Letnik 16 / Øtevilka 1 / Leto 2009

Letnik 16 / tevilka 1 / leto 2009
Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja
Funkcionalna stabilizacija trupa
Mladinci so osvojili bron na SP v Egiptu. Ali lahko poseejo tako visoko tudi njihovi nasledniki?
TRENER ROKOMET / letnik 16, tevilka 1, leto 2009, ISSN 1318-7333 Izdaja: Zduenje rokometnih trenerjev Slovenije Davna tevilka: 75347083 Matina tevilka: 1120085 Transakcijski raun: 02015-0087754554 pri NLB, Ljubljana Internet: www.zrts.si E-pota: zrts@rokometna-zveza.si dr. Marko ibila Marko Primoi dr. Marko ibila dr. Marta Bon Boris uk Uro Mohori Bogdan in Tatjana Koak Zdruenje rokometnih trenerjev Slovenije Leskokova 9 e, p.p. 535, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 547 66 42, Fax: (01) 547 66 46 500 izvodov TOPS d.o.o., elezniki Marko Primoi, Matja Oko Ljubljana, december 2009 FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE PORTNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI
Predstavnik: Odgovorni urednik: Uredniki odbor:
Jezikovni pregled: Naslov urednitva:
Naklada: Oblikovanje in tisk: Foto: Kraj in datum izdaje: Revijo je sofinancirala:
Tehnina navodila avtorjem: Besedilo poljite po elektronski poti na naslov zrts@rokometna-zveza.si ali na zgoenki na naslov ZRTS, Leskokova 9e, 1000 Ljubljana in na izpisu. Besedilo ne sme biti raunalniko oblikovano (naj ne bo razlomljenih strani, besede nedeljene). Slikovno in grafino gradivo priloite na posebnih listih (v originalih, ne v fotokopijah!!!), vsako sliko s svojo tevilko, v tipkopisu pa naj bo oznaeno kam katera sodi. Podnapise k slikam vkljuite na ustrezno mesto kar v osnovno besedilo lanka. Zaeljeno je slikovno gradivo na fotografijah ali skenirano. e imate printscrine naj bodo vkljueni v tekst. Ne pozabite dodati svojih podatkov: domai naslov, obino stalnega bivalia, matino in davno tevilko, tevilko osebnega rauna ter ime in sede banke. Priloeno fotografsko in grafino gradivo vam bomo vrnili.
Uvodnik
KAZALO
Marko ibila Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja .............. 5 Primo Pori Funkcionalna stabilizacija trupa ........................................................................................................ 11 Marko ibila Pregled in analiza razlik v nekaterih igralnih parametrih na EP v rokometu 2002, 2004, 2006 in 2008 ................................................................................................. 23 Dr. Branislav Pokrajac EHF EURO 2008 za moke - analiza, razprava, primerjava in trendi v modernem rokometu ......................................................................................................... 34 Marta Bon Moni slogi vodenja v trenerstvu ........................................................................................................ 45 Aleksander Lapajne, Slavko Ivezi, Stanko Anderluh Mladinci so osvojili bron na SP v Egiptu. Ali lahko poseejo tako visoko tudi njihovi nasledniki? ................................................................... 48
TRENER ROKOMET december 2009
UVODNIK
Spotovani bralci, pred vami je prva tevilka revije TRENER ROKOMET letnika 2009. V njej smo pozornost posvetili tako rokometnim podrojem, s katerimi se trenerji sreujejo pri vsakodnevnem delu v praksi, kot tudi podrojem, ki so nemalokrat preve zapostavljena, eprav so izredno pomembna pri celostnem razvoju portnikov rokometaev in doseganju vrhunskih rezultatov. Dr. Marko ibila v prvem prispevku obravnava metodiko uenja in treniranja hitrega izvajanja zaetnega meta po dobljenem zadetku. Mnoge ekipe si s tem taktinim elementom elijo pridobiti prednost pred ekipo, ki se vraa v obrambo in dosei zadetek na nepostavljeno consko obrambno formacijo. S podroja kondicijske priprave portnikov je dr. Primo Pori pripravil prispevek s tematiko funkcionalne stabilizacije trupa. Krepitev miic trupa pomeni prvi korak k pristopu treninga moi v portu. Dobra mo trupa je pomembna pri varovanju telesa pred pokodbami, ustvarjanju veje stabilnosti v srednjem delu trupa in kot pomo hrbtnim miicam pri pravilni dri telesa. V naslednjem prispevku dr. Marko ibla predstavlja pregled in analizo razlik v nekaterih igralnih parametrih na zadnjih tirih evropskih rokometnih prvenstvih. Trenerji lahko na osnovi teh podatkov dobijo vpogled v kakovost igranja celotne ekipe in posameznih igralcev. Na osnovi odstopanj od povpreij lahko doloijo slabosti in prednosti lastnih igralcev in nasprotnikov. Dr. Branislav Pokrajac je pripravil analizo, razpravo, primerjavo in trende v modernem rokometu na osnovi statistinih parametrov pridobljenih na mokem evropskem prvenstvu na Norvekem 2008. Dr. Marta Bon se je v svojem prispevku predstavila sloge vodenja v trenerstvu. Treniranje portnikov je vodenje ljudi, ki ima mnogo skupnega z veinami vodenja v drubi na sploh, le da je v portu v veji meri prisoten ustveni naboj in so rezultati pravilnega vodenja lahko vidni e na prvi tekmi. Ne smemo pa pozabiti niti izrednega uspeha nae moke mladinske rokometne reprezentance, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Egiptu 2009 osvojila bronasto medaljo in s tem dosegla enega iz med vejih uspehov slovenskega rokometa. Strokovno vodstvo reprezentance je v prispevku predstavilo nain dela, ki je pripeljal do izjemnega rezultata. Ob koncu vam elimo obilo zanimivega branja in uspehov v prihajajoem letu 2010. Uro Mohori
Marko ibila
HITRO IZVAJANJE ZAETNEGA META PO DOBLJENEM ZADETKU METODIKA UENJA IN TRENIRANJA

Na mnogih rokometnih tekmah opaamo poskuse razlinih ekip, da bi si s hitrim izvajanjem zaetnega meta po dobljenem zadetku pridobile prednost pred ekipo, ki se vraa v obrambo. Taken nain izvajanja zaetnega meta je postal skoraj obiajen sestavni del taktike mnogih ekip na vrhunski ravni. Uporabljajo pa ga, na razline naine, tudi manj kakovostna motva. Cilji, ki jih elimo na ta nain dosei, so veplastni. Predvsem bi omenili naslednje: Prvi in najpomembneji cilj je gotovo dosei im ve zadetkov v situacijah, ko nasprotnik ni opravil optimalnega vraanja v consko obrambo po doseenem zadetku. Motvo, ki kakovostno izvaja hitri zaetni met po dobljenem zadetku, vpliva na taktiko vraanja nasprotnega motva v consko obrambno postavitev. Pri tem je zelo pomembno, da se otei menjavanje igralcev napad obramba in se tako nasprotniku otei formiranje optimalne obrambne postavitve. Pri tem lahko celo vpliva na trenerjeve odloitve o igranju igralcev v napadu, e meni, da ne more zadovoljivo igrati v obrambi menjava pa je oteena, tudi kadar je doseen zadetek. Psiholoki uinki zadetek doseen na ta nain pomeni za motvo, ki ga je doseglo, veliko spodbudo, nasprotno motvo pa izgublja samozavest. Igralce je treba navajati, da po dobljenem zadetku ne razmiljajo o dobljenem zadetku, temve se osredotoijo na takojnji napad z izvajanjem hitrega zaetnega meta. Tako igralci hitreje odstranijo negativne obutke in se izognejo morebitnemu medsebojnemu obtoevanju. Navajajo se na pozitivno razmiljanje in takojnje delovanje v smislu razvijanja igre. Uinkoviteje uveljavljanje nekaterih prednosti posamezne ekipe in igralcev bolja kondicijska, tehnino-taktina in psiholoka pripravljenost. Ustrezen trening izvajanja hitrega zaetnega meta omogoa dobro monost za izboljanje kondicijskih sposobnosti igralcev in njihovih tehninih ter taktinih znanj v oteenih pogojih. Je pa hitro izvajanje zaetnega meta povezano tudi z mnogimi tveganji: zahteva izjemno dobro kondicijsko pripravljenost; monost tehninih napak je velika; lahko se izgubi kontrola igralnih dogajanj med tekmo; mnogokrat optimalna postavitev igralcev v obrambi ni tudi optimalna za hitro izvajanje zaetnega meta (obrambni specialisti), kar zmanjuje monosti uinkovitega izvajanja. Je pa to lahko tudi dobra prilonost za igralce, ki igrajo ve v obrambi kot v napadu, da pokaejo tudi svoja napadalna znanja; omenjeni problemi se lahko zrcalijo v negativnem rezultatu in mnenju, da ekipa brezglavo divja ne glede na dejanske okoliine. Prav zato je izredno pomembno, da se igralci na treningih in pripravljalnih tekmah redno pripravljajo na igro s hitrim izvajanjem zaetnega meta po dobljenem zadetku. Primerno je, da si trener izoblikuje nabor razlinih vaj, ki pripomorejo h kakovostnejemu in s tem uinkovitemu izvajanju vseh aktivnosti, ki sledijo dobljenemu zadetku. Vaje morajo dajati monost taktinega prilagajanja igralcev glede na konkretne okoliine, ki lahko nastanejo ob hitrem izvajanju zaetnega meta. Igralci se morajo tako tudi uiti prepoznavati razline situacije, ki nastanejo ob prejetem zadetku in reakciji nasprotnikov ob vraanju ter ustrezno odgovoriti. Sposobnost spremembe ritma in izbira naina napadanja je v teh primerih izredno pomembna. Pri oblikovanju razlinih vaj je tudi zelo pomembno, da se upotevajo pravila igre v zvezi z izvajanjem zaetnega meta ritem teka napadalcev in sodniki signal za izvedbo morata biti dobro usklajena. Vse prevekrat se dogaja, da sodnika popravljata izvedbo zaetnega meta in vraata igralce na izhodino mesto.
