Drevesa Učna Pot

Drevesa in grmi na Loki uni poti
Kazalo
1. 2. 3. POVZETEK .............................................................................................................................. 2 ZAHVALA ................................................................................................................................ 3 UVOD ....................................................................................................................................... 4
3.1 Nastanek ideje in njen razvoj.....................................................................................................................4 3.2 Herbarij .....................................................................................................................................................6 3.3 Ksiloteka ....................................................................................................................................................6
4.
DREVESA IN GRMI NA L OKI U NI POT ......................................................................... 7

una pot .......................................................................................................................................... 7 Potek Loke une poti ...................................................................................................................... 7 Vsebina in cilji .................................................................................................................................. 7 Oznaka dreves in grmov na Loki uni poti ....................................................................................... 9
4.1 Loka 4.1.1 4.1.2 4.1.3
4.2 Drevesa in grmi........................................................................................................................................ 10 4.2.1 Kaj je drevo, kaj je grm, kje je meja med grmom in drevesom? ....................................................... 10 4.3 Opis rastline (habitus) .............................................................................................................................11 4.4 Opis listov ................................................................................................................................................ 11 4.5 Opis skorje............................................................................................................................................... 11 4.6 Opis cvetov .............................................................................................................................................. 11 4.7 Opis plodov ............................................................................................................................................. 11 4.8 Uporabnost ............................................................................................................................................. 12 4.9 Zanimivosti .............................................................................................................................................. 12
5. OPISI DREVESNIH IN GRMOVNIH VRS T ........................................................................13 6. 7. 8. ZAKLJUEK ....................................................................................................................... 144 LITERATURA .................................................................................................................... 145 PRILOGE ............................................................................................................................ 146
1
1. Povzetek
V okviru naloge smo raziskovali, katera pomembnej a drevesa in grmi rastejo na Lo ki uni poti. Izbrana drevesa in grme smo oznaili in pomembneja tudi opisali. Pri opisu smo dali poudarek prepoznavanju in zanimivostim izbranih drevesnih in grmovnih vrst, predvsem pa uporabnosti in poimenovanju le teh. Vzporedno smo raziskovali vzorce lesa in jih uredili v ksiloteko. Izdelali smo tudi herbarij in table za oznaitev pomembnejih dreves in grmov na Lo ki u ni poti. Lo ka una pot je eden izmed nainov, ki iri zanimanje za nao naravno in kulturno dedi ino.
Summery
In the frame of this task we were researching which important trees and bushes grow on the learning path of kofja Loka. We marked the chosen trees and bushes and described the most important of them. In the description we emphasised the recognition and the interesting things of chosen sorts of trees and bushes and above all their usage and correct naming. At the same time we were researching the samples of wood and arranged them in a xilotheque. We prepared a herbarium and sign boards for marking the most important trees and bushes on the learning path of kofja Loka. The learning path of kofja Loka is one of the ways to spread the interest in our natural and cultural heritage.
2. Zahvala
Za pomo pri izdelavi raziskovalne naloge bi se radi zahvalili soolcem 1.a razreda, predvsem Anetu Benediiu, Izidorju Korenu in Joetu Polniku, ker so nam pomagali pri opisu drevesnih in grmovnih vrst ter pri urejanju herbarija in ksiloteke. Zahvala velja tudi O Ivana Groharja v kofji Loki za sodelovanje pri razvijanju ideje o Loki uni poti in pri njeni ureditvi. Zahvaljujemo se tudi mentorjem za svetovanje, usmerjanje in spodbudo pri delu.
3. Uvod
Soasno z vse vejim ogroanjem narave in pogosto e opaznim unievanjem pomembnih ivljenjskih prostorov se vse bolj iri zanimanje za pri nas uspevajoe rastlinstvo, pa tudi za domae ivalstvo. Vedno ve ljudi spoznava pomen narave in naravnih bivali za rastline ter se trudi za njihovo obvarovanje navsezadnje je od narave odvisno tudi nae preivetje. Loka una pot je eden izmed nainov, ki iri zanimanje za nao naravno in kulturno dediino.
3.1 Nastanek ideje in njen razvoj
V okviru mednarodnega projekta Comenius je v zaetku olskega leta 2006/2007 na nai oli nastala ideja, da bi pripravili Loko uno pot (LUP). Vodila bi po poti proti Lubniku, na tej poti pa bi poimenovali drevesne in grmovne vrste in naravne ter kulturno-zgodovinske znamenitosti, saj na kofjelokem obmoju tovrstne une poti e ni. Na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Kranj) smo se pozanimali glede poteka une poti in pridobitve lastnikih dovoljenj. Izvedeli smo, da imajo podobno idejo tudi na osnovni oli Ivana Groharja v kofji Loki. Pri uresniitvi skupne ideje smo se povezali med seboj. Veina Loke une poti poteka po ustaljeni loki planinski poti, zato smo se povezali s Planinskim drutvom kofja Loka in z Drutvom za raziskovanje podzemlja kofja Loka Pri projektu se nam je pridruilo tudi Gobarsko drutvo kofja Loka. Obiskovalci poti bodo na poti opozorjeni na lesne gobe. V Vincarki grapi je na majhnem podroju kar petnajst razlinih vrst lesnih gob. Pri pridobitvi soglasij lastnikov zemlji za postavitev oznaevalnih tabel so nam pomagali na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Kranj). Prednost Loke une poti je predvsem v tem, da zaradi ugodnih podnebnih in rastinih razmer na tem podroju najdemo veliko drevesnih in grmovnih vrst. Podnebje je zmerno humidno in primerno za uspevanje gozda. Za veino krajev predalpskega sveta je znailno mrzlo zimsko obdobje od decembra do februarja; povprena mesena temperatura je okoli nile ali pod njo. Poleti pa so temperature lahko dokaj visoke. Relativna zrana vlaga je zelo visoka, od 82- do 88-odstotna.
Obmoje Loke une poti sega v podgorski (submontanski ) rastlinski pas, ki sega od ravnine o povpreno 600 metrov nadmorske viine. Prevladuje apnena podlaga in rjava pokarbonatna tla, ugodna za rast gozdov. Najprej smo mislili predstaviti samo drevesa, ker pa ni velike razlike med drevesom in grmom oziroma nekatera drevesa nastopajo tudi v obliki grmov, smo raziskali obe vrsti. Na Loki uni poti smo raziskali in prepoznali 82 razlinih drevesnih in grmovnih vrst, od katerih pa so oznaene le najpomembneje in najzanimiveje glede na uporabnost in lastnosti lesa. Od 82 drevesnih in grmovnih vrst premoremo kar 71 domaih (avtohtonih) vrst, ki so veinoma sestavni deli gozdnih zdrub. Del Loke une poti pa poteka mimo naselja z urejenimi vrtovi, kjer rastejo tuje drevesne ali grmovne vrste in nekaj teh smo v nalogi tudi opisali (npr. magnolija). Loka una pot je predstavljena tudi na spletni strani http://www2.arnes.si/~sskrles1s/ Ko smo prvi del naloge to je raziskovanje in oznaevanje drevesnih in grmovnih vrst na Loki uni pot zakljuili, smo na podlagi doloevalnih kljuev, ki smo jih uporabljali v prvem delu naloge, oznaenim drevesnim in grmovnim vrstam dodali opis le teh. Drevesne in grmovne vrste smo opisali po naslednjem kljuu: slovensko ime, latinsko ime, angleko in nemko ime; domaa imena opis rastline (habitus, viina in druge znailnosti) opis listov opis skorje opis cvetov opis plodov uporabnost zanimivosti
Predstavitev je zasnovana tako, da uporabniku ponuja lahko in hitro dostopne podatke o posamezni drevesni vrsti. Ob opisu je vsaka drevesna vrsta predstavljena s fotografijami.
3.2 Herbarij
Herbarij (iz latinine herba =rastlina, zelie) je sistematino urejena zbirka posuenih
rastlin oziroma delov rastlin. Obiajno je posuen rastlinski material shranjen v papirnatih polah, obstajajo pa tudi herbariji, pri katerih so rastline konzervirane v tekoinah, na primer v etanolu. Najstareji znani herbarij na Slovenskem je iz leta 1696; uredil ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera. Nabrane liste smo e na kraju rastia shranili v vree in jih e isti dan odnesli v prostor, kjer smo jih ustrezno obdelali (spreali). Tak prostor mora biti suh in topel. Liste smo vloili v asopisno polo in jo obteili. Za stiskanje rastlinskega materiala obstajajo tudi posebej za to narejene pree. Vsak list v herbariju smo opremili s tako imenovana herbarijska etiketa, ki navaja osnovne podatke o rastlini, nabiralcu, datumu nabiranja in rastiu. Namen herbarija je, da omogoa stalni vpogled v rastlinstvo doloenega geografskega obmoja v doloenem asu. Na osnovi herbarija je mono ugotavljanje sprememb v nahajanju doloene rastline na doloenem obmoju ter primerjava rastlin iste vrste iz razlinih geografskih obmoij. V naem herbariju so zbrani primeri listov vseh 82 drevesnih in grmovnih vrst , ki smo jih raziskali in prepoznali na Loki uni poti. Herbarij prilagamo nalogi kot prilogo t.1.
3.3 Ksiloteka
Ob herbariju je nastajala tudi zbirka lesov - ksiloteka (ksilo- (iz gr. ksylon les) v zloenkah: les, -teka (iz gr. theka teka) v zloenkah: hramba). Do sedaj smo zbrali vzorce najpomembnejih domaih drevesnih vrst, kasneje bomo zbirko razirili tudi na druge drevesne vrste, tudi na tiste, ki ne rastejo na Loki uni poti. To delo je precej obseno, saj treba urediti vzorce lesa v ve znailnih prerezih (radialnem, tangencialnem, prenem), zato bi bila to lahko e druga raziskovalna naloga.
Ksiloteko prilagamo nalogi kot prilogo t.2.
4. Drevesa in grmi na Loki uni pot

4.1 Loka una pot
Loka una pot je zaela nastajati na osnovi Flisove poti; to je krona pot, ki povezuje tri gradove: Loki grad, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad. Vsi so bili zgrajeni kot utrdbe mesta in so od 14. stol. dalje varovali kofjo Loko. Dveurni pohod nam nudi ogled kulturnih znamenitosti in lep razgled.
4.1.1 Potek Loke une poti Osnovna pot je krona, zane in kona se pri O Ivana Groharja. Pot je speljana mimo Lokega gradu do stolpa na Kranclju. Spustimo se do razgledia nad Grebenarjem, kjer lahko opazujemo blinjo in daljno okolico kofje Loke. Nadaljujemo mimo Marijinega brezna in Nunskega vodovoda, ki e danes slui svojemu namenu. Na sedlu Kobila se usmerimo proti razvalinam Starega gradu, od koder se spustimo v Vincarko grapo in se vrnemo na izhodie. Pot lahko poteka tudi v obratni smeri. Razirjena pot nas vodi na vrh Lubnika (1025 m). V neposredni bliini vrha si lahko ogledamo e dve kraki jami, Lubniko jamo in Kevdrc. Veina poti poteka po Loki planinski poti, del nje pa je speljan po Flisovi sprehajalni poti. V prilogi t. 3 je priloen zemljevid Loke une poti.
4.1.2 Vsebina in cilji Vodenje po gozdni uni poti ponuja razline vsebine z doloenimi cilji. Vsebine: znailnosti gozda in gozdnega prostora najpogosteje drevesne in grmovne vrste ob uni poti ogroene drevesne vrste in ivali in kako jih varujemo vrste in pomen gob Loka planinsko pot
7
spoznati naravne znamenitosti - Marijino brezno - Lubnika jama spoznati kulturno zgodovinske znamenitosti: kofjeloki grad Krancelj Zgornji stolp na Kranclju Vas Vincarje Flisova sprehajalna pot Nunski vodovod Stari Grad Grebenarjeva domaija
Cilji: doivljanje gozda in odkrivanje posebnosti gozda oblikovanje naravovarstvenega odnosa do gozda orientiranje v gozdnem prostoru prepoznavanje znailnih drevesnih in grmovnih vrst
Loka una pot je namenjena vsem ljubiteljem narave in tistim, ki elijo obogatiti svoje znanje. Primerna je tudi za olske skupine. Tudi na nai oli smo ogled Loke une poti vkljuili v projektni teden. Skupaj z O Ivana Groharja kofja Loka smo izdali tudi zloenko Loka una pot priloga t. 4.
4.1.3 Oznaka dreves in grmov na Loki uni poti
Najpomembneje drevesne in grmovne vrste smo oznaili s tablami. Za table smo izbrali hrastov in kostanjev les, ker sta najbolj odporna. Table smo izdelali v olski delavnici na CNC stroju, povrinsko pa smo jih obdelali s premazoma Belles in Beltop UV plus, ki zagotavljata odpornost proti vremenskim vplivom. Na vsaki tabli je znak LUP, napis Loka una pot ter napis drevesa ali grma, ki ga oznauje. Poleg slovenskega poimenovanja je napisano tudi latinsko ali znanstveno ime, ki je sestavljeno iz dveh besed; prva pomeni rod (to je skupina podobnih vrst), druga beseda pa oznauje eno od vrst v tem rodu. Tako poimenovanje, t.i. binomno nomenklaturo, je v botaniko uvedel Carl Linne (sredi 18.stol.). Pomembno je, da s tablami nismo posegali v naravo in jih nismo pribili na drevesa, tako kot jih vidimo na marsikateri drugi gozdni poti. Table smo postavili pred izbrano drevesno ali grmovno vrsto. eprav skuamo vse pokodovane table nadomestiti z novimi, se vseeno zgodi, da niso vedno oznaene vse drevesne in grmovne vrste. Prav zaradi tega pa smo se odloili, da smo
9
opisom drevesnih in grmovnih vrst priloili tudi zemljevid in na njem oznaili nahajalie doloen drevesne ali grmovne vrste na Loki uni poti. Opisi z zemljevidi bodo razvidni na spletni strani Loke une poti.
4.2 Drevesa in grmi

