata so invalidnost za da imaat vlijanie vrz sostojbite na lokalno nivo.

Predlozi Dr`avata treba: da ovozmo`i licata so invalidnost aktivno da bidat vklu~eni vo razvojot na nacionalnoto zakonodavstvo vo vrska so nivnite prava; da gi konsultira invalidskite organizacii koga se podgotvuvaat standardite i normite za dostapnost i koga se oblikuvaat proekti za javna izgradba za da se obezbedi maksimalna dostapnost;

Invalidskite organizacii treba: pobrzo da se prestruktuiraat i organizaciono i kadrovski i svoite statuti i programi gi usoglasat so zakonskata regulativa i programite na invalidskite organizacii-~lenki na Evropskata Unija; vo svoite redovi da vklu~at stru~ni kadri, popsebno defektolozi koi mo`at da se nosat so predizvicite na novoto vreme;

Invalidskite organizacii treba: da gi educiraat i osposobuvaat ~lenovite, osobeno mladite lica so invalidnost za da mo`at sami da rakovodat so invalidskite organizacii; da se podobri sorabotkata so site mediumi za da se obezbedi po{iroka poddr{ka od javnosta.

BLAGODARAM ZA VA[ETO VNIMANIE