OPIS VAJ: Vaja 1: Igralci z ogami v rokah so razdeljeni v dve skupini. Vsaka skupina se postavi v diagonalni kot igria. Igralci steejo srednje hitro proti sredini in ob tem vodijo ogo (obe skupini istoasno). Ob sredinski rti se za trenutek ustavijo, si dajo signal (npr. HOP) in ponovno prinejo z vodenjem oge proti kotu na nasprotni strani igria. Sedaj je hitrost teka vija vkljuno z odlonim pospeevanjem ob signalu. Na koncu igria spremenijo nain gibanja in nadaljujejo z osnovnim obrambnim gibanjem ob rti vratarjevega prostora (lahko tudi razline oblike gibanja med 6 m in 9 m linijo) (Skica 1A). V varianti te vaje izvajajo na zaetku in na sredini igria razlina koordinacijska gibanja. Izvedba zaetnega meta oziroma start v vodenje pa je na sredini igria (ponovno si sami dajo signal HOP) (Skica 1B). V tretjem koraku lahko igralci opravijo s krili ali s pivoti nekaj enostavnih tehninih aktivnosti npr. dve podaji iz zaleta in strel na gol (z namenom ogrevanja vratarja). Krila ali pivoti se lahko po vsaki akciji menjavajo ali pa so stalni v celotni vaji (Skica 1C).
1a 1b 1c
Vaja 2: Zaetna postavitev igralcev je podobna kot pri prejnji vaji. Igralci oblikujejo pare, ki si v srednje hitrem teku podajajo ogo do sredine igria. Pred sredinsko rto se igralci za trenutek ustavijo nato pa po lastnem signalu HOP nadaljujejo s podajanjem. Tokrat je tek hitreji vkljuno z dobrim zaetnim pospeevanjem. Ko igralca priteeta na svoja izhodina napadalna poloaja (krilo in zunanji igralec), napravita nekaj preprostih napadalnih aktivnosti podaja iz zaleta, krianje in akcijo zakljuita s strelom. Nadaljevanje je na nasprotni strani.
2a 2b
Vaja 3: Igralci z ogami v rokah stojijo v dveh kolonah na sredini igria. Na vsaki strani stoji ob robu igria po en igralec. Na trenerjev vig stee igralec proti golu, partner na sredini pa mu poda ogo. Branilec na nasprotni strani skua prestrei podajo, tako da mora biti sprejemalec pozoren in se nekoliko prilagoditi (odkriti) s svojim gibanjem. Po sprejemu oge igralci vodijo ogo proti golu in streljajo na vrata. Igralci na sredini igria po podaji nadomestijo igralca ob robu igria. Vaja se po principu vrvice brez konca izmenino ponavlja na eni in drugi strani igria.
3a 3b
Vaja 4: V napadu stojita krilo in zunanji igralec na svojih mestih. V obrambi stojita prednji center in prvi branilec (obramba 5:1). Napadalca napravita dve podaji iz zaleta, nato pa zunanji igralec strelja ez branilca. Takoj nato branilca steeta proti sredini igria, PC se postavi na sredino, sprejme podajo od vratarja in na znak s pialko izvedeta zaetni met. Igralca, ki sta bila v napadu, pa se im hitreje vraata v obrambo. Igralca, ki sta izvedla zaetni met, skuata dosei zadetek v igri 2:2 in pri tem izkoristiti prednosti, ki si jih lahko priigrata z uinkovito izvedbo hitrega zaetnega meta ob vraajoih igralcih (Skici 4A in 4B). Enake akcije se lahko izvedejo tudi ob tevilni prednosti igralcev, ki izvedejo hitri zaetni met (torej imamo v obrambi enega igralca ve). V tem primeru dobimo po izvedbi zaetnega meta situacije 3:2 s pivotom (Skica 4C).
4a 4b 4c
Vaja 5: V napadu so na svojih mestih postavljeni srednji in levi zunanji napadalec ter levo krilo. V obrambi stojijo na odgovarjajoih mestih branilci. Napadalci izvedejo podaje iz zaleta: SZ LZ LK. Prvi branilec poskua prestrei podajo med LZ in LK (z agresivnim pristopanjem v globino), vendar pri tem ni uspeen. LK po prejemu oge strelja na vrata (Skica 5A). Prvi branilec po neuspenem poskusu prestrezanja nadaljuje svoj tek proti sredini, se postavi na mesto za izvajanje zaetnega meta in sprejme podajo od vratarja. Skupaj s svojima soigralcema skua izvesti hitri zaetni met. Nasprotna trojka se skua im hitreje vrniti v obrambo. Napadalci skuajo po hitri izvedbi zaetnega meta dosei taktino prednost pred branilci in si priboriti prilonost za strel na gol.
5a 5b
Vaja 6: V obrambi in v napadu sta postavljeni dve trojki. Naloga napadalne trojke je izvedba preproste kombinacije med tremi zunanjimi igralci (nekaj podaj iz zaleta in strel na gol) ter strela na gol. Takoj po strelu se vraajo v obrambo, pri tem pa mora eden izmed igralcev zapustiti igrie na mestu za menjavo in se ponovno vkljuiti v obrambne aktivnosti. Nasprotniki izvedejo hiter zaetni met in si skuajo priigrati ugodno prilonost za dosego zadetka. Pri tem so posebej pozorni na monosti, ki se jim ponujajo zaradi menjave branilca ob vraanju v obrambo. Napadalci lahko izvedejo razline taktine kombinacije.
6a 6b 6c
Vaja 7: Vaja, ki je podobna prejnji, le da sta sedaj na igriu skupini s po tirimi igralci. Branilci so v postavitvi, znailni za consko obrambo 5:1 z naprej pomaknjenim PC. Napadalci so na mestih vseh treh zunanjih igralcev ter pivota. Napadalci izvedejo preprosto napadalno kombinacijo ter streljajo na vrata. Po strelu se vraajo v obrambo, eden izmed njih pa mora napraviti menjavo (zapusti igrie na prostoru za menjavo igralcev) in se nato vkljuuje v obrambne aktivnosti svojega motva. Nasprotniki izvedejo hiter zaetni met ter si skuajo priigrati ugodno prilonost za dosego zadetka. Pri tem so posebej pozorni na monosti, ki se jim ponujajo zaradi menjave branilca ob vraanju v obrambo. Napadalci lahko izvedejo razline taktine kombinacije.
7a
7b
7c
Vaja 8: Sedaj sta na igriu dve celotni ekipi ena ekipa je v napadu, druga v obrambi. V primeru, prikazanem na skici, so branilci postavljeni v consko obrambo 5:1. Napadalci izvedejo preprosto kombinacijo primerno za napad na consko obrambo 5:1 (najbolje prehod na 2. KN) in streljajo na vrata. Po strelu se vraajo v obrambo in ob tem izvedejo menjavo (po vzoru iz prejnjih dveh vaj). Nasprotna ekipa izvede hitri zaetni met in tako kot pri prejnjih vajah skua dosei taktino prednost pred vraajoimi branilci. Pri tem se jim ponuja e nekaj ve monosti za kreativnost, saj sedaj sodelujejo v napadu vsi igralci.