4.2.1 Kaj je drevo, kaj je grm, kje je meja med grmom in drevesom?
Drevo je olesenela rastlina, katere steblo lahko dosee mogoen obseg in velike viine ter ga imenujemo deblo. Deblo nosi kronjo, ki jo gradijo veje razlinih starosti in debelin. Pri nekaterih drevesih raste deblo vse ivljenje v viino, pri drugih pa se razvije e kmalu nad tlemi v veje tevilo enakovrednih poganjkov, ki nadomestijo vlogo glavnega debla. Grm, v nasprotju z drevesom, nima jasnega glavnega debla, ampak se v bolj ali manj enakovredne veje mono razvejijo e tik nad tlemi, ali pa z ve enakovrednimi poganjki rastejo e iz tal. Le nekaj lesnih rastlin lahko razvijejo bodisi grmovno obliko ali pa zrastejo v manje drevo odvisno od pogojev za rast, ki jim jo nudi okolje. Med take vrste sodijo npr. glog, bezeg ali panski bezeg. Vsa drevesa in grmi, pa naj bodo e tako razlini, imajo nekaj skupnega: vsi so oleseneli. Ravno zato jih lahko s skupnim imenom oznaimo kot lesne rastline.
10
4.3 Opis rastline (habitus)

Vsaka lesna vrsta dosee v odraslem obdobju svojo doloeno konno velikost. Ta je lahko pri pritlinih grmikih (jesenski vres) le nekaj deset centimetrov, pri tevilnih listavcih in iglavcih pa tudi 30 metrov in ve. Mlada drevesa in grmi ponavadi e ne oblikujejo kroenj znailnih oblik, zato so si razline vrste po izoblikovanosti kronje lahko zelo podobne. ele pri odraslih drevesih se konno izoblikuje tipina kronja in rastlina dobi prepoznavno obliko.
4.4 Opis listov

Listi so energijska tovarna dreves in so pri doloanju lesnih rastlin izredno pomembni, saj so cvetovi in plodovi pogosto komaj ali zelo slabo prepoznavni. Opazujemo namestitev in zgradbo listov.
4.5 Opis skorje

Prepoznavanje drevesnih vrst po lubju je zahtevneje, saj bi morali imeti najmanj 20 slik iz razlinih ivljenjskih obdobij. Lubje se namre s starostjo dreves mo no spreminja.
4.6 Opis cvetov

Tudi samo cvetovi niso najbolj primerni kot doloevalni klju za drevesno ali grmovno vrsto. Veina dreves in grmov cveti zgodaj spomladi in jih tako v asu naih najpogostejih izletov v naravo obiajno ne vidimo ve.
4.7 Opis plodov

Plodovi so tako kot cvetovi slabo prepoznavni in zaradi tega manj primerni kot doloevalni klju za drevesno ali grmovno vrsto.
11
4.8 Uporabnost
Drevo nam zaradi svoje uporabnosti prinaa tevilne koristi: les za gradivo in kurivo, sadee za hrano ljudi in ivali, liste, plodove, cvetove in lubje za zdravila, listje za hrano in steljo ivali. Nas pa je zanimala predvsem monost uporabe opisanih drevesnih vrst za lesarske izdelke.
4.9 Zanimivosti
Besedni koreni v besedah za poimenovanje drevesnih in grmovnih vrst se pojavljajo tudi v zemljepisnih imenih krajev. Drevesa se pojavljajo tudi v pregovorih, simbolih Zanimivi so podatki o najvijih, o najstarejih drevesih
12
Drevesa in grmi na Loki uni poti 5. Opisi drevesnih in grmovnih vrst
Rdei bor
latinsko ime:Pinus sylvestris angleko ime: Red pine nemko ime: Weymouths-Kiefer
Opis: Rdei bor je do 30 ali do 40metrov visoko in do 1meter debelo vedno zeleno iglasto drevo s stoasto, v starosti denikasto kronjo. Razvije globoko glavno in mone stranske korenine, s katerimi se tako trdno zakorenini, da ga veter prej prelomi kot izruje. Skorja: Skorja je na zgornjem delu debla in po debelejih vejah znailno rumenkastordee barve (od tod ime rdei bor), z nje se luijo tanki listii lubja. Stareja drevesa imajo debelo in globoko razbrazdano skorjo.
Iglice: Pri borih iglice izraajo v opih na zakrnelih poganjkih; rdei bor ima v opu po dve iglici. Iglice so kratke, 4 7cm dolge in do 2mm iroke, v prenem prerezu polkrone, spiralno zavite, zailjene in razmeroma mehke, niso bodee, sivkastozelene, na drevesu pogosto ostanejo le 2 3 leta, zaradi esar je kronja redka.
13

Cvetovi: Moki cvetovi so podolgovati jajasti ali valjasti, rumeni in se v tevilnih skupinah razvijejo na dnu mladih poganjkov. enski cvetovi so zdrueni v drobna, rdea ali rjava, okrog 5mm dolga pokonna storasta socvetja. Vetrocvetna vrsta, cveti od maja do junija. Plodovi: Zreli stori so 3 7 cm dolg, 2 4 cm debeli, podolgovato jajasti in zailjeni, sivorjavi in niso bleei.
Uporabnost: Je gospodarsko pomembna drevesna vrsta. Uporaben je v gradbenitvu in mizarstvu, pri vodogradnjah, za izdelavo stavbnega pohitva, ladijskih podov, za jamski les, tramovje, zaboje.
Loka una pot:
14
Bukev (navadna)
latinsko ime: Fagus sylvatica angleko ime: Beech nemko ime: Buche domaa imena: buku, bukva, uma, hiba, tr
Opis: Navadna bukev je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z veliko, zaobljeno kronjo in razvejanim, srednje globokim koreninskim sistemom. Skorja: Deblo je ravno, skorja je tudi pri starejih drevesih tanka, siva in gladka, le izjemoma v spodnjem delu nekoliko razpokana. Listi: Bukovi listi so enostavni, eliptini ali podolgovato jajasti, 6 10 cm dolgi, 3 7 cm iroki, imajo 5 9 stranskih il, zgoraj so temno zeleni in bleei, spodaj svetleji. Mladi so dlakavi, stareji obdrijo dlaice samo po listnem robu.
15

Cvetovi: Moke maice so okrogle in v opih visee na 2-5 cm dolgih pecljih. V vsaki maici je do 20 majhnih cvetov, ki so zvonaste oblike, 4 - 7 delni in z 8 - 12 praniki. enski cvetovi (pestii) so po parih zarastli v ovoju na koncu debelega in kratkega peclja. Vsak pesti ima jajasto plodnico in po 3 rdee ali rumene brazde. Ovoj je pokrit s tevilnimi krovnimi listi. Zanimivosti: Najdebeleja bukev v Sloveniji, ki pa se v zadnjih letih sui, je Spolovniarjeva bukev v Stari Oselici nad Sovodnjem z obsegom debla 642 cm in v viino 34 m. Nad reko Krko med Dvorom in Sotesko rastejo skoraj 46 m visoke bukve, ki so morda najvija tovrstna drevesa na svetu. Nekdaj so tablice iz bukovega lesa, zvezane v snopie, uporabljali kot knjige. Tudi potem, koso za knjige e uporabljali papir, so bile platnice knjig obiajno lesene, iz bukovega lesa. Od tod star slovenska beseda bukve za knjigo in bukovniki za ljudske literate. Zemljepisna imena: Bukovje, Bukovica, Bukovica, Bukov vrh Uporabnost: Iz bukovine pridobivajo kakovostno oglje, uporaben je za izdelavo pohitva, vezanih plo, elezniki pragovi, slabi les uporabijo za pridobivanje celuloze. Loka una pot:
16
ipek (navadni)
latinsko ime: Rosa canina angleko ime: Dog rose nemko ime: Hunds-Rose
Opis: Je listopadni grm z gladkimi stebli in ostrimi ukrivljenimi bodicami. Visok je od 1 - 3 m. Je trajnica. Skorja: Deblo je prekrito z gladkim lubjem, ki prehaja kasneje v razpokano skorjo. Listi: Do 11 cm dolgi, pecljati in lihopernato sestavljeni; listii jajasti do eliptini in veinoma enakomerno nazobani. Cvetovi: Do 2,5 dolgi, veinoma posamini ali v sestavljenih euljah. Plodovi: Plodovi so jajasti, redkeje okrogli, rdei in vsebujejo tevilna semena oreke, pokrite s tevilnimi dlaicami. Uporabnost: ipek je uporaben za aj.
17

Loka una pot:
18
Lipa
latinsko ime: Tilia platyphyllos angleko ime: Lime nemko ime: Linden
Opis: Lipa je do 40 m visoko in do kar 5 m debelo listopadno drevo. Deblo je ravno in pravilno, kronja na prostem iroka in debelo vejnata, v gozdu oja. Skorja: Skorja je sivorjava, vasih rahlo rdekasta in podobna skorji lipovca, le da je v starosti bolj globoko razpokana Listi: Listi so enostavni, 7 15 cm dolgi, zailjeni, srasti in nesimetrini. Imajo 1,5 5 cm dolg, dlakav pecelj, listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter svetleja kot pri lipovcu. Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, 5 tevni, rumeni, diei, navadno po 2 5 rastejo v socvetjih na skupnem peclju, ki je zraen z bledo rumenim, 5 12 cm dolgim ovrnim listom. ukocvetna vrsta cveti od junija do julija.
19

Plodovi: Plodovi so okroglasti, 8 18 mm debeli in gosto dlakavi oreki s 4 5 razlonimi vzdolnimi rebri. Oreki so tako trdi, da jih med prsti ne moremo streti, vsebujejo 1- 2 semeni. Zanimivosti: e pred 8. stoletjem, e v asu poseljevanja, je imela lipo vsaka slovenska vas. Pregovori: Dokler lipa cveti, ji ne manjka ebel. Star kot lipa. Dri se kot lipov bog. Zemljepisna imena: Lipa, Lipica, Lipnica, Lipovec, Podlipa, Podlipje, Lipovek Uporabnost: Lipovo cvetje se pogosto uporablja za pripravo ajev. Lije iz skorje so vasih uporabljali za pletenje vre, koar in obutve. Dandanes lipovina uporabljalo za furnir, rezbarske izdelke, umetnike predmete, vlaknene ploe, za pridobivanje celuloze, svinnike, okvirje, lesno oglje in drugo. Loka una pot:
20
Javor, poljski (maklen)

latinsko ime: Acer campestre angleko ime: field maple nemko ime: Feldahorn
Opis: Reemo mu tudi poljski javor. Visok je do 20 m in najve 50 cm debelo. Ponekod lahko raste tudi v obliki grma. Listi: Listi so majhni, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Listne krpe imajo zunanja dva robova znailno vzporedna. Lubje: Skorja na deblu je podobno kot pri ostrolistnem javorju drobno razpokana. Plod: Krilata plodia rasteta pod kotom 180, sta rdekaste ali zelene barve, kratko dlakava ali gola. Uporabnost: Les je svetlo rjav ali rdekasto bel, ima jasno vidne letnice in je precej trd. Uporablja se v kolarstvu, strugarstvu, mizarstvu
21

Loka una pot:
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP
22
Breza (navadna)
latinsko ime: Betula pendula angleko ime: Birch nemko ime: Hngebirke
Opis: Navadna breza je do 30 m visoko in do 0,6 m debelo listopadno drevo z redko, ozko stoasto, v veji starosti pa iro, vekrat nepravilno kronjo. Skorja: Skorja na deblu in debelejih vejah je bela. Ker so belo obarvane plasti plutastih celic tanke in slabo raztegljive, z rastjo drevesa pokajo in se krono luijo. Listi: Listi navadne breze so enostavni, rombasti, dolgi 4 7 in iroki 2 4 cm, po robu dvakrat ostro naagani in tako kot pecelj, ki je dolg do 3 cm, veinoma do goli. Mladi listi in poganjki so nekoliko lepljivi. Cvetovi: Moki cvetovi tvorijo po 3 6 cm dolga visea klasasta socvetja t. i. maice. ele spomladi se razvijejo e poleti, so zelenkaste, sedee in najvekrat v parih; zacvetijo spomladi. ele spomladi se razvijejo tudi pecljate, med cvetenjem pokonci stojee, tanke do 2 cm dolge zelene enske maice.
23

Plodovi: Soplodja se povesijo in julija ali avgusta dozorijo, posamezni plodovi so lahki in majhni, do 2 mm veliki rjavi krilati oreki. Uporabnost: Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, kolarstvu, rezbarstvu, zobotrebce, celulozo, oglje, okvirje za slike, tobane pipe in drugo. Zanimivosti: V brezi je neka udna mo. Na brezovih metlah so neko jahale arovnice. Breza je napovedovalka vremena: e je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni e ob svetem Juriju. Zemljepisna imena: Brezje, Brezovica, Breze, Podbrezje Ime Brezje nosi kakih petdeset slovenskih krajev. Loka una pot:
24
Gaber (rni)
latinsko ime: Ostrya carpinifolia angleko ime: Hop Hornbeam nemko ime: Hop Hainbuche
Opis: Navadni rni gaber ali samo rni gaber je do 20 m visoko in do 50 cm debelo listopadno drevo s iroko razvejano kronjo in masivnim, pogosto krivim deblom, ki na poboju vekrat raste nekoliko postrani. Koreninski sistem je dobro razvit in globok. Skorja: Skorja na deblu je temna, skoraj rna (od tod ime) in mono razpokana, tako da z debla odstopajo tanke, luske lubja. Listi: Listi rnega gabra so premajalno nameeni, enostavni, podolgovato jajasti, zailjeni, po robu nazobeni, 5 13 cm dolgi, 2,5 6 cm iroki, zgoraj temno zeleni in bleei, spodaj svetleji in ob ilah dlakavi.
25