8a
8b
Vaja 9: Pri tej vaji sta ob robu igria dva igralca. Eden izmed njiju poda ogo trenerju na sredini igria ter v printu preskoi oviro pred seboj. Trener mu poda ogo, igralec z nasprotne strani pa prav tako v printu preskoi oviro ter se prostorsko in asovno prilagodi akciji svojega soigralca. Tako izvedeta krianje na sredini igria. Po krianju igralec z ogo nakae strel v skoku, odbije ogo od tal (skok ut finta) in nadaljuje svojo akcijo s preigravanjem v stran, na kateri je njegov soigralec. Po preigravanju soigralcu, ki se je po krianju gibal na mesto zunanjega igralca, poda ogo. Ta sprejme podajo v zaletu ter strelja iz prodora. Po strelu skuata im hitreje izvesti zaetni met in z nekaj podajami priti v poloaj za strel ter streljati. V varianti vaje se lahko igralca po strelu postavita v obrambo in igrata 2:2 z naslednjim parom.
9a 9b 9c
Vse opisane vaje se nadgrajujejo z doslednim in taktino pravilnim izvajanjem zaetnega meta med igro na treningu in kasneje na pripravljalnih in uradnih tekmah. Trener pa mora odloiti,
kdaj je raven znanja njegovih igralcev na dovolj visoki ravni, da lahko hitro izvajanje zaetnega meta vkljui v model igre svojega motva tudi na pomembnih in iz psiholokega
vidika obremenjujoih tekmah. Njegova ocena je v teh primerih lahko odloilna za uspenost njegovega motva.
10
Primo Pori
FUNKCIONALNA STABILIZACIJA TRUPA

UVOD
Stabilizacijo trupa lahko opredelimo kot sposobnost optimalne kontrole poloajev in gibanja centralnih delov lovekega telesa. Trening stabilizatorjev trupa vpliva na veliko tevilo miic (povrje, globina), ki povezujejo hrbtenico, medenico in ramenski sklep. Krepitev miic trupa pomeni prvi korak k pristopu treninga moi v portu. Dobra mo trupa (core) je pomembna: i) pri varovanju telesa pred pokodbami (e posebej v predelu spodnjega dela hrbta), ii) ustvarja vejo stabilnost v srednjem delu trupa in iii) pomaga hrbtnim miicam pri pravilni dri. Trebune in hrbtne miice naj bi bile enako mone (razmerje 1:1). Moan trup omogoa tudi prenos oziroma enakomerno razporeditev obremenitev, ki jih povzroijo na primer dvigi tekih bremen, prav tako pa ima tudi preventivno nalogo (varovanje hrbtenice). Uinkovita vadba mora biti sestavljena tako, da vkljuuje vse glavne miine skupine, ki sodelujejo pri gibih v trupu. Ko se miice trupa krijo, se poveuje stabilnost hrbtenice, medenice in ramenskega obroa. Trening moi trupa vpliva na dobro stabilizacijo trupa in tako omogoa prenos energije iz centra telesa na vse njegove dele.
GIBI IN FUNKCIONALNA ANATOMIJA MIIC, KI SODELUJEJO PRI GIBIH V TRUPU

V predelu trupa lahko izvedemo tiri glavne gibe v razlinih ravninah. To so upogib trupa (Slika 1 a), izteg trupa (Slika 1 b), stranski upogib trupa (Slika 1 c) in rotacija trupa (Slika 1 d). Pri gibih v trupu sodeluje veliko tevilo miic. Nekatere miice so bolj na povrju, druge pa globlje v telesu. Poglejmo glavne miine skupine, ki sodelujejo pri gibih v trupu:
1a
1c
1b
1d
Slika 1: Gibi v trupu
11
1. PREMA TREBUNA MIICA (m. rectus abdominis) je v trebunem predelu telesa (six pack). Je glavna upogibalka trupa, ki ima velik vpliv na telesno dro.
2. ZUNANJA POEVNA TREBUNA MIICA (m. external oblique) lei v stranskem predelu trupa, sodeluje pri stranskem upogibu in rotaciji trupa.
3. NOTRANJA POEVNA TREBUNA MIICA (m. internal oblique) je v stranskem predelu trebuha pod zunanjo poevno trebuno miico in poteka v nasprotni smeri od nje. Sodeluje pri stranskem upogibu trupa. Tako zunanja kot notranja poevna miica podpirata delovanje ravne (preme) trebune miice v njenem delu.
12
4. PRENA TREBUNA MIICA (m. transversus abdominis) je najgloblja od vseh miic trebunega predela in se ovija okoli hrbtenice, jo iti in ji omogoa stabilnost. Aktivira se, ko soasno dvignemo trup in delamo zasuk. Vpliva na figuro telesa (potiska drobovje navznoter), do izraza pride predvsem pri trebunem dihanju.
5. IZRAVNALKA TRUPA (m. erector spinae) je v skupini miic, ki potekajo od vratu do kria, njihova glavna naloga pa je, da pomagajo pri vzravnanosti hrbtenice. Sodeluje tudi pri iztegu trupa ter stranskem upogibu trupa.
6. GLOBOKE MIICE HRBTA (m. multifidus) so ob hrbtenici in omogoajo rotacijo hrbtenice.
6. QUADRATUS LUMBORUM sodeluje pri stranskem upogibu trupa.
13
7. PSOAS MAJOR, PSOAS MINOR sodelujeta pri upogibu kolka in pomaga (psoas major) pri iztegu trupa.
Globoke miice trupa, med katere sodijo: i) prena trebuna miica, ii) globoke miice hrbta, iii) notranja poevna miica, iv) miice medeninega dna, so kljunega pomena za aktivno podporo ledvenega dela hrbtenice. Hkratno krenje natetih miic (ko-kontrakcija miic), stabilizira ledveni del hrbtenice. Pri tem ne gre samo za aktivno krenje miic, ampak je predvsem pomemben nain, kako miice aktiviramo. Raziskave kaejo, da prihaja do soasnega krenja prene trebune miice in globokih miic hrbta pred skoraj vsakim gibom tako zgornjega kot spodnjega dela telesa. To pomeni, da globoke miice trupa s svojo aktivacijo, predvsem pa z optimalno asovno usklajenostjo (timing) ko-kontrakcije miic, pomagajo pri
ustvarjanju dinamine sile (gibov), ki se v portu odraa pri metih, skokih, printih. Notranje strukture miic ob hrbtenici predstavljajo stiie kinematine verige, center gravitacije ter fizikalno tudi vsot vseh sil, ki nastajajo pri razlinih obremenitvah med gibanjem.
PRISTOP K VADBI FUNKCIONALNE STABILIZACIJE TRUPA

Vidno izklesano zunanje miije e ne predstavlja mone notranje strukture. Tega se je potrebno poglobljeno zavedati, ko nartujemo in izvajamo vadbo za mo trupa. Ko smo spoznali anatomsko fizioloko podlago delovanja posameznih
miic trupa, bomo v nadaljevanju prispevka predstavili metodine korake vadbe moi in stabilizacije miic trupa. Ko pristopamo k vadbi funkcionalne stabilizacije, se je zaeleno drati nekaterih metodinih korakov, ki upotevajo tako vrsto miinega krenja (izometrino, koncentrino krenje), tip miinih vlaken, predvsem pa natannosti izvajanja posameznih vaj ob upotevanju nekaterih anatomskih zakonitosti lovekega telesa. Globoke miice trupa delujejo pri gibih kot stabilizatorji in niso vkljuene v dinamino produkcijo sil. Odzivajo se statino in so za njih znailne statine oziroma izometrine kontrakcije (v fazi krenja se dolina miice ne spreminja, primer: potiskanje
14
stene). Kot smo e omenili, pa so neprestano vkljuene pri vseh aktivnostih v vsakdanjem ivljenju kot tudi portu, kar od njih zahteva visoko raven vzdrljivosti ob ne ravno visokih silah. Tem miicam ni potrebo, da so zelo mone, vendar pa morajo biti pravilno asovno usklajene in visoko vzdrljive. Poleg tega elimo s tovrstno vadbo ustvariti pogoje, da stabilizatorji trupa delujejo tako, da ohranjajo ledveni del hrbtenice v nevtralnem poloaju (lok hrbtenice S). Pri vadbi funkcionalne stabilizacije trupa je tako treba upotevati: pravilno tehniko izvedbe posameznih vaj, dihanje z miicami trebune prepone, vzdrevanje nevtralnega poloaja hrbtenice, prilagajanje ravni teavnosti. Metodika vadbe funkcionalne stabilizacije naj bi potekala v tirih metodinih ravneh (Slika
1. RAVEN Balistini gibi (eksplozivna stabilizacija)
2. RAVEN Dinamine nadzorovane kontrakcije miic trupa
3. RAVEN Izolirane kontrakcije miic zunanjega dela trupa
4. RAVEN Izolirane kontrakcije miic ob hrbtenici
Slika 2: Metodini koraki vadbe funkcionalne stabilizacije trupa 1). Prvi dve ravni usmerjata vejo pozornost izometrinim (statinim) krenjem, medtem ko vadba v tretji in etrti temelji na vedno bolj intenzivnim dinaminim miinim krenjem.