Cvetovi: Moka socvetja se v obliki maic na koncu poganjkov pojavi e poleti, med cvetenjem v naslednji pomladi so dolge do 12 cm. enski cvetovi so zdrueni v zelenkaste klaske, razvijejo se ele spomladi z olistanjem. Plodovi: Plodovi dozorijo julija in avgusta in na drevesu vekrat ostanejo vse do zime. Zdrueni so znailno storasto soplodje, ki spominja na plodove hmelja. Delni plodovi so enosemenski, 6 10 mm dolgi rjavkasti oreki, obdani z napihnjenim ovojem, ki je pravzaprav vreat ovrni list. Zanimivosti: Najdebeleji rni gaber v Sloveniji raste pri cerkvi sv. Tomaa nad Vojnikom pri Celju. Drevo ima obseg 317 cm in je visoko 18 m. Uporabnost: Les je trd in teak in ima slabo razlone letnice, zato se raji uporablja za kurjavo in orodja, vasih so ga uporabljali v kolarstvu, rezbarstvu in tekstilni industriji.
Loka una pot:
26
Kostanj (domai, pravi)

latinsko ime: Castanea sativa angleko ime: European chestnut nemko ime: Edelkastaniebaum, Edelkastanie
Opis: Pravi ali domai kostanj je od 35 m visoko in 3 m debelo listopadno drevo z mogono in iroko kronjo. Na prostem rastoa drevesa so vejnata skoraj do tal in vedebelna Skorja: Skorja na deblu je v mladosti gladka, pozneje se v njej pojavijo globoke, spiralno potekajoe vzdolne razpoke. Veliko kostanjev oboli za boleznijo rak skorje. Listi: Listi kostanja so veliki, suliasti z grobo nazobanim robom.Posueno listje zdravi revmo, bronhitis in oslovski kaelj, kar so dokazali tudi s poskusi. Listje kostanja je sluilo tudi za steljo ivini. Cvetovi: Cvetovi obeh spolov rastejo na skupni, 10 13 cm dolgi pokonni osi; moki so v skupinah po 3 ali ve razporejenih skoraj po vsej njeni dolini, enski le v spodnjem delu.
27

Plodovi: Plodovi kostanja (kostanji ali maroni) so rjavi in bogati s krobom, nahajajo se v bodiastem ovoju. So zdravilni, zdravijo krne ile in blaijo razne vrste drisk. Uporabljajo se za prehrano. Kostanj cveti junija, kostanjeva jeica pa nato nastaja julija in avgusta. Plod kostanja (jeica) pa je zrel septembra in oktobra. Zanimivosti: Najdebeleji znani pravi kostanj v Sloveniji je Gaperjev kostanj v dolini Sopote nad Radeami pri Zidanem mostu. Visok je 15 m, debel pa 3,36 m. Najstareja drevesa na svetu so stara tudi do 1000 let. Kostanj so z blinjega vzhoda v Evropo prinesli stari Rimljani. Uporabnost: Kostanjevino uporabljajo v gradbenitvu, sodarstvu, za elektrine drogove, eleznike pragove, vinogradnike kole in za kurjavo. Les in skorja vsebujeta kar do 10% reslovin, zato veliko lesa porabijo za proizvodnjo tanina. Loka una pot:
28
Brek
latinsko ime: Sorbus torminalis angleko ime: Checker(s) Tree nemko ime: Elsbeere
Opis: Brek je do 25 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z ravnim deblom in dobro razvito, gosto in okroglasto, na prostem pogosto od tal segajoo kronjo navzgor usmerjenimi vejami. Skorja: Skorja je siva, bleea in gladka, pozneje plitvo razpokana in z nje se luijo tanke plasti lubja. Listi: Listi so enostavni, 3 5 parov priostrenih trikotnih oblik, dolgi so 6 12 cm in iroki 5 10cm. Zgoraj so bleei, spodaj pogosto dlakavi,vasih goli in svetleji. Cvetovi: Cvetovi so zdrueni v 10 12 cm irokih, gosto puhastih in belih socvetjih, posamezni cvetovi so dvospolni, imajo 5 belih vennih listov.
29

Plodovi: Jabolkasti plodovi so elipsoidni, do 15 mm veliki, rjavi in posuti z belimi pikami, dozorijo konec septembra. Sprva so trdi, ko pa jih omeha slana, postanejo uitni in po okusu podobni hrukam. Vsak plod vsebuje 2 4 podolgovata semena. Zanimivosti: Najdebeleji brek raste v Sloveniji v cerkvenem vrtu v vasi Kobilje v Prekmurje. Obseg njegovega debla je 273 cm, visok je 14 m. Uporabnost: Brekovina se uporablja v kolarstvu, strugarstvu, za izdelovanje pohitva, omar za oroje, merilnih intrumentov in glasbil (dude, klavirske tipke). Plodovi se uporabljajo tudi za ceneno ganje, marmelade, kis in podobno. Loka una pot:
30
Hrast (Dob)
latinsko ime: Quercus robur angleko ime: European oak nemko ime: Stieleiche domaa imena: drobljak, gnelc, niinski hrast, poletni hrast
Opis: Hrast dob je do 40 m visoko in do 2,5 m debelo listopadno drevo z nepravilno, mono razvejano kronjo ter monimi vejami. Koreninski sistem je dobro razvit in oblikuje mono glavno korenino. Skorja: Skorja na deblu je v mladosti gladka, pozneje predvsem vzdolno globoko razpokana; prene razpoke so plitveje. Listi: Listi so premajalno nameeni, pernato krpati, narobe jajasti in najiri v zgornji tretjini, 8 15 dolgi in 3 10 cm iroki, goli, le v mladosti rahlo dlakavi. List ima 4 8 parov razlino velikih listnatih krp.
31

Cvetovi: Moki cvetovi so sedei in zdrueni v 2 5 cm dolge rumene maice. enski cvetovi so posamezni ali v manjih skupinah zdrueni v redke klase na dolgih pecljih. Vetrocvetna vrsta cveti konec aprila in maja. Plodovi: Plod je podolgovat ali elipsast, zailjen, do 5 cm dolg in do 2,7 cm debel enosemenski oreek (elod) skupaj s polkrono do kronikasto sredico. Plodovi so v skupinah do 5 zdrueni na pecljih, dolgih od 3 6 cm. Uporabnost: Neko je bila priljubljena pri graditeljih ladij za izdelavo jamborov, danes jo uporabljajo e v mizarstvu, gradbenitvu, parketarski industriji. Zanimivosti: Najdebeleji znani slovenski dob je Nujev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem z obsegom 778 cm in v viino 29 m. Hrast simbolizira mo in veliastnost. Pregovori: e hrast e listje obdri, bo mraz vse zimske dni. Kadar stari hrast pade, dostikrat zrui mlade. Sila hraste ruje. Zemljepisna imena: Hrast, Hrastje, Hrastnik, Hrastnica, Hrastovec
32

Loka una pot:
33
Glog (enovrati)
latinsko ime: Crataegus monogyna angleko ime: Common Hawthorn nemko ime: Eingriffelige Weidorn
Opis: Enovrati glog je do 8 m visoko listopadno drevo, ki pogosto raste tudi kot grm. Ima mono razvejano in nepravilno kronjo ter tako v irino kot tudi globino dobro razvit koreninski sistem. Skorja: Skorja na deblu je sivorjava, v razpokah temnej, z nje se luijo podolgovate ploice lubja. Listi: Listo so do 8 cm dolgi, dlanasto krpati do dlanasto deljeni in sestavljeni iz 3 7 zaiiljeni. Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, 8 15 mm iroki, beli ali rahlo ronati in po 5 6 zdrueni v pokonna socvetja. Cveti od maja do junija. Plodovi: Plodovi so okrogli do jajasto, do 10 mm dolgi, ivo rdei, ani listi na njih so izrazito zavihani nazaj. Veinoma vsebujejo po eno koico.
34

Uporabnost: Glog je ena naih najbolj znanih zdravilnih rastlin. aj iz listov, cvetoih vrikov in plodov pri dolgotrajni uporabi zelo ugodno vpliva na srce. Zanimivosti: Pri starih Grkih je vsak gost na svadbo prinesel glogovo vejico kot simbol veselja in sree Loka una pot:
35
Mokovec (navadni)
latinsko ime: Sorbus aria angleko ime: Whitebeam nemko ime: Echte Mehlbeere
Opis: Mokovec je do 15 m visoko listopadno drevo s koato in iroko, jajasto ali okroglasto kronjo, vasih raste kot grm. Skorja: Skorja na deblu je temno siva. Listi: Listi so premajalno nameeni, enostavno, eliptini do okroglasti, dolgi so od 6 12 cm in 5 9 cm iroki, po robu neenakomerno dvakrat naagani, na dnu listne ploskve klinasti, zgoraj temno zeleni in bleei, spodaj znailno belo dlakavi. Cvetovi: Cvetovi so zdrueni v terminalna, pokonna, bela, dlakava, 5-8 cm. iroka euljasta socvetja socvetja. Posamezni cvetovi so dvospolni, 5-tevni, iroki pa so od 1-1,5 cm. ani listi so gosto belo puhasti, venni pa so umazano beli. Plodovi: Plodovi so jabolkasti, dozorijo avgusta ali septembra. So okroglasti do podolgovati, so do 15 mm dolgi in do 10 mm debeli, mesnati, rdei, po povrini so hrapavi in vasih prekriti z drobnimi belimi pikami. Vsebujejo 1-3 podolgovata temno rjava semena.
36

Zanimivosti: Mokovec je svoje ime dobil po svoji spodnji beli strani listov, ker so beli in spominjajo na moko. Uporabnost: ker so njegove koliine na trgu majhne, zato ga uporabljamo za izdelavo majhnih predmetov. Vse pogosteje pa je tudi vir kakovostnega furnirja. Loka una pot:
37
Jerebika
latinsko ime: Sorbus aucuparia angleko ime: European rowan nemko ime: Voglbeere
Opis: Jerebika je drevo z vitkim, tankim deblom in skromno kronjo. Redko presee starost 100 let. V mladosti raste hitro v viino, vendar viinska rast kmalu popusti, obiajno zraste v viino do 15m. Listi: Listi so dolgi do 20 cm in lihopernato sestavljeni iz 9-15 ozko eliptinih listiev, ki se jeseni rumeno ali rdee obarvajo. Skorja: Skorja je v mladosti srebrno siva in gladka, s starostjo pa vzdolno plitvo razpoka in postane sivorjava. Cvetovi: Beli cvetovi se v obliki mnogocvetnih eulj razvijejo junija in julija ter oddajajo neprijeten vonj.
38

Plodovi: Plodovi so rdei, uitni, dolgi do 1 cm in obiajno vsebujejo 3 semena. Dozorijo avgusta ali septembra. Zanimivosti: Najvija jerebika je bila posekana na Gorjancih, v viino je merila 23 m. Plodovi jerebike predstavljajo pomemben vir hrane za ptice. So zelo bogati z vitamini in uitni tudi za loveka. Uporabnost: Jerebika se uporablja v rezbarstvu, mizarstvu, kolarstvu in sodarstvu. Plodovi jerebike se zaradi svoje zdravilnosti uporabljajo v ljudski medicini, zaradi svoje uitnosti pa jih dodajamo kot dodatek k marmeladam.
Loka una pot:
39
Ostrolistni javor
latinsko ime: Acer platanoides angleko ime: Maple nemko ime:Ahorn
Opis:
Ostrolistni javor zraste do 25 metrov visoko in je na videz malo podoben belemu javorju, vendar se od njega loi po nekoliko manji rasti, Lubje: Lubje na deblu je temno sive barve in vzdolno izbrazdano. Listje: Listi so pecljati, razdeljeni v pet krp s polkronimi vmesnimi izrobki. Srednje tri krpe so priblino enako velike in pogosto z ve konicami. Kadar prelomimo listni pecelj, se iz mlenih kanalov izloi bel mleek. Cvetovi: Cvetovi so rumenkasto zeleni in se pojavijo e pred olistanjem. Zdrueni so v euljasta socvetja, ki so ponavadi nameena na koncu poganjkov. Krilati oreki so paroma zdrueni in tvorijo razpadne plodove. Krili obeh plodiev sta veinoma nameeni pod topim kotom.
40

Loka una pot:
41
Hrast (rdei)
latinsko ime: Quercus rubra angleko ime: Oak nemko ime: Eiche
Opis: Rdei hrast je do 35 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo. V mladosti ima stoasto pozneje iroko zaobljeno in vekrat zelo nizko segajoo kronjo. Deblo je mono in kratko, kadar drevo raste na prostem, v sestoju je lahko tudi vitko in dolgo. Skorja: Skorja na deblu je siva, gladka in plitvo razpoka ter potemni ele pri starejih drevesih, moni poganjki so rdekastorjavi, rebrasto in goli. Listi: Rdei hrast je zlahka prepoznaven po velikih, 10 25 cm dolgih in 10 15 cm irokih pernato krpatih listih. Listne ploskve so neenakomerno nazobane, se trnato konujejo in so ire od zarez med njimi, ki segajo najve do etrtine celotne irine lista. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj pa svetleji in imajo rjavkaste dlaice.
Cvetovi: Cveti konec maja, moki cvetovi so zdrueni v rumene visee maice. Iz enskih cvetov se razvije plod elod.
42

Plodovi: Plodovi dozorijo oktobra ali novembra v drugem letu. Skledica je zelo plitva, pokrita s luskami, v premeru meri 15 25 mm. elod je jajast, 15- 25 mm dolg in 10 23 mm irok in zgodaj odpade iz skledice. Zanimivosti: Najveji znani rdei hrast raste v narodnem parku Great Smoky Mountains v Severni Karolini v ZDA in ima prsni obseg 653 cm, visok je 41 m. Uporabnost: Uporabljamo ga za jamski les; izdelke, ki ne potrebujejo lesa vrhunske kakovosti, kot okrasno drevo. Loka una pot:
43
Veliki jesen
latinsko ime: Fraxinus excelsior angleko ime: Common ash nemko ime: Gemeine Esche
Opis: Veliki jesen je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s pravilno, iroko in zrano kronjo, monimi in dolgimi vejami in ravnim deblom. Koreninski sistem je dobro razvit in moen. Skorja: Skorja na deblu je sprva siva in gladka, pri odraslih drevesih potemni in mreasto razpoka. prene razpoke so plitveje kot vzdolne. Listi: Listi so navzkrino razporejeni, 20 - 40 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 7-13 listiev. Ti so iroko suliasti in zailjeni, 4 - 10 cm dolgi, 2 - 4 cm iroki, po robu fino naagani in veinoma goli. Vasih spodaj tudi dlakavi, zlasti po ilah.
44