1. PRIMERI VAJ IZOLIRANIH KONTRAKCIJ MIIC V NOTRANJOSTI TELESA OB HRBTENICI Prvi korak treninga stabilizatorjev trupa se prine z uenjem soasnega izometrinega krenja (kokontrakcije) prene trebune miice in globokih miic hrbta, torej miic, ki se nahajajo najgloblje in so kljunega pomena pri podpori ledvenega dela hrbtenice. Za uinkovito izvedbo ko-kontrakcije je pomembno, da se nauimo doloenega manevra in ga je potrebno uporabljati pri vseh vajah stabilizatorjev trupa na vijih ravneh. Najosnovneja vaja za uenje omenjene tehnike se izvaja v lei na hrbtu s pokrenimi koleni (90) (Slika 3). Ledveni del hrbtenice mora biti v nevtralnem poloaju (rahla ukrivljenost hrbtenice; prazen prostor med
Slika 3: Osnovni poloaj lee na hrbtu s pokrenimi nogami
15
ledvenim delom hrbtenice in tlemi). V tem poloaju izvedemo globok vdih tako, da sprostimo trebune miice. Sledi izdih, hkrati pa potegnemo spodnji del trebuha navznoter (popek potuje navzdol proti tlom). Ta aktivni poloaj zadrimo priblino 10 sekund, hkrati pa poskuamo dihati sproeno. Postopek ponovimo od 5 do 10 krat.
Vadbo izoliranih kontrakcij miic v notranjosti trupa z omenjenim manevrom lahko izvajamo v razlinih poloajih. Nekaj primerov: Pasja opora na kolenih (ravna hrbtenica) (Slika 4). Lee na hrbtu (iztegnjene noge) + rotacija v hrbtenici.
Stoje z ali brez rotacije hrbtenice (z eno roko na trebuhu, drugo na hrbtu) (Slika 5). V parih z oporo na ramenih (premikanje partnerja) - vajo izvajamo izmenino.
Slika 4
Slika 5
2. PRIMERI VAJ IZOLIRANIH KONTRAKCIJ MIIC ZUNANJEGA DELA TRUPA Lea na hrbtu dvig riti (opora na hrbtu ter petah) (Slika 6). Pasja opora z dvigom ene roke ali noge (Slika 7). Razline labilne pasje opore (na iztegnjenih rokah, na komolcih, bono, hrbtno, elno) (Slika 8). Polep (kot v kolenu 90). Sede v poloaju V (noge iztegnjene v zraku) (Slika 9). Razline statine vaje na vicarski ogi (Slika 10).
Slika 6
Slika 7
16
Slika 8a
Slika 8b
Slika 9
Slika 10a
Slika 10b
Slika 10c
3. PRIMERI VAJ DINAMINIH NADZOROVANIH KONTRAKCIJ MIIC TRUPA Na tej ravni treninga zanemo z uvajanjem dinaminih gibov. Najprej se posvetimo dinamini izvedbi gibov, ki smo jih na drugi ravni izvajali izometrino (statino). Kot logino nadaljevanje pa sledijo dinamine vaje, ki opisujejo vse gibe v trupu (upogib, izteg, rotacije trupa). Izolirani gibi v razlinih leah in oporah (vpliv na razline miice trupa):
17
Dvigi bokov iz lee na hrbtu na lopatice in pete (Slika 11). Dvigi iz opore na komolcih in prstih (Slika 12).
Boni dvigi iz opore na komolcih (Slika 13). Dvigi iztegnjene noge (druga je pokrena) iz lee na hrbtu.
Dvigi iz razlinih pasjih opor (nasprotna noga in roka) (Slika 14).
Slika 11
Slika 12
Slika 13
Slika 14a
Slika 14b
18
Upogib trupa: Kratek upogib trupa (noge v poloaju metuljka, roka prekriane na prsih ali iztegnjene pred telesom) (Slika 15).
Upogib trupa na vicarski ogi (Slika 16). Kratek upogib s pokrenimi nogami (kot v kolenu 90) (Slika 17).
Upogib trupa z nogami vije (trenaer). Zapiranje knjige (Slika 18). Dvigi nog iz vese (kot v kolku 90).
Slika 15a
Slika 15b
Slika 16
Slika 17
Slika 18
19
Izteg trupa: Izteg trupa lee (fiksirane noge, roke in noge, izmenini dvigi) (Slika 19).
Dvigi bokov lee na tleh in na vicarski ogi (Sliki 20 in 21). Izteg trupa na vicarski ogi.
Izteg trupa na ogi iz opore v skleci (Slika 22). Izteg trupa iz poepa z medicinko (Slika 23).
Slika 19
Slika 20
Slika 21
Slika 22a
Slika 22b
20
Slika 23a Stranski upogib in rotacije trupa: Stranski upogib trupa iz lee na tleh s pokrenimi koleni. Dotik zunanjega dela stopal. Stranski upogib trupa iz lee na tleh in kolenom preko
Slika 23b pokrene noge (dotik kolena z nasprotnim komolcem). Stranski upogib trupa na trenaerju (boni poloaj telesa). Iz lee prestavljanje nog na stran. Stranski upogib na vicarski ogi. Kotaljenje preko ramenske osi brez dotikov kolena in komolca med vrtenjem. Gibi v razlinih ravninah z medicinko iz seda.
4. PRIMERI BALISTINIH GIBOV (EKSPLOZIVNA STABILIZACIJA TRUPA)
Slika 24a
Slika 24b
Slika 25a
Slika 25b
21
Slika 26a
Slika 26b
Slika 27a
Slika 27b
22
Marko ibila
PREGLED IN ANALIZA RAZLIK V NEKATERIH IGRALNIH PARAMETRIH NA EP V ROKOMETU 2002, 2004, 2006 IN 2008
Statistini podatki o pojavljanju razlinih igralnih parametrov so pomembni pokazatelji dogajanja med rokometnimi tekmami. Trenerji lahko na osnovi teh podatkov dobijo vpogled v kakovost igranja celotne ekipe in posameznih igralcev. Na osnovi odstopanj od povpreij lahko doloijo slabosti in prednosti lastnih igralcev in nasprotnikov. Seveda pa je potrebno longitudinalno spremljanje, ki mora trajati ve asa. Za zagotovitev dovolj dobrih podatkov, s pomojo katerih lahko trenerji opravijo primerjavo s svojo lastno ekipo, je potrebno opraviti analizo igralnih parametrov na najvejih tekmovanjih. Ti podatki lahko sluijo kot nekaken model. Zato se v zadnjih letih veliko avtorjev odloa za razline kvantitativne analize (analize tevilnih podatkov) tekem na velikih tekmovanjih. Pomembno pa je, da se med seboj primerjajo podatki enakih tekmovanj (npr. EP, SP ali OI), saj je razprenost kakovosti na teh tekmovanjih razlina. Glede na povpreno kakovost reprezentanc je zagotovo najbolj homogeno evropsko prvenstvo. Organizatorji velikih tekmovanj so dolni organizirati zbiranje statistinih podatkov izbranih igralnih parametrov. Podatke za omenjene analize je mogoe dobiti tako na internetnih straneh kot tudi na zgoenkah. Evropska rokometna zveza izvaja zbiranje podatkov na evropskih rokometnih prvenstvih s pomojo podjetja Swiss Timing, s katerim ima posebno pogodbo. Ker je torej metodologija zbiranja podatkov poenotena, je mono opraviti tudi dolgoletno primerjavo o pojavljanju posameznih igralnih parametrov med razlinimi prvenstvi. Namen naega prispevka je prikazati in analizirati razlike v tistih igralnih parametrih, ki se zbirajo tekom evropskih prvenstev. Izbrali smo tiri zaporedna prvenstva: l. 2002 na vedskem, l. 2004 v Sloveniji, l. 2006 v vici in l. 2008 na Norvekem. Na ta nain elimo pojasniti razvojne tendence v rokometni igri. Na lanek pomeni na nek nain nadaljevanje prispevka F. Radojkovia o analizi napadalnih aktivnosti na svetovnem prvenstvu 2009 na Hrvakem, ki je bil objavljen v zadnji tevilki revije Trener rokomet. ANALIZA NAPADOV, STRELOV IN ZADETKOV, KI SO JIH EKIPE IZVEDLE NA POSAMEZNIH TEKMAH Povpreno tevilo napadov se je bistveno spremenilo v razmerju med EP 2002 (povpreno 53,73 napadov) in EP 2004 (povpreno 58,78 napadov). Po tem prvenstvu se je to tevilo stabiliziralo in ostaja skoraj enako. Preskok doseen med EP 2002 in 2004 je najverjetneje potrebno pripisati spremembi pravil in bolji pripravljenosti ekip, ki tudi igrajo z vejim tevilom igralcev.