Plodovi: Plodovi so podolgovati, 2 - 4 cm dolgi, 4 - 6 mm iroki rjavi krilati oreki, zdrueni v znailne goste ope. Podolgovato, do 15 mm dolgo in v prenem prerezu okroglo seme lei na koncu krilca. Cvetovi: Cvetovi so zdrueni v obstranske late, so brez cvetnega odevala in zato slabo opazni. Lahko so dvospolni ali enospolni. Na isti rastlini lahko najdemo razline vrste cvetov. Dvospolni cvetovi imajo 1 pesti s plodnico, ki je zrasla iz dveh karpelov, in 2 pranika s rnovijoliastimi pranicami. Enospolni cvetovi imajo zakrnele pranike ali zakrnel pesti. Zanimivosti: Najveji znani slovenski veliki jesen raste v rneah pri Dravogradu. Obseg debla v prsni viini je 550 cm, visok je 40 m. Uporabnost: Uporaben je za sajenje visok ivih mej. Loka una pot:
45
Velecvetna magnolija
latinsko ime: Magnolia grandiflora angleko ime: Southern Magnolia nemko ime: Immergrne Magnolie
Opis:
Velecvetna ali vednozelena magnolija je do 25 m visoko in do 1,5 m debelo vednozeleno listnato drevo z gosto, iroko stoasto kronjo. Skorja: Skorja na deblu je temno siva, sprva gladka, pozneje razpokana v drobne luske. Listi: Listi so premejalno nameeni in zelo znailni; so vednozeleni, debeli in usnjati, enostavni, narobe jajasti, 10 20 cm dolgi in 6 12 cm iroki, zgoraj temno zeleni in bleei, spodaj najvekrat rdeerjavkasti in dlakavi, pecelj je dlakav in 2 3 cm dolg. Listi na drevesu ostanejo dve leti, v tretjem letu pa odpadejo. Cvetovi: Cvetovi so tako kot pri drugih vrstah magnolij dvospolni. Nameeni so posami na vrhu poganjka, so beli, mono diei in zelo veliki. Cvet sestavlja 9 12 mesnatih belih, narobe jajastih listov cvetnega odevala so razporejeni v treh krogih.
46

Plodovi: Iz cveta se razvije do 12 cm dolg skupni plod, sestavljen iz tevilnih karpelov oziroma meikov, ki se zreli razpoijo, iz njih pa zanejo izpadati z rdeim mesnatim ovojem obdana in na belih nitkah visea ploata rjava semena. Zanimivosti: Rod magnolij je dobil ime po francoskem zdravniku in profesorju botanike Pierru Magnolu (1638 1715), ki je bil tudi direktor botaninega vrta v Montpellierju v Franciji. Loka una pot:
47
Brljan (navadni)
latinsko ime: Hedera helix angleko ime: Common Ivy nemko ime: Gemeine Efeu
Opis: Skupna dolina rastline lahko dosee tudi preko 50 m, uspeva pa tako v sennih gozdovih kot tudi v slabi zemlji. Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v drevesih ali zidovih. Navzgor se vzpenja s pomojo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji sluijo kot opora in hkrati srkajo hranilne snovi iz razpok, kamor se vsidrajo. Skorja: Skorja je svetlo rjava in razpokana. Listi: Mladi listi navadnega brljana so svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so srasti, zgornji pa ovalne oblike.
48

Cvetovi: Cvetovi so majhni rumenkasto zeleni in se zdruujejo v kobulasta socvetja. Rastlina cveti od septembra do oktobra. Plodovi: Oplojeni cvetovi pozimi in spomladi postanejo majhne modre jagode, ki so ljudem strupene, pozimi pa pomembna hrana nekaterim pticam. Loka una pot:
49
Gaber (beli)
latinsko ime: Carpinus betulus angleko ime: Common hornbeam nemko ime: Hainbuche
Opis: Navadni beli gaber je do 25, izjemoma 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s stoasto, pozneje iroko razraeno kronjo ter vzdolno lebastim in kitastim deblom. Skorja: Skorja je siva, tanka in veinoma gladka, v starosti razpoka. Listi: Enostavno, podolgovatasto jajasti, 5 12 cm dolgi in 2 5 cm iroki listi imajo dvojno naagan rob in 12 14 parov v listno ploskev mono vtisnjenih il. Cvetovi: Moki cvetovi so brez cvetnega odevala, imajo 7 9 pranikov in rastejo po 1 v zalistju podpornega lista. Zdrueni so v 4 6 cm dolge maice, ki se aprila razvijejo iz cvetnih brstov na lanskih poganjkov.
50

enska socvetja so le do 2 cm dolga in tanja, razvijejo se na koncu poganjkov. Vetrocvetna vrsta, cveti konec aprila in maja. Plodovi: Plodovi so zdrueni v nekakne visee klase, dolge do 15 cm. Zanimivosti: Najdebeleji v Sloveniji je Kuharjev navadni beli gaber v Zabortu pri Kostanjevici na Krki z obsegom 470 cm in viino 15. Gaber naj bi bil po ljudskem verovanju varuh pred strelo. Zemljepisna imena: Gabrovo, Gabrk, Gabrov vrh, Gabrka gora Uporabnost: Gabrovina je eden najtrih in najmonejih lesov, ki pa je slabo obstojen. Poleg kurjave se uporablja za izdelavo kladivc pri klavirjih, delov pihal in lesenih delov razlinih stiskalnic. Loka una pot:
51
Oreh (navadni)
latinsko ime: Juglans regia angleko ime: Common walnut nemko ime: Echte Walnuss domaa imena: arh, orij
Opis
Navadni oreh je do 30 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo z okroglasto kronjo, ki je pri rastoih na prostem razvita precej nizko. Skorja: Skorja na deblu je svetlo siva, sprva gladka in pozneje razpokana. Listi: List je sestavljen iz 7 - 9 listiev. Posamezni listii so eliptini, goli in bleei, 6 13 cm dolgi, do 5 cm iroki, celorobi in ob dotiku prijetno diei. Cvet: Moki cvetovi imajo 5 40 pranikov in neznatni cvetno odevalo, zdrueni so v 6 12 cm dolge, zelenkaste visee maice. enski cvetovi se razvijejo posami ali po nekaj skupaj na koncu letonjih poganjkov.
52

Plodovi: Plod je koiast in ga imenujemo tudi oreh. Zunanji del plodu je zelen, ki se jeseni rjavo obarva in razpre, osrednji del plodu pa otrdi. Uporabnost: - za najdragoceneje pohitvo - stopnia - furnir - kopita lovskih puk - rezbarstvo - lesene dele notranjosti dragih avtomobilov Zanimivosti: Najdebeleji oreh v Sloveniji raste sredi naselja Koevska reka. Njegov obseg znaa 434 cm in je visok 15 m. Pregovor: Kdor pod orehovo senco lei, orehov ne dobi. Zemljepisna imena: Orehek, Orehova vas, Orehovci, Orehovi vrh, Orehovica Orehovo drevo dosee starost ez 500 let. Loka una pot:
53
Octovec
latinsko ime: Rhus typhina angleko ime: Staghorn Sumac nemko ime: Essigbaum
Opis: Octovec je majhno drevo ali grm z zanimivo oblikovano kronjo, ki spominja na denik. Listopaden grm ali drevo z razprostrto , precej redko kronjo in poganjki , ki rastejo iz koreninskih pritlik. V viino zraste do 5m, v irino do 6m. Listi: ametno dlakavi poganjki so porasli s temno zelenimi pernatimi listi, iz podolgovatih listiev, ki postanejo jeseni bleee oranno rdei. Cvetovi: Rumenkasto zeleni, neopazni cvetovi so zdrueni v gosta, mnogocvetna, pokonna socvetja Plodovi: Na enskih rastlinah jeseni dozorijo klobuaste skupine kroglastih temno rdeih plodov.
54

Loka una pot:
55
Klek (ameri ki)

latinsko ime: Thuja occidentalis angleko ime: Eastern Arborvitae nemko ime: Abendlndische Lebensbaum
Opis: Ameriki klek je vedno zeleno drevo, ki zraste do 20 m visoko. Njegova kronja je ozko stoasta, njegove goste veje pa so nekoliko ukrivljene navzgor. Skorja: Skorja je rdee rjava in mehka, iz debla se lui v vzdolnih trakovih. Listi: Listi so luskasti, tesno prilegli poganjkom in razvreni v tirih redeh. Zmekani listi imajo aromatino trpek vonj. Cvetovi: Moki cvetovi so rumeno rjavi in kroglaste oblike, enski cvetovi pa so skoraj neopazni. Vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.
56

Plodovi: Storki dozorijo septembra in oktobra v prvem letu, so oleseneli, rjavi, podolgovati, 8 12 mm dolgi in sestavljeni iz 4 5 parov plodnih lusk. Drobna, ploata semena so z obeh strani ozko okrivljena. Zanimivosti: Drevo je v celoti zelo strupeno. Uporabnost: Uporaben je za telegrafske drogove, vodogradnje, eleznike pragove, ograje, neko tudi za izdelovanje kanujev.
Loka una pot:
57
Jablana (navadna)
latinsko ime: Malus domestica angleko ime: Apple nemko ime: Kulturapfel domaa imena: jabuk, jabk
Opis: Navadna jablana je do 10 m visoko listopadno drevo s iroko razraslimi vejami. Skorja: Skorja na deblu je tanka, siva in razmeroma dolgo ostane gladka, pozneje s z nje luijo tanke ploice lubja. Listi: Listi so premenjalno nameeni, enostavni, iroko jajasti, eliptini in na vrhu nekoliko zailjeni, 4 12 cm dolgi, po robu dvojno nazobani ali naagani, pecelj je dolg do najve 3 cm. Listi so spodaj rahlo na vrhu pa gosto puhasto dlakavi. Cvetovi: Cvetovi so 4 5 cm iroki, beli in po zunanji strani ronati ali rdei. Do 3,5 cm dolg cvetni pecelj in ani listi so gosto dlakavi. 58

Plodovi: Pekati plod je najvekrat okroglast, pri dnu peclja udrt, 5 10 cm debel in sladek, odvisno od sorte razlinih barv, vrstosti in okusov. Uporabnost Uitni so v obliki sadne solate, kae, eane ali eleja, peeni, pripravljeni v pecivu, sueni, konzervirani ali pripravljeni v soku, kompot, mot, kis in ganje. Zanimivost: Pregovori: Jabolko ne pade dale od drevesa. Eno jabolko na dan odene zdravnika stran. Tudi lepo jabolko je lahko znotraj rvivo. V ljudskem spominu bodo veno ivele pravljice o zlatih jabolkih, o zdravilnih jabolkih, pa tudi o strupenem jabolku, ki ga je arovnica ponudila Sneguljici. Loka una pot:
59
Javor (srebrni)
latinsko ime: Acer saccharinum angleko ime: Silver maple nemko ime: Silber-Ahorn
Opis: Srebrni javor je do 40 m visoko listopadno drevo, s pravilno, svetlo, podolgovato in visoko zaobljeno kronjo, tankimi, na koncih poveenimi vejami in izrazitim deblom. Skorja: Skorja na deblu je sivkastorjava in zelo dolgo ostane gladka, pri starejih drevesih plitvo razpoka. Listi: Navzkrino razporejeni listi so dlanasto deljeni, 6 11 cm dolgi in 9 10 cm iroki in imajo 8 12 cm dolg, pogosto rdekast pecelj. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj srebrno sivi do beli in motni, listne ile izstopajo.
60

Cvetovi: Cvetovi so rdei ali zelenkastorumeni, brez vennih listov in veinoma enospolni, redko dvospolni. Moki cvetovi so sedei in imajo 6 8 pranikov, enski cvetovi so pecljati in imajo mono dlakavo plodnico. Plodovi: Plod, ki dozori maja ali junija, visi na 3 5 cm dolgem peclju in je sestavljen iz dveh krilatih delnih plodiev, katerih krilca oklepata ostri kot in sta 3,5 6 cm dolgi in srpasto ukrivljeni. Eden od dveh delnih plodiev je pogosto zakrnel. Uporabnost: Srebrni javor sadijo v parkih kot okrasno drevo. Loka una pot:
61
Macesen (navaden, evropski)

latinsko: Larix decidua angleko: European larch nemko: Larche domaa imena: viharnik, mesen, maceselj
Opis
Evropski macesen je do 40 m visoko in do 1,5 m debelo listopadno iglasto drevo. Ima dobro razvit koreninski sistem in mono glavno korenino. Kronja je jajasto stoasta, presvetljena in redka, veje so veinoma vodoravne ali poveene. Skorja: Skorja na deblu je sivorjava, zelo debela (do 4 cm) in predvsem vzdolno globoko razpokana. Iglice: So ploate in mehke, na dolgih poganjkih so nameene premenjalno, na kratkih poganjkih pa se zdruujejo v skupine po 20 do 40. Cvetovi: Se pojavijo pred ali soasno z iglicami, rumeni moki cvetovi kegljastih oblik so nameeni na spodnji strani veje, enska stora -socvetja bleee rdee barve - pa so pokonna in nameena na zgornji strani vej. Vetrocvetna vrsta, cveti od marca do maja.
62

Plodovi: So jajaste oblike in so dolgi od 3 do 4 cm, rjavo obarvani in dozorijo e prvo jesen, vendar lahko ostanejo na drevesu nekaj let, nato pa odpadejo s posuenimi vejami. Zanimivosti: Najdebeleji macesen v Sloveniji raste na poboju pod Krofiko nad Logarsko dolino, njegov obseg je 465 cm, visok pa je 29 m. macesen v Mali Pinici (obseg 422 cm, viina 22 m) z ocenjeno starostjo okrog 1000 let velja za eno najstarejih slovenskih dreves.
Uporabost:
- furnir, posebno rezani - pohitvo - obloge, podi - stavbno pohitvo: okna, vrata, stopnice - gradbeni les - skodle Loka una pot:
63
Nagnoj (navadni)
latinsko ime: Laburnum anagyroides angleko ime: Common Laburnum nemko ime: Gelbstrauch
Opis: Navadni nagnoj je 10 m visoko listopadno drevo. Skorja: Skorja na deblu in po vejah je zelenkastorjava in v mladosti gladka, pri starejih drevesih na deblu razpokana. Listi: Premajalno razporejeni listi o trojnati, pecelj je dolg 3 5 cm, listii so eliptini do jajasti, 4 8 cm dolgi, kratkopecljati, na vrhu topi ali nekoliko zaokroeni, zgoraj temno zeleni in goli, spodaj svetleji in prileglo gosto sivo dlakavi po vsej povrini. Cvetovi: Cvetovi so dvospolni in po 10 30 zdrueni v visea, 10 20 cm dolga, rumena grozdata socvetja, ki ne diijo. Posamezni cvetovi so do 2 cm dolgi, imajo prileglo dlakav pecelj in metuljnast venec.
64

Plodovi: Plodovi so 4 8 cm dolgi in 7 9 mm iroki, rjavi, sprva prileglo dlakavi in pozneje vasih goli, po robu nabrekli stroki. V stroku je 3 8 ploatih, 4 5 mm velikih, bleeih rnih semen. Loka una pot:
65
Lipovec
latinsko ime: Tilia cordata angleko ime: Linden nemko ime: Stein-Linde
Opis: Lipovec ali malolistna lipa je do 30 m visoko listopadno drevo. Na prostem ima kratko deblo in iroko kronjo z debelimi vejami, v sestoju ravno, pokonno deblo in kratko kronjo. Skorja: Skorja na deblu je pri mlajih drevesih gladka in zelenkastorjava, pri starejih postane temno siva in vzdolno razpoka. Listi: Premajhno nameeni listi so enostavni, dokaj pravilno srasti, 4 10 cm dolgi in prav tako iroki, kratko zailjeni, po robu enakomerno drobno naagani, zgoraj modrikasti ali temneji, spodaj svetleji, v pazduhah il imajo opke dlai. Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, rumenozeleni in diei, vsak cvet ima 5 anih in 5 vennih listov, iz 5 plodnih listov zraslo v plodnico in do 30 pranikov. Po 5 11 cvetov je zdruenih v socvetje, ki je skupaj s pecljem pritrjeno na rumen ovrni list. ukocvetna vrsta cveti junija ali julija.
66

Plodovi: Plodovi so vesemenski, okroglasti, 5 7 mm debeli oreki, ki so po povrini rahlo puhasti in brez vzdolnih reber, vsebujejo pa 1 2 temno rjavi semeni. Zanimivosti: Najevnikov lipovec nad rno na Korokem je z obsegom 1080 cm in viino 24 m na najdebeleji lipovec in nae najdebeleje drevo nasploh. Uporabnost: Uporabljajo ga v rezbarstvu, kolarstvu, mizarstvu in pri proizvodnji furnirjev, igra, risalnih desk, katel za cigarete, cokel. Lipovevo cvetje ima e ve zdravilnih lastnosti kot lipovo in se pogosto uporablja za pripravo ajev. Loka una pot:
67
Krhlika (navadna)
latinsko ime: Frangula alnus angleko ime: Alder Buckthorn nemko ime: Faulbaum
Opis: Navadna krhlika je priblino 3m visok listopadni grm ali majhno drevo, ki je vedno brez trnov. Na temnem, rdee rjavem, gladkem lubju so opazni drobni, svetli, bradaviasti madei. Listi: Pecljati listi so veinoma narobe jajasti s koniastim vrhom. Njihov rob je cel, le rahlo valovit. Cvetovi: Neopazni, zelenkasto beli cvetovi so posami ali v majhnih skupinah nameeni v zalistju stebelnih listov. Cvetovi so pettevni, s po petimi animi in vennimi listi.
68

Plodovi: Priblino 8 mm veliki, kroglasti, koiasti plodovi se med zorenjem obarvajo od zelene preko rdee do vijoline rne barve. Loka una pot:
69
Leska (navadna)
latinsko ime: Corylus avellana angleko ime: Common Hazel nemko ime: Haselstrauch
Opis: Navadna leska je 2 do 4 m visok listopadni grm s iroko razrastjo, lahko pa zraste tudi v do 6 m visoko drevo. Zelo oitni so veinoma tevilni, pokonni, mladi poganjki, ki vsako leto poenejo iz korenike. Skorja: Skorja je v mladosti temno siva in gladka, v starosti pa postane svetlo siva in se lui. Listi: Listi so kratkopecljati, v obrisu skoraj okrogli, s kratko konico na vrhu ploskve. Listni rob je dvakrat nazoban, z vejimi, med njimi pa manjimi zobci. Listni peclji so porasli z razmeroma velikimi leznimi laski. Cvetovi: Cvetovi se pojavijo zgodaj pomladi, dolgo pred olistenjem. Moki cvetovi so zdrueni v maiasta socvetja, ki visijo z vej, medtem, ko so enska socvetja majhna, podobna listnim popkom, vendar med luskastimi listi izraajo rdee obarvani vratovi pestiev.
70

Plodovi: Plodovi so oreki, znani pod imenom leniki. Posami ali po nekaj skupaj so nameeni na vejah. Zanimivosti: Leniki vsebujejo veliko beljakovin, bogati pa so tudi z olji.
Loka una pot:
71
Robinija (akacija)
latinsko ime: Robinia pseudoacacia angleko ime: Black Locust nemko ime: Gewhnliche Robinie
Opis: Robinija, znana pod napanim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko in zrano, okroglasto do denikasto kronjo. Koreninski sistem je iroko razrasel, gost in veinoma plitev, na ustreznih tleh tudi globji in veinoma plitev, v mladosti ima mono glavno korenino. Na koreninah so drobni, do 1 cm debeli okroglasti gomoljki, v katerih so bakterije rodu Rhizobbium, ki presnavlajo duik in ga veejo v tla. Skorja: Skorja, sprva gladka in siva, pri starejih drevesih zlasti podolno zelo globoko razpoka in porjavi. Listi: Premejalno nameeni, iz 9 21 listiev lihopetero sestavljeni listi so 20 30 cm dolgi, listii so podolgovato eliptini, 3 6 cm dolgi, celorobi, kratkopecljati, svetlo zeleni in veinoma goli.
72
Cvetovi: Dvosploni cvetovi so metuljasti, diei, beli, 2 3 cm dolgi in po 10 25 cm dolga grozdasta socvetja. Cveti od konca maja pa do junija. Plodovi: Plodovi so 5 10 cm dolgi, gladki rjavi stroki, ki vsebujejo 4 10 ozko ledviastih, do 7 mm dolgih, temno rjavih in trdih semen. Zanimivosti: Najveja amerika robinija raste v kraju Dansville v dravi New York v ZDA; visoka je 29,3 m, obseg debla v prsni viini znaa 711 cm. Uporabnost: Uporabljajo ga v kolarstvu, kot gradbeni les, za eleznike pragove, jamski les, roaji orodij, gradnja mostov, ladij ali sodov, uporaben je za kurjavo in daje kakovostno oglje. Loka una pot:
73
Tisa
latinsko ime: Taxus baccata angleko ime: Yew nemko ime: Eibe domaa imena: kiseljak, tis, tisovc
Opis: Tisa je do 20 m visoko in do 1 m debelo vednozeleno iglasto drevo s iroko stoasto v starosti tudi okroglasto kronjo. Doivi starost do 2000 let. Veje so dolge in iz debla ne zrastejo v vejnih vencih. Pogosto raste vedebelno, debla se med seboj zrastejo Skorja: Skorja je rdekastorjava, zelo tanka in na mlajih vejah gladka, lubje se debla lui v trakovih in luskah. Iglice: Do 3 cm dolge in 2.5 mm iroke iglice so ploate, mehke, dolgo zailjene, zgoraj temno zelene in bleee, spodaj imajo dve svetli progi listnih re. Iglice na vejicah ostanejo 4 5, izjemoma do 8 let.
74

Cvetovi: Moki cvetovi so okroglasti, rumenkasti in se v velikem tevilu razvijejo v pazduhah iglic (spodnja stran kjer se drita vejica in iglica) na lanskih poganjkih, enski cvetovi so prav tako razvijejo vzdol lanskega poganjka in so zelo drobni. Vetrocvetna vrsta cveti od marca pa do aprila. Plodovi: Septembra ali oktobra v prvem letu dozorijo znailni, do 10 mm veliki, rdei navidezni plodovi, imenovani tudi tisine jagode. Seme je okroglasto in temno rjavo, obdaja pa ga aast, ivo rde, soen semenski ovoj. Uporabnost: Uporablja se za izdelavo itov, kopij in lokov, iz nje so izdelovali angleko pohitvo najvijih cenovnih razredov, glasbene intrumente in rezbarjenje. Loka una pot:
75
enja
latinsko ime: Prunus avium angleko ime: Wild Cherry nemko ime: Vogel-Kirsche domaa imena: ena, hrustavka, renja, drea
Opis: Divja enja je do 20 m visoko in do 0,5 m debel listopadno drevo z deblom, ki je pogosto lepo izraeno vse do vrha kronje, in z vodoravnimi vejami, ki vasih rastejo v izrazitih vejnih vencih. Skorja: Skorja je tanka in dolgo ostane gladka, posejana je s prenimi lenticelami. Pri starejih drevesih se s skorje lui lubje v tankih prenih trakovih, skorja nazadnje mono razpoka. Listi: Premajalno razporejeni listi so enostavni, podolgovato jajasti ali eliptini, 7 12 cm dolgi in do 5 cm iroki, po robu nepravilno naagani, spodaj najprej dlakavi, pozneje goli in dlakavi samo na ilah. Cvetovi: Dvospolni cvetovi so 2,5 3,5 cm iroki, imajo 5 tevno cvetno odevalo z nazaj zavihanimi animi listi in velikimi, eliptinimi belimi vennimi listi. ukocvetna vrsta, cveti aprila in maja.
76

Plodovi: Koiasti plodovi, enje, dozorijo sredi poletja. enje so okroglaste, okrog 1 cm debele, rdee, popolnoma zrele lahko tudi rne, sladke in diee. Uporabnost: Uporabljajo jo v mizarstvu, strugarstvu, za izdelovanje glasbil (pihala, klavirji) in za intarzije, zelo cenjeno je pohitvo iz enjevine. Zanimivosti: Pregovori: Najlepe enje rastejo na koncu vej. Sveti Vid je eenj sit. Zemljepisna imena: enjica, enovar Loka una pot:
77
Dren (rumeni)
latinsko ime: Cornus mas angleko ime: European cornel nemko ime: Kornelkirsche
Opis: Rumeni dren je rahlo razvejan listopadni gr ali majhno drevo, ki lahko zraste do 8 m visoko. Listi: Listi so jajasti, z vrhom, ki je koniasto priostren. Listni rob je cel, na listni ploskvi pa se stranske ile proti vrhu lista znailno lokasto ukrivljajo nazaj h glavni ili. Tako spodnja kot zgornja stran listne ploskve je dlakava. Cvetovi: Rumeni dren vzcveti dolgo pred olistenjem. Njegovi rumeni cvetovi so zdrueni v majhna klobukasta socvetja, ki izraajo naravnost iz vej. Pod socvetjem so nameeni tirje navzkrino razvreni podporni listi. Plodovi: Poleti lahko opazujemo za grozd velike, bleee rdee koiaste plodove, ki visijo z vej. Zanimivosti: Rdei plodovi, ki jih imenujemo tudi drnulje, rumenega drena so uitni.
78

Loka una pot:
79
Bezeg ( rni)
latinsko ime: Sambucus nigra angleko ime: Black Elder nemko ime: Schwarze Holunder doma a imena: boz, zobovec, zovina, bezl
Opis: Je grm in drevo in spada v druino bezgovg. Raste pokonno, redko razvejen, s previsnimi poganjki, redkeje kot poevno krivo drevo. Skorja: Lubje na deblu je sivo belo in razbrazdano, mlade vejice so zelene s tevilnimi oesci. Listi: So dolgi od 10 30 cm, lihopernati, veinoma s 5 listii, ki so jajasti do ovalni, dolgo priostreni. Cvetovi: So beli, iroki od 10 15 cm in sploeni v latasta socvetja, ki so monega vonja. Plodovi: So bleee rni, kot grah veliki in okrogli.
80

Uporabnost: Za izdelavo sokov iz plodov, cvetove tudi cvremo ali pa iz njih naredimo tudi aj. Zanimivosti: Bezeg je ena tistih rastlin, v kateri od pradavnine prebivajo dobra boanstva, ki varujejo dom. Bezeg zato e danes raste ob hiah. Stara modrost tudi ui: Kadar gre mimo bezga, se mu odkrij. Zemljepisna imena: Bezgovec, Bezgovica, Bezgov hrib Loka una pot:
81
Jelka (navadna)
latinsko ime: Abis alba angleko ime: Silver fir nemko ime: Tanne domaa imena: hoja, hvoja, brina, jala
Opis: Navadna jelka je do 50 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo. Mlada drevesa imajo stoasto kronjo, ki pozneje postane valjasta ali jajasta. Veje so plosko razvite. Za stareje ali vitalne jelke je znailen gnezdast ali potlaen vrh, t.i. torkljino gnezdo. Skorja: Skorja je v mladosti tanka, gladka in siva, v starosti razpoka v bolj ali manj pravilne pravokotne luske, Iglice: Iglice so ploate, 10 35 mm dolge in 2 3 mm iroke, v zgornjem delu kronje zailjene. Na zgornji strani so temno zelene in bleee, spodaj imajo dve znailni beli progi; e je drevo zdravo, ostanejo na drevesu 8 12 let, sicer manj. Cvetovi: Moki cvetovi so rumenkasto, valjasti, do 2 cm dolgi in sestavljeni iz tevilnih spiralasto nameenih pranikov. enska storasta socvetja so pokonna, do 6 cm dolga in rastejo na koncu lanskih poganjkov v zgornji tretjini kronje. Vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do junija.
82

Plodovi: Zreli stori razpadejo na drevesu. Tako kot pri vseh jelkah sta na vsaki plodni luski po 2 trikotni, okrivljeni semeni. Zanimivosti: Najveje jelke v Sloveniji so Rajhenavska jelka v Koevskem rogu z obsegom 466 cm in viino 50 m, rmonjika jelka v Koevskem rogu z obsegom 580 cm in viino 43 m ter Maroltova jelka na Pohorju z obsegom 605 cm in viino 35 m. Pregovor: Vitek (raven, pokonen) kot jelka. Zemljepisna imena: Jelovica, Jelovo, Jelov hrib, Jelovnik Uporabnost: Jelovino uporabljajo v gradbenitvu, rudarstvu, pohitveni in celulozni industriji, iz njega izdelujejo razne ploe, tramovja, razline stebre, neko tudi jambori. Loka una pot:
83
Brest (gorski)
latinsko ime: Ulmus glabra angleko ime: Elm nemko ime: Rster
Opis: Gorski ali goli brest je do 35, vasih do 40 m visoko listopadno drevo z monim deblom, monimi vejami in gosto kronjo. Koreninski sistem je moen, a razvit predvsem na povrini. Skorja: Skorja je temno siva in sprva gladka, pozneje plitvo razpokana. Listi: Listi so enostavni, eliptini ali narobe jajasti, 8 17 cm dolgi, kratkopecljati, z dvakrat naaganim robom. Poleg glavnega vrha se na listu (ne vedno!) pojavljajo 1 3 stranski vrhovi, dno listne ploskve je nekoliko nesimetrino. Zaradi ostrih kratkih dlaic so listi po zgornji strani raskavi.
84