Tabela 1: Povpreno tevilo napadov, ki so jih motva izvedla na posameznih prvenstvih. tevilo napadov EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 53,73 58,78 58,56 58,07 s 4,74 5,78 4,22 5,03 min. 41 47 49 46 maks. 65 81 68 71
Tabela 2: tevilo strelov, ki so jih igralci v povpreju izvedli na posamezni tekmi. _ tevilo vseh strelov x s min. maks. EP 2002 48,92 5,99 36 72 EP 2004 52,14 5,46 41 62 EP 2006 52,39 4,92 43 65 EP 2008 50,85 5,49 35 65
23
Pregled in analiza razlik v nekaterih igralnih parametrih na EP v rokometu 2002, 2004, 2006 in 2008
Tabela 3: tevilo strelov, ki so jih igralci v povpreju izvedli na posamezni tekmi. tevilo zadetkov EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 26,11 28,50 29,62 28,08 s 4,58 4,54 4,32 4,58 min. 15 20 20 19 maks. 36 41 39 41 % nap. 48,92 48,48 50,58 48,35 % streli 53,37 54,66 56,53 55,22
Tabela 4: Povpreno tevilo pozicijskih napadov enega motva na tekmo in tevilo zadetkov iz pozicijskih napadov. _ t. pozicijskih napadov x s min. maks. EP 2002 46,92 4,58 37 59 EP 2004 52,11 4,55 42 69 EP 2006 52,20 4,15 39 63 EP 2008 50,24 4,72 41 64 t. zadetkov iz pozicijskih napadov EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 21,87 24,31 25,11 23,26 s 4,46 4,12 4,19 4,26 min. 11 15 16 15 maks. 31 35 36 33 % uinkovit. 46,61 46,65 47,82 46,30
sla (EP 2002 = 53,37 %; EP 2006 = 56,53 %). Sklepamo, da gre v tem primeru za tehnino in taktino dovrenost strelov, ki je v zadnjih letih zelo napredovala. Tudi izjemni vratarji ob kvalitetnih obrambah niso mogli spremeniti omenjene splone tendence. ANALIZA POZICIJSKIH NAPADOV IN PROTINAPADOV TER TEVILA ZADETKOV DOSEENIH V POZICIJSKIH NAPADIH IN PROTINAPADIH V nadaljevanju smo poskuali razleniti tudi znailnosti obeh podfaz napada napad na postavljeno obrambo ali pozicijski napad in protinapad. Po priakovanju so tudi podatki o povprenem tevilu pozicijskih napadov podobni kot
Graf 1: tevilo napadov, strelov in zadetkov na razlinih evropskih prvenstvih. Podobno kot pri povprenem tevilu napadov lahko zasledimo preskok med EP 2002 in EP 2004 tudi pri povprenem tevilu strelov in zadetkov na tekmo. Je pa opazen manji padec na zadnjem prvenstvu 2008 na Norvekem. Zanimivo je, da je celo v izostreni konkurenci evropskih prvenstev tevilo zadetkov naraslo in lahko dosega ez 40 zadetkov na tekmo. To so seveda izjemne tevilke in kaejo tako na veliko hitrost igre kot tudi na velike strelske sposobnosti napadalcev. Zanimiva je tudi analiza uinkovitosti strelov. Tudi ta je v povpreju nara-
24
podatki o tevilu vseh napadov. Opazimo lahko preskok med EP 2002 (povpreno 46,92 napadov) in EP 2004 (povpreno 52,11 napadov). Kasneje, na EP 2006, se tevilo stabilizira (povpreno 52,20 napadov) in nekoliko upade na EP 2008 (povpreno 50,24 napadov). Je pa odstotek uspeno zakljuenih pozicijskih napadov relativno stabilen na vseh tirih analiziranih prvenstvih. Povsem identino je tudi stanje glede zadetkov doseenih iz pozicijskih napadov. tevilo protinapadov in zadetkov doseenih iz protinapadov je bistveno nije kot pri pozicijskih napadih. Glede na tendence lahko reemo, da ni vejih preskokov med posameznimi prvenstvi. Je pa opazno rahlo naraanje, tako da so bile najveje vrednosti doseene na zadnjem EP 2008. Zanimiv je tudi podatek o uinkovitosti protinapadov. Podatki kaejo, da je bila najvija uinkovitost doseena na EP 2006 (70,91 %). Na ostalih treh prvenstvih je bil odstotek uinkovitosti bistveno niji in skoraj enak.
Graf 2: Povpreno tevilo pozicijskih napadov enega motva na tekmo in tevilo zadetkov iz pozicijskih napadov na razlinih evropskih prvenstvih.
Graf 3: Povpreno tevilo protinapadov enega motva na tekmo in tevilo zadetkov iz protinapadov.
Tabela 5: Povpreno tevilo protinapadov posameznega motva na tekmo in tevilo zadetkov iz protinapadov. _ t. protinapadov x s min. maks. EP 2002 6,85 6,85 0 17 EP 2004 6,74 6,74 0 23 EP 2006 6,36 6,36 0 16 EP 2008 7,84 7,84 1 18 t. zadetkov iz protinapadov EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 4,24 4,22 4,51 4,82 s 4,24 4,22 4,51 4,82 min. 0 0 0 0 maks. 13 17 12 13 % 61,90 62,61 70,91 61,48
25
ANALIZA NAPADOV Z IGRALCEM VE IN MANJ TER TEVILO ZADETKOV DOSEENIH V TEH NAPADIH Igra s tevilno prednostjo ali ob tevilni podrejenosti je zelo pomembna in mnogokrat odloa o konnem izidu tekem. Glede na as, ko motva na tekmi niso v tevilni enakovrednosti, lahko reemo, da je potrebno temu segmentu posvetiti veliko koliino treninga. Najve napadov z igralcem ve je bilo na EP 2004. Enako velja tudi za tevilo zadetkov. Med ostalimi prvenstvi pa ni bistvenih razlik. Uinkovitost napadanja z igralcem ve pa raste iz prvenstva v prvenstvo. Tako je
bila uinkovitost na EP 2002 56,23 %, na EP 2008 pa 60,85 %. Ta odstotek je priblino od 8 do 12 % bolji kot je bila splona uinkovitost napadanja. Povpreno je bilo najmanj napadov posamezne ekipe z igralcem
manj na zadnjem EP 2008 5,85 na tekmo. Najve tovrstnih napadov pa je bilo na EP 2004 7,35 na tekmo. Uinkovitost napadanja z igralcem manj je bila najnija na EP 2004 35,37 %. Na ostalih prvenstvih je bil odstotek uinkovitosti blizu ali
Graf 4: tevilo napadov in zadetkov z igralcem ve ali manj.
Tabela 6: Povpreno tevilo napadov in zadetkov z igralcem ve. t. napadov z igralcem ve EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov z igralcem ve EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 7,95 9,43 8,70 7,74 _ x 4,47 5,54 5,16 4,71 s 3,79 3,76 4,30 3,47 min. 0 1 1 2 s min. 0 0 0 1 maks. 21 21 26 17 maks. 11 13 16 13 % 56,23 58,75 59,31 60,85
2,25 2,66 3,13 2,50
Tabela 7: Povpreno tevilo napadov in zadetkov z igralcem manj. t. napadov z igral. manj EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov z igral. manj EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 6,15 7,35 6,72 5,85 _ x 2,34 2,60 2,81 2,32 s 3,02 3,36 3,69 2,75 s 2,34 2,60 2,81 2,32 min. 0 1 1 2 min. 0 0 0 0 maks. 17 16 23 15 maks. 7 7 11 6 % 38,05 35,37 41,81 39,66
26
nekoliko nad 40 %. To pomeni, da je uinkovitost tovrstnega napadanja od 10 do 15 % slaba, kot je bila splona uinkovitost napadanja. Kljub temu lahko reemo, da je odstotek uinkovitosti relativno visok, kar pomeni, da imajo motvo dobro izdelan koncept napadanja tudi z igralcem manj. Iz analize uinkovitosti napadanja z igralcem ve in manj pa lahko reemo, da je tevilno neravnovesje igralcev bistveno vplivalo na napadalno uinkovitost reprezentanc. ANALIZA STRELOV IN ZADETKOV IZ RAZLINIH NAPADALNIH POZICIJ Podatki o tevilu strelov in njihovi uinkovitosti se zbirajo za
razline pozicije zakljuevanja. Tako v nadaljevanju predstavljamo analizo strelov izpred rte 6-m na sredini, strele iz krila, iz 9-m, iz prodora, iz protinapada in iz 7-m. Povpreno tevilo strelov in zadetkov izpred rte vratarjeve-
ga prostora je relativno majhno, eprav na posameznih tekmah dosega tudi visoko tevilo. Je pa odstotek uinkovitosti visok. Najniji je bil na EP 2002 64,17 %, najviji pa na EP 2006 75,18 %. Mesto zakljuevanja napadov kae na model igre
Graf 5: tevilo strelov in zadetkov iz 6-m sredina.
Tabela 8: Povpreno tevilo strelov in zadetkov izpred rte vratarjevega prostora (6-m sredina). t. strelov 6-m - sredina EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov 6-m - sredina EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 6,53 6,97 6,85 5,66 _ x 4,19 5,01 5,15 4,03 s 3,06 3,56 2,98 3,26 s 2,24 2,79 2,54 2,56 min. 0 0 2 0 min. 0 0 1 0 maks. 16 23 16 13 maks 10 13 13 9 % 64,17 71,88 75,18 71,20
Tabela 9: Povpreno tevilo strelov in zadetkov iz krila. t. strelov iz krila EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov iz krila EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 7,22 8,24 7,04 6,86 _ x 3.89 4.47 3.85 3.77 s 3,80 3,20 3,19 3,14 s 2,61 2,27 2,23 2,38 min. 1 1 1 1 min. 0 0 0 0 maks. 19 16 14 18 maks. 13 11 10 11 % 53,88 54,24 54,69 54,96
27
razlinih ekip. V povpreju pa lahko reemo, da ekipe niso veliko zakljuevale napadov s streli izpred rte vratarjevega prostora. To je lahko seveda tudi posledica dejstva, da veina reprezentanc na evropskih prvenstvih uporablja plitveje conske postavitve, pri katerih je manj prostora za strele izpred rte vratarjevega prostora. Zanimiva je primerjava tevila strelov in zadetkov s krilnega poloaja. To tevilo je majhno na vseh prvenstvih. e zanimiveje pa je dejstvo, da tevilo upada, saj so najnije vrednosti doseene na zadnjih dveh prvenstvih. Odstotek uinkovitosti je na vseh prvenstvih podoben in relativno nizek malo pod 55 %. To je nekoliko presenetljivo,
saj je naeloma igra kril v zadnjih letih zelo napredovala. Pri tem imamo v mislih predvsem tehniko in taktiko strelov, ki je pri veini krilnih igralcev zelo dovrena. Najve napadov je bilo zakljuenih s streli iz zunanjih poloajev. Ta model zakljuevanja napadov je najpogosteji kljub temu, da je odstotek uinkovitosti relativno nizek. Nekoliko je narasel na zadnjih dveh prvenstvih. Na teh dveh prvenstvih so igralci posamezne reprezentance v povpreju dosegli e blizu 10 zadetkov iz razdalje na tekmo. Izjemni strelci iz razdalje in kakovostno sodelovanje med soigralci dirigira tak nain zakljuevanja napadov. Prav tako pa je to posledica e
omenjenega dejstva, da veina reprezentanc igra plitveje conske obrambe. tevilo strelov iz 7-m in odstotek uinkovitosti se med prvenstvi ni bistveno spreminjal. Najniji je bil na EP 2002 68,94 %. Na ostalih prvenstvih pa je bila uinkovitost nekaj nad 70 %. Tudi pri protinapadu lahko ugotovimo, da je povpreno tevilo izvedenih protinapadov na tekmo relativno nizko. Pojavljajo pa se tudi tekme, kjer je bilo izvedenih zelo veliko protinapadov. tevilo sicer rahlo naraa iz prvenstva v prvenstvo, odstotek uinkovitosti pa je na vseh prvenstvih skoraj enak. Odstotek uinkovitosti
Tabela 10: Povpreno tevilo strelov in zadetkov iz razdalje 9-m. t. strelov 9-m EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov 9-m EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 21.93 22.72 23.93 23.93 _ x 8.24 8.55 9.88 9.58 s 6,67 6,45 5,40 5,24 s 3,25 3,49 3,08 3,21 min. 7 8 12 13 min. 0 2 4 3 maks. 42 45 39 38 maks. 16 28 19 17 % 37,57 37,63 41,28 40,03
Tabela 11: Povpreno tevilo strelov in zadetkov iz 7-m. t. strelov 7-m EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov 7-m EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 4.25 4.16 4.83 4.39 _ x 2.93 2.98 3.48 3.15 s 2,07 1,93 2,49 2,48 s 1,66 1,64 2,13 2,13 min. 0 0 0 0 min. 0 0 0 0 maks. 11 11 12 11 maks. 8 8 10 11 % 68,94 71,63 72,05 71,75
28
Tabela 12: Povpreno tevilo strelov in zadetkov v protinapadu. t. strelov v protinapadu EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov v protinapadu EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 5,61 5,78 6,21 6,49 _ x 4,24 4,23 4,51 4,82 s 3,21 3,60 3,27 3,03 s 2,67 2,60 2,63 2,52 min. 0 0 0 1 min. 0 0 0 0 maks. 15 21 15 16 maks. 13 17 12 13 % 75,58 73,18 72,62 74,27
Tabela 13: Povpreno tevilo strelov in zadetkov iz prodora. t. strelov iz prodora EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 t. zadetkov iz prodora EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 strelov iz protinapada je, ob strelih iz prodora, med vsemi streli najviji. tevilo strelov in zadetkov na tekmo je nizko. Je pa odstotek uinkovitosti tako izvedenih strelov zelo visok. Glede na tako visok odstotek uinkovitosti je jasno, da se obramba bori, da bi prepreila veje tevilo takih strelov. Veliko tevilo prodorov se tudi kona z dosojeno sedemmetrovko. Prodorni igralci so navadno niji in hitreji igralci, ki pa jih je v zadnjih letih v vrhunskih reprezentancah vse manj. Prevladujejo visoki in moni zunanji igralci, ki so uspeneji kot strelci z razdalje. _ x 3,17 4,50 3,57 3,41 _ x 2,50 3,48 2,78 2,66 s 2,90 3,53 2,41 3,15 s 2,41 2,58 1,87 2,30 min. 0 0 0 0 min. 0 0 0 0 maks. 14 17 11 15 maks. 12 10 8 10 % 78,86 77,33 77,87 78,00
ANALIZA ASISTENC, TEHNINIH NAPAK, UKRADENIH OG IN BLOKIRANIH STRELOV V tem podpoglavju analiziramo podatke o nekaterih elementih rokometne igre, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj igre. Ti elementi sicer ne pomenijo konnih akcij, iz katerih se dosegajo zadetki, lahko pa bistveno vplivajo na uinkovitost igre.
Povpreno tevilo asistenc na tekmo se giblje med 12,97 % in 15,92 %. Najveje vrednosti so bile zabeleene na EP 2002, nato pa je tevilo asistenc nekoliko padlo. Je pa pri tej spremenljivki zelo velika razlika med posameznimi motvi in tekmami. Nekatere reprezentance igrajo izredno kolektivno in je praktino pred vsakim zadetkom tudi ustrezna asistenca, ki strelcu omogoi ugodneji poloaj za strel.