Cvetovi: Cvetovi so lahko vasih enospolni veinoma pa so dvospolni. So kratkopecljati, rastejo v opih ali posamezno. Cvetovi so drobni, do 5 mm dolgi, cvetno odevalo je 4 6 tevno, spodaj zelenkasti na vrhu rdekasti. Plodovi: Plod je krilat oreek, okroglo krilce s premerom 2 2,5 cm je okroglo, ima gladek rob, zareza na vrhu pa ne sega do semena na sredini. Plodovi dozorijo in odpadejo konec maja. Zanimivosti: Najdebeleji gorski brest v Sloveniji raste v vasi Draga pri Lokem potoku, obseg njegovega debla je 425 cm, visok je 27 m. Uporabnost: Uporabljamo ga zlasti v pohitveni industriji, kolarstvu, strugarstvu in vodogradnjah. Sadijo ga tudi kot okras v parke ali na domae vrtove. Loka una pot:
85
Forzicija (skri ana)

latinsko ime: Forsythia xintermedia angleko ime: Forsythia nemko ime: Forsythie
Opis : Je listopadni grm, ki lahko zraste do 5 m visoko. Skorja: Ima svetleje lubje in na njem so opazne temneje oplutenele bradavice. Listi: So ozki, podolgasti in celorobi ali pa je njihov rob drobno nazoban. Cvetovi: So bleee rumeni cvetovi se tevilno pojavljajo zgodaj spomladi, navadno e pred olistanjem. So lijaste oblike in imajo tiri dolge venne krpe. Plodovi: So rjave, vrste glavice, ki dozorijo poleti in se odpirajo z dvema loputama. Uporabnost: Forzicijo uporabljajo za soliter, ive meje in kot okrasni grm.
86

Loka una pot:
87
remsa (navadna)
latinsko ime: Prunus padus angleko ime: Bird Cherry nemko ime: Gewhnliche Traubenkirsche
Opis: remsa je do 17 m visoko in do 60 cm debelo listopadno drevo s kronjo, ki je pri mladih drevesih ozko stoasta, pri starejih okroglasta. Veje so usmerjene navzgor. Vasih raste vedebelno. Skorja: Skorja na deblu je neprijetno diea, rnorjava, sprva gladka, pozneje razpokana. Listi: Premajalno nameeni listi so enostavni, podolgovato eliptini, 6 12 cm dolgi in do 7 cm iroki, kratko zailjeni, po robu ostro naagani, zgoraj temnozeleni in ne bleei, spodaj svetleji in v pazduhah il dlakavi. Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, beli, 5- tevni in mono diei, njihov premer je 5 15 mm, zdrueni so v mnogocvetna, visea, 10 15 cm dolga in 2,5 3,5 cm debela grozdata socvetja. ukocvetna vrsta, cveti konec aprila in maja.
88

Plodovi: Koiasti plodovi so okrogli, 7 9 mm debeli, rni in bleei, sono osemenje je grenko sladko. Uporabnost: V manjih koliinah ga uporabljajo v mizarstvu, rezbarstvu in za intarzije. Loka una pot:
89
Jela (rna)
latinsko ime: Alnus Glutinosa angleko ime: Black alder nemko ime: Schwarz Erle domaa imena: rna jola, rna vola, jena, jola
Opis: rna jela je do 25, izjemoma do 30 m visoko listopadno drevo z ravnim, vitkim in pogosto skoraj do vrha kronje razlono segajoim deblom. Skorja: Skorja je v mladosti gladka in zelenkastorjava, pozneje mono potemni in razpoka v ploice. Listi: Listi rne jele so enostavni, iroko narobe jajasti, 4 10 cm dolgi in 3 7 cm iroki, najiri v zgornji tretjini, na koncu znailno izrezani. Zgoraj so goli in bleei, spodaj svetleji, v pazduhah il imajo opke rjavkastih dlai. Plodovi: Iz enskih socvetij zrastejo oleseneli, rjavi nepravi storki, sploeni nepravi oreki.
90

Cvetovi: Tako moki kot enski cvetovi se na drevesu razvijejo e poleti; moki v nekaj cm dolgih, v skupine po 3 4 zdrueni trdih vijoliastih maicah, enski kot drobni temno rdei klaski v skupinah po 2 8. Vetrocvetna vrsta, cveti februarja in marca. Uporabnost: Skoraj polovica Benetk, tudi znameniti most Rialto, stoji na jelevih pilotih. Drugae pa se jelevina uporablja kot gradbeni les, za svinnike, roaje, katlice za cigare in za vinske sode. Zanimivosti: rna jela je edina drevesna vrsta, pri kateri je v Sloveniji dovoljen goloseni sistem gospodarjenja. Pregovora: Ta je na jelevini kuhan (slabe pameti) Vsak izgovor je dober, magari jelev. Zemljepisna imena: Jela, Jele, Jeleva Loka Loka una pot:
91
Brin (navadni)
latinsko ime: Juniperus communis angleko ime: Common Juniper nemko ime: Gemeiner Wacholder domaa imena: borovica, borovievje, borovika
Opis: Navadni brin je vednozeleno, do 15 m visoko iglasto drevo, ki zelo pogosto raste tudi kot iroko razvejan grm. Ima koreninski sistem z dobro razvito glavno korenino. Kronja je lahko iroka in nepravilna, pri drevesih obliki vekrat stebrasta in ozka. Skorja: Skorja na deblu je sivorjava, sprva gladka, pozneje predvsem vzdolno razpokana in se lui v obliki trakov. Iglice: Iglice so 1 2 cm dolge, 1 2 mm iroke, koniaste, zailjene in bodee, zgoraj imajo vzdolno belo progo, najvekrat rastejo po tri skupaj v vretencu in na veji ostanejo do 4 leta.
92

Cvetovi: Moki cvetovi so eliptini, 4 5 mm dolgi, rumeni in rastejo v pazduhah lanskoletnih iglic, enski cvetovi so zelenkasti, teko opazni, podobni listnim brstom in sestavljeni iz treh plodnih lusk. Vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja. Plodovi: Plodne luske po oploditvi omesenijo in tvorijo jagodasti stor, ki ga navadno imenujemo brinova jagoda. Ta je sprva zelena, v drugem ali tretjem letu, ko dozori, postane temno modra. Zanimivosti: V Logarski dolini ob poti proti slapu Rinka raste kar 14 m visok navadni brin. Pod Bortom ob reki Dragonji so izmerili 12 m visok brin s prsnim obsegom debla 66 cm. Uporabnost. Uporabljajo ga v rezbarstvu za izdelavo palic, pip, katlic. Zreli jagodasti storki so uporabni kot zaimba, iz njih pridobivajo brinovo olje in gane pijae. Loka una pot:
93
Dren (rdei)
latinsko ime: Cornus sanguinea angleko ime: Common dogwood nemko ime: Blutrote Hartriegel
Opis: Rdei dren je do 5 m visok listopadni grm ali majhno drevo. Listi: Kratkopecljati listi so jajasti, z vrhom, ki je kratko koniasto priostren. Stranske ile na listni ploskvi so proti vrhu znailno lokasto upognjene, podobno kor pri rumenem drenu. Jeseni se listi obarvajo intenzivno rdee. Skorja: V zimskem asu je lubje njegovih vej na osoneni strani rdekasto obarvano. Cvetovi: Cvetovi rdeega drena so beli in vzcvetijo ele po olistenju. Zdrueni so v gosta, denikasto razirjena euljasta socvetja. Cvetovi so tiri tevni, s tirimi navzkrino nameenimi vennimi listi. Plodovi: Koiasti plodovi velikosti graha dozorijo ele jeseni. Sprva so zeleni, nato rdekasti, ob zrelosti pa se obarvajo rno. Plodni peclji so krepki in rdekasti.
94
Zanimivosti: Za razliko od rumenega drena so plodovi rdeega drena za loveka neuitni, medtem ko se ptice z njimi rade prehranjujejo. Pregovor: Zdrav kot dren.
Loka una pot:
95
Topol (trepetlika)
Latinsko ime: Populus tremula Angleko ime: Common aspen Nemko ime: Zitterpappel
Opis: Trepetlika je 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z rahlo, presvetljeno, pogosto nepravilno okroglasto kronjo ter plitvim, a zelo iroko razraslim koreninskim sistemom. Skorja: Skorja na deblu je gladka in rumenkasto siva, kasneje postane temno siva in brazdasto razpoka. Listi: Listi so sprva listnato dlakavi, pozneje zgoraj goli, zeleni in bleei, spodaj svetlo zeleni in ilnati. Pecelj je tako dolg kot listna ploskev in sploen, kar omogoa listom trepatojoe premikanje e ob rahlem vetru (od tod ime). Cvetovi: Enospolni cvetovi so brez cvetnega odevala in so zdrueni v visee, 8 -10 cm dolge enospolne maice. Moke maice so sprva sive in po cvetenju rdekaste, enske maice so rjavkaste. Moki cvetovi imajo 5 - 15 pranikov z rdeimi pranicami. Krovne luske posameznih cvetov so ostro krpate in mono poraene z dolgimi sivimi dlaicami. Plodovi: Plodovi so gole, rjavkaste podolgovate glavice, ki dozorijo e tri tedne po opraitvi. V njih so rumenorjava, drobna, z gostimi belimi dlaicami obraena semena.
Zanimivosti: Trepetlika je kratkoiva drevesna vrst, saj drevo zane trohneti e pri starosti 60 let.
96

Loka una pot:
97
Srobot (navadni)
latinsko ime: Clematis vitalba angleko ime: Traveller's Joy nemko ime: Gewhnliche Waldrebe
Opis: Navadni srobot je listopadna ovijalka, ki se po primerni podlagi lahko vzpne tudi do 10 metrov visoko. Njegovi ovijajoi se poganjki so lahko debeleji od prsta. Lubje se iz stebla lui v dolgih, vlaknatih kosih. Listi: Listi so pecljati, pernato sestavljeni, s petimi do sedmimi listii. V dolino lahko zrastejo do 25 cm. So celorobi do grobo nazobani. Cvetovi: Cvetovi so beli, posebno vpadljivi pa so tevilni rumenkasto beli praniki. Plodovi: V vsakem cvetu se razvijejo tevilni plodovi, oreki z repato podaljanimi vratovi in pernatimi laski, v katere se ujame veter, ki raznaa plodove. Na vrhu cvetnih pecljev jih po ve skupaj ostane na rastlini tudi ez zimo.
98

Znailnosti: Srebrno dlakavi plodovi v kombinaciji z ovijajoimi se poganjki ter lubjem, ki se lui v dolgih vlaknih, so znailnosti, ki jih sreamo le pri navadnem srobotu. Loka una pot:
99
Trdoleska (irokolistna)
latinsko: Euonymus latifolia
Opis: irokolistna trdoleska je do 5m visok, malo razvejen listopadni grm ali izjemoma manje drevo z redko razraeno kronjo. deblo lahko v debelino zraste do 20 cm. Poganjki: poganjki so rahlo tirirobi ali nekoliko ploati, vendar brez vzdolnih reber. Listi: listi so enostavni, podolgovato jajasti do eliptini, po robu fino napiljeni, kratko zailjeni. Uporaba: Okrasni grm
100
Loka una pot:
101
Vrba (iva)
latinsko ime: Salix caprea angleko ime: Goat Willow nemko ime: Weiden
Opis: Iva je do 10, izjemno do 20 metrov visoko in do 0.5 metra debelo listopadno drevo ali grm s iroko, nepravilno in svetlo kronjo ter debelimi in pokonnimi vejami. Koreninski sistem je moen, iva razvije globoko glavno in tevilne povrinske stranske korenine. Listi: Premajhno nameeni listi, so enostavni variabilni veinoma eliptini, 6 12cm dolgi n 3 6cm iroki, najiri na sredini listi. Listni rob je valovit, naagan ali nazoban, pecelj je dolg 8 do 20mm. Zgoraj so temno zeleni in bleei, spodaj so rahlo belo puhasti, vasih gladki in imajo dobro izraeno oilje. Skorja: Skorja je zelenkasto siva in gladka na starejih deblih do dva centimetra debela in plitva vzdolna razpokana. Poganjki so moni, olivno zeleni do rdekasti sprva fino dlakavi in pozneje goli, olupljena vejica, je brez vzdolnih prog. Cvetovi: Moke maice so sprva srebrno kouhovinaste, potem pa zlatorumene zaradi pranih niti, ki mole iz njih, enske maice so dalje in zelenkaste.
102

Zanimivosti: Vrbe so ukocvetke, njihovi najpomembneji opraevalci pa so ebele, ki jih na cvet privabljajo medovne leze. Cvetoa iva spomladi ebelam ponuja prvo obilnejo pao. Uporabnost: Iva je lahko tudi okrasno drevo ali grm, kombiniramo jo lahko z drugimi listavci, lahko tudi s smreko. Sajeno posami ali v skupini zgodaj spomladi z monimi kontrasti, ki ustvari s svojimi srebrnimi in rumenimi maicami, prijetno poivi temno in sivo pokrajino.
Loka una pot:
103
Kovanik
latinsko: Lonicera caprifolium angleko: Honeysuckles nemko: Heckenkirschen
Opis: Kovanik je plezalka, ki je lahko visoka do priblino tri in pol ali tiri metre. Je trajnica z olesenelim steblom.
Listi: Listi so zelene barve, na spodnji strani so sivozeleni in so ovalne oblike. Dolgi so priblino od 4 - 5 cm. Rastejo v parih, po dva na isti viini, zgornji trije pogosteje pa zgornja dva para, sta nasprotna lista popolnoma zraena.
Cvetovi: Cvetovi so posebno oblikovani in rastejo v skupkih. Ko so e zaprti, imajo ronat do rde pridih, ko pa se odprejo, so beli oziroma rumeno-beli. Cvetovi tudi zelo lepo diijo, v njih je pet pranikov in pesti. Plodovi: Kroglaste, koralno rdee jagode, ki so veinoma po 6 skupaj zdruene v rahle skupke. Zanimivosti: Cvetovi zanejo zveer oddajati zelo prijeten vonj.
104
Loka una pot:
105
Robida (navadna)
latinsko ime: Rubus fruticosus angleko ime: Rubus nemko ime: Rubus
Opis: Navadna robida je listopadno grm, ki pa lahko obdri liste tudi v zimskem obdobju. njeni poganjki so dolgi 2m Listi: Dolgopecljati listi so pernato sestavljeni, sestavljeni iz petih listiev z nazobanim robom. Listni pecelj in osrednje rebro sta bodiasta. Cvetovi: So beli. Robida cveti od maja do avgusta Plodovi: Birni plod, ki ga sestavljajo koiasti plodovi. Zreli plodovi so rnomodri. Uporabnost: Uporabljamo ga kot zelo okusen gozdni sade
106