Tabela 14: Povpreno tevilo asistenc. t. asistenc EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 15,92 13,91 12,97 13,89 s 6,10 6,15 4,50 6,13 min. 2 4 2 2 maks. 30 36 24 32
29
Tabela 15: Povpreno tevilo tehninih napak. t. tehninih napak EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 11,33 12,62 12,10 7,15 s 4,38 3,62 3,86 3,10 min. 3 6 2 1 maks. 23 2 21 15
jo na potek rezultata ali celo konni izid. Na vseh analiziranih prvenstvih je njihovo povpreno tevilo stabilno in se giblje med 4,07 in 4,87. Seveda pa je na nekaterih tekmah to tevilo tudi izredno visoko najve 16. Tudi blokirani streli so zelo pomembni za konni izid posameznih tekem. Njihovo povpreno tevilo se giblje med 3,06 in 3,81 na tekmo in je na zadnjih dveh prvenstvih nekoliko upadlo. Blokiranje strelov je v sodobnem vrhunskem rokometu manj prisotno. Strelci so namre tako dobri in nepredvidljivi, da je blokiranje strelov velikokrat neuinkovito. Branilci pogosteje skuajo zaustavljati strelce s telesnim kontaktom. Je pa tudi res, da lahko dobro postavljen blok omogoi vratarju, da laje predvidi smer strela, saj se mora strelec izogibati bloku. Tega uinka blokiranja strelov pa statistino beleenje podatkov seveda ne zazna. ANALIZA DISCIPLINSKIH KAZNI Med disciplinske kazni so bili na teh prvenstvih upotevani opomini (rumeni karton), 2minutne izkljuitve, diskvalifikacije in izkljuitve do konca tekme brez pravice dopolnitve motva. Ker ni bilo nobene izkljuitve do konca tekme, to kazen v analizi izpuamo. Povpreno tevilo opominov na tekmo je na treh prvenstvih blizu dovoljenim trem opominom, ki jih sodniki lahko dosodijo igralcem ene ekipe na tekmo. Na enem prvenstvu EP 2006 pa je celo nekoliko nad
Tabela 16: Povpreno tevilo ukradenih og. t. ukradenih og EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 4,20 4,87 4,19 4,07 s 2,77 3,27 2,46 2,32 min. 0 0 0 0 maks. 13 16 10 11
Tabela 17: Povpreno tevilo blokiranih strelov. t. blokiranih strelov EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 Povpreno tevilo tehninih napak je bilo bistveno manje na zadnjem EP 2008. Zmanjanje tehninih napak gre pripisati veji kontroli igre v fazi napada in odlini tehnini in taktini pripravljenosti reprezentanc. Veina reprezentanc skua zmanjati tevilo tehninih napak tudi s kontroliranim tempom igre. Zato tudi tevilo proti_ x 3,81 3,73 3,06 3,28 s 2,63 2,84 2,04 2,42 min. 0 0 0 0 maks. 12 18 9 15
napadov, v katerih pogosto prihaja do tehninih napak, ne naraa. Zanesljivost igre postaja pri doseganju rezultata pomembneja od tveganja. oge, ki si jih priborijo igralci s prestrezanjem ali jih ukradejo na kaken drug nain, so izredno dragocene za vsako motvo. Pogosto lahko odloilno vpliva-
Graf 6: tevilo asistenc, tehninih napak, ukradenih og in blokiranih strelov.
30
Tabela 18: Povpreno tevilo opominov. t. opominov EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 2,87 2,90 3,12 2,96 s ,48 ,30 ,64 ,51 min. 1 2 2 2 maks. 4 4 4
podatek tudi v smislu odmerjanja asa namenjenega treniranju igre z igralcem ve ali manj tako v obrambi kot v napadu. Povpreno tevilo diskvalifikacij na tekmo je relativno majhno, kar pomeni, da so se igralci izogibali prekrkom, ki bi lahko privedli do diskvalifikacij tako neposrednih kot tudi tistih, ki so posledica tretje 2-minutne izkljuitve. PODATKI O BRANJENJU VRATARJEV O branjenju vratarjev podajamo samo splone podatke o tevilu strelov usmerjenih v okvir vrat in o uinkovitosti branjenja. Glede na podatke iz tabel 1 in 2 so bile tudi pri strelih usmerjenih v vrata priakovano najnije vrednosti doseene na EP 2002 povpreno 39,69 strelov posamezne ekipe na tekmo. Na drugih prvenstvih so vrednosti presegle 40. Zanimiv pa je podatek o povprenem odstotku branjenih strelov. Ta je bil najviji prav na EP 2002, in sicer 34,22 %. Na ostalih prvenstvih je bila ta vrednost v povpreju priblino za 2 odstotka nija. Vratarji v rokometu zagotovo pomenijo pomemben del ekipe. Uspene ekipe imajo najvekrat tudi dva kakovostna vratarja, ki jim trenerji na razline naine razporejajo igralni as na posameznih tekmah in na celotnem prvenstvu. V povpreju morajo na posamezni tekmi obraniti 14 ali ve strelov usmerjenih v vrata. Ob tem pa mora biti njihova uspenost ve kot 33 %.
Tabela 19: Povpreno tevilo izkljuitev. t. 2-min. izkljuitev EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 4,66 5,19 4,84 4,29 s 1,90 1,92 2,07 1,91 min. 0 1 1 1 maks. 10 11 1 10
Tabela 20: Povpreno tevilo diskvalifikacij. t. diskvalifikacij EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 to vrednostjo. To pomeni, da so na tem prvenstvu sodniki dodelili tudi mnoge opomine uradnim osebam reprezentanc. Iz omenjenih podatkov lahko sklepamo, da sodniki na evropskih prvenstvih izkoristijo skoraj na vseh tekmah monost dodelitve maksimalnega tevila opominov. _ x ,19 ,15 ,16 ,20 s ,42 ,36 ,42 ,45 min. 0 0 0 0 maks. 2 1 2 2
Povpreno tevilo izkljuitev na tekmo za posamezno ekipo je bilo najvije na EP 2004 5,19. Na ostalih prvenstvih so bile vrednosti priblino enake. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da se v povpreju na evropskih prvenstvih igra kar ena tretjina igralnega asa ob tevilni neenakosti ekip. To je zelo pomemben
Graf 7: tevilo disciplinskih kazni.
31
Tabela 21: Povpreno tevilo strelov usmerjenih v vrata in povpreno tevilo strelov, ki so jih obranili vratarji. _ Vratarji vsi streli x s min. maks. EP 2002 39,69 6,16 26 58 EP 2004 42,26 4,94 26 55 EP 2006 43,62 4,11 31 52 EP 2008 41,41 6,43 40 53 Vratarji vse obrambe EP 2002 EP 2004 EP 2006 EP 2008 _ x 13,58 13,77 14,00 13,77 s 4,14 3,68 3,92 3,63 min. 4 3 5 4 maks. 26 21 25 29 % 34,22 32,58 32,10 33,25
Graf 8: tevilo strelov usmerjenih v vrata in tevilo vratarjevih obramb. ZAKLJUEK Na podlagi analize statistinih podatkov zbranih na razlinih zaporednih evropskih rokometnih prvenstvih za moke lahko postavimo nekaj pomembnih trditev o modelnih znailnostih igre udeleenih reprezentanc. Iz podatkov so razvidne tudi razvojne tendence. Najveje razlike med prvenstvi so nastopile po EP 2002. Glede na omenjeno prvenstvo se je na naslednjih prvenstvih bistveno povealo povpreno tevilo napadov, strelov in zadetkov na tekmo. Poveala se je tudi uinkovitost strelov. To kae na pomembno poveanje hitrosti igre. Razlike med ostalimi prvenstvi so majhne in kaejo na doloeno stabilnost. Med ostalimi elementi pa se v medsebojni primerjavi prvenstev razlike niso pokazale kot velike. Igralci so na vseh prvenstvih najve napadov zakljuili s streli iz zunanjih poloajev, kjer pa je odstotek uinkovitosti najniji. Sledijo streli s krilnih poloajev, a je tudi tukaj odstotek uinkovitosti relativno nizek. Streli izpred rte vratarjevega prostora (pivot) in iz prodora so se izvajali redkeje. To kae na dejstvo, da veina evropskih reprezentanc igra plitve obrambne razliice, kjer zaradi gostote branilcev ob rti vratarjevega prostora ne prihaja
do situacij za izvedbo tovrstnih strelov. Je pa uinkovitost teh strelov visoka. To velja tudi za sedemmetrovke, ki pa jih, v skupnem tevilu strelov in zadetkov, ravno tako ni veliko. Na vseh prvenstvih je bilo veina napadov izvedenih kot pozicijski napadi, istih protinapadov pa je bilo malo. Zanimivo je dejstvo, da je bilo v povpreju najve asistenc izvedenih na EP 2002, nato pa je to tevilo nekoliko upadlo. Verjetni vzrok za taken trend je dejstvo, da se je v zadnjem obdobju pojavilo veliko tevilo izjemnih napadalcev, ki so mnogokrat sposobni z individualnimi akcijami uspeno zakljuevati napade. tevilo uspenih blokiranj strelov in ukradenih og sicer ni veliko, zagotovo pa pomembno prispeva k uspenosti posamezne reprezentance. Zanimiv je podatek, da se je na EP 2008 bistveno zmanjalo povpreno tevilo tehninih napak. To pomeni, da postajajo motva v napadalni igri vse bolj zanesljiva, igralci pa tehnino dovreni. Tvegajo manj in skuajo napadati s kontrolirano izvedenimi akcijami. Razlike v tevilu disciplinskih kazni so na vseh analiziranih prvenstvih majhne. Predvsem
32
tevilo izkljuitev za dve minuti kae, da je potrebno veliko pozornosti posvetiti igri z igralcem ve in manj v vseh fazah igre. V povpreju namre skoraj tretjina tekme poteka v tevilni neenakosti ekip. Taken sklep izhaja tudi iz analize podatkov o uinkovitosti napadov z igralcem ve ali manj. Odstopanja so namre sorazmerno velika. tevilo strelov, ki jih morajo ubraniti vratarji, se je precej spremenilo po EP 2002. Odstotek uinkovitosti branjenja pa ostaja podoben.