Loka una pot:
107
Dobrovita
latinsko: Viburnum lantana angleko: Wayfaring Tree nemko: Wolliger Schneeball
Opis: Dobrovita je koat listopadni grm, visok od 1 do 4 metra. Njene veje niso previsne, ampak rastejo pokonno navzgor. Najmlaji poganki so pogosto dlakavi. Listi: So kratkopecljati, jajasti, koniasti, z ostronazobanim. Na spodnji strani so gosto zvezdasto sivodlaki. Cvetovi: So beli, zdrueni v gosta, kupolasta izboena euljasta socvetja. Vsi cvetovi so enako veliki in plodni. Poveanih obrobnih cvetov, ki so prisotni pri dobroviti ni. Plodovi: So med dozorevanjem pokonni, jagodam podobni koiasti plodovi, ki se obarvajo od zelene preko rdee do rne barve. So jajasti podolgasti in bono nekoliko sploeni.
108

Zanimivosti: Dobrovitini plodovi so rahlo strupeni. e prepognemo list dobrovite po osrednji ili, dobimo obliko rke D. Loka una pot:
109
Kostanj (divji)
latinsko ime: Aesculus hippocastanum angleko ime: Horse-chestnut nemko ime: Gewhnliche Rosskastanie
Opis: Divji kostanj je do 30 metrov visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z najvekrat kratkim deblom in gosto, pravilno, iroko razvejano okroglasto kronjo z debelimi, a krhkimi vejami. Koreninski sistem je dobro razvit in veinoma povrinski, glavna korenina je ibka, mone so stranske korenine. Skorja: Skorja na deblu je sivkastorjava, z nje odstopajo majhne okroglaste luske. Listi: Navzkrino razporejeni listi so dlanasto sestavljeni iz 5 7 listiev, ki so skupaj pritrjeni na 15 20 cm dolg pecelj. Listii so podolgovati narobe jajasti, kratko zailjeni, 10 25 cm dolgi in do 10 cm iroki, sedei, po robu naagani, zgoraj temno zeleni, spodaj svetleji. Cvetovi: Cvetovi so beli in zdrueni v pokonnih, 20 30 cm dolgih latastih socvetij, v katerih najdemo moke, enske in dvospolne cvetove. Cvet je dolg do 2 cm irok, ima 5 zraslih anih listov in 5 belih pogosto rdee pegastih, neenakih, zmekanih, po robu valovitih vennih listov. ukocvetna vrsta, cveti maja in junija. Plodovi: Plodovi so 5 6 cm debel, okrogle, zelene glavice z redkimi bodicami. Zrele razpadejo na tri dele, v vsakemu plodu so 1 3 bleea, okroglasta, nekoliko ploata, rjava semena z znailno liso.
110

Uporabnost: Semena divjega kostanja niso uitna, imajo pa ve zdravilnih lastnosti. Nekatere uinkovine zdravijo obolenja il, druge razlina vnetja. Les poleg kurjave uporabljajo v rezbarstvu. Zanimivost: Pregovor: Ga poilja v erjavico po kostanj. Zemljepisna imena: Kostanjevica, Kostanje, Kostanjek, Kostanjev gri.. Loka una pot:
111
Jesen (mali)
latinsko ime: Fraxinus ornus angleko ime: Manna Ash nemko ime: Manna-Esche
Opis: Mali jesen je do 15 vasih tudi do 20 m visoko in do 0,5 m debelo listopadno drevo s iroko, koato, mono razraeno kronjo. Koreninski sistem je plitev in se veinoma razraa na povrini, v globino segajo le manje korenine. Skorja: Ima sivo gladko skorjo, ki va manje ploice razpoka ele pri starih drevesih. Listi: Listi so dolgi od 4 10 cm, eliptini ali jajasti, pecljati, kratko zailjeni, zgoraj sivozeleni in goli, spodaj svetlo zeleni in ob ilah dlakavi 112

Cvetovi: Cvetovi so beli, diei, zelo bujni in zdrueni v ovrih, do 20 cm dolgih viseih latih. Cvetovi so dvospolni ali enospolni in imajo dvojno cvetno odevalo. Pranika sta 2 in sta dalja od pestia. ukocvetna vrsta, cveti v prvi polovici maja. Plodovi: Plodovi so podolgovati, 2,5 3,5 cm dolgi rjavi krilati oreki, ki dozorijo avgusta. Podolgovato, do 20 mm dolgo in v prenem prerezu ovalno seme lei na koncu krilca. Uporabnost: Uporabljajo ga v kolarstvu, iz njega izdelujejo palice. Loka una pot:
113
Borovnica
latinsko ime: Vaccinium myrtillus angleko ime: Bilberry nemko ime: Heidelbeere
Opis : Je pritlikavi grm in je iz druine vresovk. Bogato razvejan, s iroko razraajoim se podzemnim plazeim poganjkom, veje zelene in robate. Listi: So okroglasto jajasti, dolgi od 1 3 cm, drobno naagani. Cvetovi: So okroglasto vrasti, zeleni, z rdekastimi odtenki, posamezni v zalistjih, visei. Plodovi: Jagode rnomodre, poprhnjene, s sokom, ki mono rdee barva. Zanimivosti: Neko so jih uporabljali za barvanje vina in celo za izdelavo cenjene slikarske barve. Uporabnost: Za pripravo marmelad, sokov, sirupov, ajev, medu in ganih pija.
114

Loka una pot:
115
Malinjak
latinsko ime: Rubus idaeus angleko ime: Framboise nemko ime: Himbeere
Opis: Malinjak je listopaden grm, ki zraste 50 do 150cm v viino. Njegove veje rastejo ohlapno k viku, kadar so predolge, pa se lokasto upogibajo. V prenem prerezu so okrogle, poprhnjane in v spodjem delu bodiaste. Temno rdee bodice so dolge kaken mm. Listi: Listi so pernato sestavljeni, veinoma iz treh redkeje do sedmih listiev, ki so na spodji strani belo polsteno dlakavi, na robu pa grobo nazobeni. Cvetovi: Beli cvetovi so zdrueni v pokonna grozdata socvetja. So pettevni, s petimi vennimi in petimi enjimi listi. Plodovi: Prve maline, plodovi malinjaka dozorijo e zgodaj poleti. Gre za birne plodove, katerih posameni plodii so v bistvu koiasti plodovi. Zlahka se loijo od izboenega cvetia in so uitni. Uporaba: Plodovi malinjaka, maline so uitni in veljajo za enega najbolj cenjenih gozdih sadeen. Hrati je malinjak tudi najpomembneja sadna vrsta iz rodu robit.
116

Loka una pot:
117
Bodika (navadna)
latinsko ime: Ilex aquifolium angleko ime: Holly nemko ime: Europische Stechpalme
Opis: Navadna bodika je do 10 m visoko in do 0,5 m debelo, vednozeleno drevo, v naravi pogosto grm. Skorja: Ima svetlo sivo in gladko, v starosti nekoliko razpokano skorjo. Listi: Premajalno nameeni listi so vednozeleni, enostavni do suliasti, 3 8 cm dolgi in 2 4 cm iroki, kratkopecljati, usnjati in trdi, goli, zgoraj bleee temno zeleni, spodaj svetleji, po robu imajo zobce, spremenjene v listne bodice. Cvetovi: Moki cvetovi imajo 4 dobro razvite pranike in zakrnel pesti, enski cvetovi imajo razvit pesti in zakrnele pranike. Cveti od maja do junija
118

Plodovi: Pozno jeseni in zgodaj pozimi dozorijo ivo rdei, bleei, okroglasti, 7 10 mm veliki koiasti plodovi, z mesnatim, sonnim osemenjem, ki vsebujejo 2 4, vzdolno razbrazdane koie in ostanejo na drevesu do spomladi. Zanimivosti: Pogosto lahko na isti rastlini najdemo tako celorobe kot tudi bodiasto nazobane liste ter vse vmesne oblike. Loka una pot:
119
Jela (siva)
latinsko ime: Alnus incana angleko ime: Speckled Alder nemko ime: Grauerle domaa imena: jaka, jena, jola
Opis: Siva jela je listopadno drevo z gosto kronjo in pokonnimi vejami, vasih raste vedebelno ali pa kot grm. Drevo zraste do viine 25m, njegov premer pa je do 0,6 m, debelo drevo je pogosto krivo. Navadno raste na nadmorski viini od 800 do 1400m, vasih pa se spusti tudi do 500m. Listi: Listi so enostavne, jajasto elipsaste oblike, so 0,4 do 10 cm dolgi in od 3 do 7 cm iroki. nameeni pa so na peclju z dlakavim prilistom. Listni rob je dvojno narezan, pri dnu pa je zaokroen. Zgornja stran je gladka in temno zelene barve, spodnja pa svetlo siva in dlakava. Skorja: V mladosti drevesa je skorja siva in gladka, takna pa ostane tudi, ko je drevo stareje.
120

Cvetovi:
So zdrueni v trde vijoliastorjave skupine, ki tejejo po 2 do 5 maic, ki se razvijejo poleti, pozimi mirujejo, spomladi pa se razvijejo v visee, 7 do 9 cm dolge rumenorjave maice.
Plodovi: Plodovi so rdeerjavi dolgi do 1,5 cm. So nepravi storki. Semena ima podobna kot rna jela. Zanimivosti: Doslej najvejo znano sivo jelo v Sloveniji so leta 1997 posekali v Podkumu nad Zagorjem ob Savi; pri starosti samo 55 let je bila visoka 25 m ,njen prsni premer je bil kar 58 cm. Uporabnost: -rezan, luen furnir -izdelava vezanih plo -gradbeni les, za gradnje v vodi -za rezbarjenje -v proizvodnji igra -v evljarstvu Loka una pot:
121
Omorika (Panieva smreka)

latinsko ime: Picea omorika angleko ime: Picea omorika nemko ime: Serbische Fichte
Opis: Rastlina je ime dobila iz srbskega imena, saj je ta vrsta tam samonikla, ime Panieva smreka pa je dobila po botaniku, ki je omoriko prvi opisal.Omorika zraste do 30 metrov visoko, obseg debla pa lahko dosee 1,2 metra. Kronja drevesa je piramidasta, veje pa so kratke in pri vrhu obrnjene navzgor, v sredini so ravne, v spodnjem delu pa so poveene, s konicami obrnjenimi navzgor. Skorja: Deblo je ravno in poraeno s temnorjavim lubjem. Iglice: 10 do 20 mm dolge iglice so sploene, po zgornji strani temno zelene, po spodnji pa bele in imajo dobro vidni dve listni rei. Konice iglic so tope ali kratko zailjene. Cvetovi: Moki cvetovi so svetlo redei, enski cvetovi se razvijejo samo v vrhu drevesa in so zdrueni v storasta socvetja, sprva rdee pozneje med zorenjem modrordea. Enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do junija Plodovi: Stori so visei in jajasti, dolgi od 4 do 7 cm in so mladi temno vijoline do rne barve, zreli pa temno rjavi. 122

Zanimivosti: Omorika je poasi rastoe drevo, zaradi esar nima velikega gospodarskega pomena.Uspeva od 600 do 1400 m visoko, najbolje na apnenasti podlagi. Drevo ni posebno zahtevno, zaradi esar so omoriko kot okrasno drevo raznesli tudi v druge deele z zmernim podnebjem. Razmnouje se s semeni. Uporabnost: Uporablja se za gradbeni les. Loka una pot:
123
Topol (rni)
latinsko ime: Populus nigra angleko ime: Black poplar nemko ime: Schwarz-Pappe
Opis: rni topol je do 35 m visoko, do 3 m debelo listopadno drevo s iroko, dobro razvejano in redko. Skorja: Skorja na deblu starejih dreves je temno siva in globoko razbrazdana. Listi: Lisi so goli, zgoraj temni, spodaj svetleji, pecelj je sploen, pogosto rdekast in 2 6 cm dolg. Cvetovi: Cvetovi so enospolni, brez cvetnega odevala, zdrueni v maice. Moke maice so 4 6 cm dolge, moki cvetovi imajo po 20 30 krlatno rdeih pranikov. enske maice so pecljate in dolge 10 15 cm, enski cvetovi so zelenkasti.
124

Plodovi: Plodovi so vesemenske, jajaste in zailjene, 7 9 mm dolge, zelene in gole glavice. V zaetku poletja razpadejo na dva dela, v njih so do 1,5 mm velika in z gostimi, belimi volnatimi dlaicami obrasla semena. Uporabnost: Iz topolovine izdelujejo dele pohitva, vezane ploe, zaboje, embalao, pribor za tehnino risanje, cokle, vigalice, gradbeni les, surovina za celulozo, oglje in rni smodnik. Zanimivosti: V svetu simbolike je bil topol pomemben pri starih Grkih, kjer je bil posveen Herakleju, junaku, ki je imel med potjo v podzemlje na glavi venec iz topolovih vejic. Zemljepisna imena: Topol, Topole, Topolje, Topolo, Topolovo Loka una pot:
125
Smreka (navadna)
latinsko: Picea abies angleko: Norway spruce nemko: Fichte, gemeine Fichte domaa imena: retovec, smereka, sosen
Opis: Je vedno zeleno, do 50 m visoko in do 1 m debelo iglasto drevo s stoasto kronjo. Ima plitev koreninski sistem, korenine navadno segajo les nekaj decimetrov v globino, vendar pokrivajo veliko povrino. Skorja: Skorja na deblu je rdekasta, sprva gladka, pozneje pa zane odstopati v obliki okroglastih ploi. Iglice: Iglice so dolge 10-25 mm, ravne. tirirobne, koniaste, malce bodee, na obeh straneh temno zelene, na pokonnih poganjkih razvrene spiralno, na vodoravnih razesane.
126

Cvetovi: Moki cvetovi so do 2 cm dolgi, sprva rdekasti in pozneje rumenorjavi, enska stoasta socvetja so rdea, pokonna in rastejo na koncu poganjkov v zgornji tretjini kronje. Plodovi: Stori so dolgi 10 16 cm in debeli 3 4 cm. Dozorijo oktobra, odpirati se zanejo februarja naslednje leto in odpadejo poleti. Pod vsako plodno lusko sta po dve rjavi, do 4 mm dolgi krilati semeni. Zanimivosti: Sgermova smreka s Pohorja je z viino 62 m in obsegom 339 cm ne samo dale najvije slovensko drevo, ampak tudi eno najvijih dreves v Evropi nasploh. Pregovor: Prej bo smreka jabolko rodila, kot se bo to zgodilo. Zemljepisna imena: Smreje, Smrenica, Smrekovnik, Smrekova Draga Uporabnost: furnir, rezani in lueni, vezane ploe, pohitvo in notranja oprema, obloge, stavbno pohitvo, gradbeni les, iverne in vlaknene ploe, glasbila (resonanni les), embalaa, celuloza. Loka una pot:
127
Vrba (alujka)
latinsko ime: Salix babylonica angleko ime: Williov nemko ime: Echte Trauerweide
Opis: Vrba alujka je do 20 m visoko listopadno drevo s iroko razraeno, redko kronjo in dolgimi poveenimi vejami. Skorja: Skorja na deblu je globoko razpokana. Listi: Listi so enostavni, suliasti 8 16 cm dolgi in do 2 cm iroki, dolgo zailjeni, po robu fino naagani, goli, zgoraj temno zeleni, spodaj sivozeleni. Pecelj je dolg 3 8 mm. Cvetovi: Cvetovi so enospolni in zdrueni v maice, ki so 2 do 5 cm dolge, ozko valjaste, nekoliko pecljate in visee. Maice so praviloma enospolne, vekrat pa v njih najdemo cvetove obeh spolov. Moki cvetovi imajo po dva pranika, enski cvetovi pa imajo skoraj sedeo in zeleno plodnico s kratkim vratom. 128

Plodovi: Rumenkasto zelene drobne dlakave glavice brez pecljev; semena imajo bel, volnat puh. Zanimivosti: Pri Kitajcih je bila vrba simbol nesmrtnosti. Je zelo trdoiva. Zaradi lepega videza jo pogosto zasajajo v parkih, kjer se lahko razraste v vsej svoji velikosti. Loka una pot:
129
Brogovita
latinsko ime: Viburnum opulus angleko ime: Guelder Rose nemko ime: Gewhnliche Schneeball
Opis: Je grm iz druine brogovitovk. Zraste od 2 - 4m, irok, pokonen, gosto razvejan grm. Listi: So 3 do 5 krpi, globoko nazobani, dolgi od 8 - 12cm spodaj veinoma dlakavi. Jeseni so oranno rdei. Cvetovi: So beli, 5 tevni, v sploenih, do 10 cm irokih latastih socvetjih, znotraj z majhnimi plodnimi cvetovi, zunaj s poveanimi jalovimi robnimi cvetovi. Plodovi: So bleee rdei, koiasti in rahlo strupeni. Uporabnost: Pogosto se uporablja za omejke, utrjevanje tal, npr. na obrejih; uporabljajo jo tudi za okrasno drevo. Zanimivost: e liste prepognemo po osrednji ili, dobimo obliko rke B-
130

Loka una pot:
131
Hrast (graden)
latinsko ime: Quercus petraea angleko ime: Sessile Oak nemko ime: Traubeneiche
Opis: Hrast graden je do 40 m visoko in do 3 m debelo listopadno drevo z ravnim in pogosto visoko v kronjo razvitim deblom, kar je redkost med listavci. Skorja: Skorja na starejih drevesih je do 2 cm debela, sivkasta in plitvo razpokana. Listi: Gradnovi listi so premajalno nameeni, narobe jajasti, 8 12 cm dolgi, do 7 cm iroki in imajo 5 7 parov problino enako veliki krp. Zgoraj so temno zeleni, bleei in goli, spodaj poraeni z znailnimi, samo s poveevalnim steklom vidnimi zvezdastimi dlaicami. Stranske ile izraajo samo v listne krpe, ne pa tudi v zareze. Cvetovi: Moke maice so rumene, visee in 4 6 cm dolge, enski cvetovi tvorijo sedee klase in rastejo v skupinah po 2 5. vetrocvetna vrsta, cveti maja.
132

Plodovi: Plod sestavljata podlogovat in okroglast oreek (elod), ki je nekoliko skledica z gladkim robom. Oreki so brez vzdolnih prog, so znailno sedei in dozorijo okrobra v prvem letu. Uporabnost: Ker raste na slabih rastiih, so njegove branike gosteje in dele ranega lesa veji, zaradi esar je e zlasti primeren za furniranje in obdelavo, zelo kakovostni so iz njega izdelani parketi. Gradnov elod je bil neko pomembna praija hrana, praen in mlet pa je sluil kot kavni nadomestek. Loka una pot:
133
Lovorikovec
latinsko ime: Prunus laurocerasus angleko ime: Cherry laurel nemko ime: Lorbeerkirsche
Opis: Lovorovec je 1 do 5 metrov visok vedno zelen grm s pokonnimi vejami. Na naravnih rastiih se lahko razvije tudi kot majhno drevo, gojenega veinoma obrezujejo. Lovorovec pa je rastlina hribovitih obmoij, ki je v celoti strupena. Najbolje uspeva na rahlo kislih tleh. Skorja: Skorja je pepelnato siva, tanka in gladka, pri starejih drevesih postane rna in hrapava. Listi: Do 15 cm dolgi usnjati listi so podolgovato elipsasti. Listna ploskev je gladko pecljata, na zgornji strani bleee zeleno, na spodnji strani bolj motno zelene barve. Listi rob je zavihan nekoliko navzdol. Cvetovi: Beli cvetovi so zdrueni v gostocvetna, pokonna do 15cm dolga grozdata socvetja. Pet skoraj okroglih vennih listov je pri odprtih cvetovih okrivljenih precej nazaj, medtem, ko so praniki med njimi pokonni plodovi. Plodovi: Kot grahovo zrno veliki koiasti plodovi so ob zrelosti obarvani rno.
134

Uporabnost: Lovorjev list se uporablja v kuhi. Zanimivosti: Lovor je plemenita rastlina in je pri Grkih veljal za drevo zmagovalcev; z njegovimi venci so odlikovali pesnike, modrece in zmagovalce. Loka una pot:
135
Sliva
latinsko ime: Prunus domestica angleko ime: Plum nemko ime: Pflaume
Opis: Sliva ali eplja je do 12 m visoko listopadno drevo z nepravilno kronjo, dolgimi vodoravnimi vejami, vitkim deblom in pogostimi nadzemeljskih korenin. Skorja: Skorja je sprva gladka, pozneje temno sivorjava in razpokana. Listi: Listi so premajalno nameeni, enostavni, eliptini ali narobe jajasti, 3 8 cm dolgi, 2 5 cm iroki, po robu napiljenim, na spodnji strani dlakavi, na zgornji strani niso bleei. Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, imajo 5 - tevno odevalo, so beli, kratkopecljati, 1.5 2 cm iroki in zdrueni v skupine po 2 3. Cvetni peclji in notranja stran anih listov so dlakavi.
136

Plodovi: Koiasti plodovi so podolgovati, modrorni do krlatnordei. Koica je trda, ploata, skoraj gladka, na obeh koncih zailjena in veinoma zlahka odstopi od mesnatega, sladkega in uitnega osemenja. Zanimivosti: Nekdanja Jugoslavija je bila vodilni svetovni pridelovalec sliv, tevilo slivovih dreves so ocenjevali na 77 milijonov. Uporabnost: Les uporabljamo v mizarstvu, strugarstvu, rezbarstvu in za izdelavo pihal. Plodove uporabljamo za marmelade, deme, kompote, ganje t. i. slivovko in tudi posuimo jih lahko. Loka una pot:
137
Trdoleska (irokolistna)
latinsko: Euonymus latifolia
Opis: irokolistna trdoleska je do 5m visok, malo razvejen listopadni grm ali izjemoma manje drevo z redko razraeno kronjo. deblo lahko v debelino zraste do 20 cm. Poganjki: poganjki so rahlo tirirobi ali nekoliko ploati, vendar brez vzdolnih reber. Listi: listi so enostavni, podolgovato jajasti do eliptini, po robu fino napiljeni, kratko zailjeni. Uporaba: Okrasni grm
138

Loka una pot:
139
Pacipresa (Grahova)
latinsko ime: Chamaecyparis pisifera angleko ime: Sawara Cypress nemko ime: Sawara-Scheinzypresse
Opis: Grahova ali japonska pacipresa je do 50 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo z ozko stoasto kronjo in nekoliko nagnjenim vrhom. Skorja: Skorja na deblu je rdeerjava, z nje se vzdolno luijo tanki trakovi lubja. Veje iz debla izraajo vodoravno in so na koncih nekoliko poveene. Listi: Poganjki so ploati in razviti v eni ravnini, listi so luskasti in navzkrino razporejeni, njihove konice pa se ne prilegajo k poganjku. Cvetovi: Moki cvetovi se oblikujejo e jeseni, prezimijo kot drobni rni brsti in se spomladi razvijejo ter porjavijo, enska socvetja pa so vijoliastorjava in do 5 mm velika. Vetrocvetna vrsta cveti aprila. 140

Plodovi: Stori dozorijo v prvem letu, sprva so modrikasto zeleni, pozneje temno rjavi, v skupinah rastejo na spodnji strani poganjka, so okroglasti in drobni, v premeru merijo najve 7 mm. Stor sestavlja 10 12 plodnih lusk z drobnim kaveljkom na hrbtni strani, pod vsako lusko pa sta dve krilati luski. Loka una pot:
141
6. Zakljuek
Priujoi popis drevesnih in grmovnih vrst je inventura pomembnejih dreves in grmov na Loki uni poti. Zavedamo se, da popis ni popoln in da je to le zastavljeno delo, ki ga bomo morali e dopolnjevati, popravljati, ohranjati Naa raziskovalna naloga je imela dva dela; prvi na terenu in je obsegal raziskovanje in oznaevanje pomembnejih drevesnih in grmovnih vrst na Loki uni poti, ki smo jo uredili skupaj z O Ivana Groharja kofja Loka. Drugi del pa obsega opis raziskanih in oznaenih drevesnih vrst; vsak opis ima tudi zemljevid z oznako nahajalia doloene drevesne ali grmovne vrste na Loki uni poti. Vzporedno s tem smo izdelovali tudi herbarij ( ta vsebuje vse primere listov dreves in grmov na Loki uni poti) in ksiloteko, ki pa e ni dokonana. Ker se stanje in razmere na uni poti spreminjajo in so zato posamezne drevesne ali grmovne vrste uniene ali jih posekajo ali pa zasadijo nove vrste, je potrebno seznam drevesnih in grmovnih vrst z opisi vekrat pregledati in dopolniti.
Opisane drevesne in grmovne vrste so naa naravna dediina, zato smo jih dolni ohraniti tudi naim zanamcem. Ohraniti pa jih moramo v njihovih naravnih okoljih. Vsakemu obiskovalcu Loke une poti bo poznavanje drevesnih in grmovnih vrst obogatilo sprehode po gozdu. Pomembno je vzbuditi tudi ljubezen do drevesnih vrst, do gozda. e bomo gozd in drevesa vzljubili, potem nas bo skrbela tudi njihova usoda.
142
6. Literatura
1. Brus, R. 2004: Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana 2. Brus, R. 2008: Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Tehnika zaloba Slovenije, Ljubljana 3. Drevesa in grmi : enostavno in zanesljivo doloanje, 2005. Narava, Kranj 4. Kotar, M. 1999: Nae drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana 5. Godet, J.D. 2000: Domaa drevesa in grmi. Didakta, Radovljica 6. Zauner, G. 1989: Iglavci. Cankarjeva zaloba, Ljubljana 7. Zauner, G. 1991: Listavci. Cankarjeva zaloba, Ljubljana 8. Marinek, L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana 9. Kunaver, D. 1996: ar lesa v slovenskem ljudskem izroilu. Samozaloba, Ljubljana 10. Polanc, J.2004: Les : zgradba in lastnosti . ubenik za predmet Tvoriva v programu SSI in PTI za 1. letnik lesarski tehnik. Lesarska zaloba, Ljubljana 11. Miklavi, F. 2007: Drevesa posebnei Poljanske doline. Samozaloba, Poljane
143
7. Priloge
Priloga t. 1 - herbarij Priloga t. 2 - ksiloteka Priloga t. 3 - zemljevid Loke une poti Priloga t. 4 - Zloenka Loka una pot
144
Priloga t. 3 zemljevid Loke une poti

145
Priloga t. 4 - Zloenka Loka una pot
146

Drevesa Učna Pot

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Drevesa Učna Pot

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Drevesa in grmi na Loki uni poti

DREVESA IN GRMI NA L OKI U NI POT ......................................................................... 7

4.1 Loka 4.1.1 4.1.2 4.1.3

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

3.1 Nastanek ideje in njen razvoj

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Ksiloteko prilagamo nalogi kot prilogo t.2.

Drevesa in grmi na Loki uni poti

4. Drevesa in grmi na Loki uni pot

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

4.1.3 Oznaka dreves in grmov na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

4.2 Drevesa in grmi

Drevesa in grmi na Loki uni poti

4.3 Opis rastline (habitus)

4.4 Opis listov

4.5 Opis skorje

4.6 Opis cvetov

4.7 Opis plodov

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti 5. Opisi drevesnih in grmovnih vrst

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Loka una pot:

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Javor, poljski (maklen)

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Loka una pot:

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Kostanj (domai, pravi)

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP

Drevesa in grmi na Loki uni poti

Drevesa in grmi na Loki uni poti