Na koncu bi veljalo dodati, da mora biti analiza statistinih podatkov z razlinih tekmovanj stalnica v strokovnem spremljanju razvoja rokometne igre. Pri tem bi morali nekaj truda vloiti tudi v analizo statistinih podatkov domaih ligakih tekmovanjih. Podatki o igralnih dogajanjih na tekmah prve moke in enske dravne lige se e nekaj let zbirajo, potrebno bi bilo le opraviti ustrezno analizo. Tudi spremenljivke so skoraj identine, kot so tiste, ki se zbirajo na velikih tekmovanjih.
eleli bi e opozoriti na mono mersko napako zbiranja podatkov. Obstaja namre verjetnost, da vsi zbrani podatki niso povsem toni. Menim pa, da takna hipoteza ne zmanjuje celotne vrednosti zbranih podatkov. Bi pa seveda kazalo opraviti tudi analizo zanesljivosti zbiranja statistinih podatkov tako na velikih tekmovanjih kot na tekmah dravnih prvenstev.
33
Branislav Pokrajac
EHF EURO 2008 ZA MOKE - ANALIZA, RAZPRAVA, PRIMERJAVA IN TRENDI V MODERNEM ROKOMETU
1. ANALIZA URADNIH STATISTINIH PODATKOV PODJETJA SWISS TIMING RAZPRAVA Osmo moko Evropsko rokometno prvenstvo (EHF Euro 2008), ki se je odvijalo januarja 2008 na Norvekem, je bilo e ena prilonost za spremljanje najboljih svetovnih rokometnih reprezentanc, hkrati pa je omogoalo opazovanje in analiziranje sodobnega rokometa. Osnovna ideja uporabe uradnih statistinih podatkov je pridobitev koristnih informacij za delo medijskih predstavnikov, trenerjev in drugih rokometnih strokovnjakov, zato smo analizirali uradne statistine podatke podjetja Swiss Timing in jih predstavili na www.ehf-euro.com. Pa si poglejmo rezultate analize in poskuajmo ugotoviti, esa nas lahko nauijo statistini podatki. Tabela 1 predstavlja podatke o povprenih odstotkih strelske uinkovitosti in o povprenem tevilu danih ter prejetih golov na odigranih tekmah. V analizo smo vkljuili prvih 12 uvrenih motev tega prvenstva. Iz tabele 1 so razvidne naslednje ugotovitve: Povprena strelska uinkovitost je slaba kot na predhodnih tekmovanjih (o tem ve kasneje). Izjema so le panci, pri katerih je odstotek uinkovitosti znaal 59,6 % (v vseh ostalih spremenljivkah so bili panci slabi kot kdajkoli prej, kar kae tudi njihova konna uvrstitev na Euro 2008). Poleg panije so imela le tiri motva odstotek strelske uinkovitosti viji od 56 % (Danska, Francija, vedska in Slovenija). Pri treh motvih se je odstotek gibal med 55 % in 56 % (Hrvaka, Norveka, Madarska), medtem ko so pri Nemiji (54,5 %), Islandiji (52,3 %) in rni gori (52,2 %), povpreni odstotki e niji. Motva, ki so osvojila medaljo (Danska, Hrvaka in Francija), niso bila med najuspenejimi v strelski uinkovitosti in po tevilu danih golov. Danska in Francija se v strelski uinkovitosti nahajata na tretjem in etrtem mestu, medtem ko v povprenem tevilu danih golov zasedata ele peto in esto mesto. Hrvaka pa v
Tabela 1: Povprena strelska uinkovitost in povpreno tevilo danih ter prejetih golov na tekmo ter rang ekipe v posamezni analizirani spremenljivki. Ekipa 1. DAN 2. HRV 3. FRA 4. NEM 5. VE 6. NOR 7. POL 8. MAD 9. PA 10. SLO 11. ISL 12. G t. tekem 8 8 8 8 7 7 6 6 6 6 6 6 Uspenost strela 57,53 55,49 57,46 54,50 57,77 55,05 53,15 55,52 59,60 56,57 52,33 51,20 Rang 3 7 4 9 2 8 10 6 1 5 11 12 Povp. danih zadetkov 29,12 26,50 28,87 28,00 29,71 28,00 30,33 29,33 30,00 28,66 26,16 24,83 Rang 5 10 6 8-9 3 8-9 1 4 2 7 11 12 Povp. prejetih zadetkov 24,12 25,37 25,87 28,00 27,14 26,42 28,66 28,83 28,16 30,00 28,66 31,33 Rang 1 2 3 6 5 4 8-9 10 7 11 8-9 12
34
EHF EURO 2008 za moke analiza, razprava primerjava in trendi v modernem rokometu
omenjenih spremenljivkah od dvanajstih reprezentanc dosega sedmo (strelska uinkovitost) ter deseto mesto (odstotek danih golov na tekmo). Toda obstajajo podatki, v katerih se prva tri uvrena motva razlikujejo od ostalih. Na prvenstvu so bila najbolja v fazi obrambe. Danska (evropski prvak) je v povpreju prejela 24,12, Hrvaka 25,37 in Francija 25,87 golov na tekmo. panija, ki je imela najboljo strelsko uinkovitost (59,6 %), je na Euru 2008 osvojila deveto mesto, prav tako pa ima dober odstotek pri danih golih, in je s 30,0 goli v popreju na drugem mestu, za Poljsko. Kaj je lahko vzrok za tako (nepriakovano) slabo uvrstitev? Kriva je lahko obramba (28,16 prejetih golov in sedmo mesto) ali pa preveliko tevilo tehninih napak (kar bomo videli v tabeli 2), zaradi katerih je panija na zadnjem (dvanajstem) mestu. Lahko pa je vzrok tudi majhno tevilo blokad (tabela 3), kjer je panija na enajstem mestu. V vsakem primeru je ena trditev pravilna in pristna: samo dober napad ni dovolj in ne zagotovi dobrega rezultata. Podobno velja za vedsko, ki se je po nekaj letih vrnila na svetovno prizorie z mladim in ambicioznim motvom. Svojo kakovost so dokazali z dobro strelsko uinkovitostjo (57,77 in drugim mestom v tej spremenljivki) ter dobrim povprejem danih golov (29,71 in tretje mesto v obravnavani spremenljivki). Obramba (prejeti goli) pa ustreza njihovi uvrstitvi na Euru 2008 (peto
mesto). Pozneje bomo videli, da je edino motvo brez zadostnih izkuenj (tabela 2 tehnine napake, asistence). Zanimiva je primerjava Poljske in Islandije. Na SP 2007 v Nemiji se je Poljska po mnogih letih vrnila med najbolje ekipe svetovnega rokometa in osvojila srebrno medaljo.Motvo je pokazalo odlino igro in bilo veliko preseneenje svetovnega prvenstva. Tokrat, na Norvekem, so bila priakovanja visoka. Ali bo Poljska lahko ponovila uspeh s svetovnega prvenstva? Na koncu so osvojili sedmo mesto, s katerim zagotovo niso bili zadovoljni. e posebej zanimiv podatek pa je ta, da je Poljska v povpreju dala najve golov (30,3), a je zaradi strelske uinkovitosti na koncu zadostovalo le za deseto mesto (53,15). Je bila to cena psiholokega pritiska in prevelike elje? Veliko tevilo zadetkov s premajhnim tevilom strelov lahko namiguje na pomanjkanje objektivne ocene verjetnosti, da bo doseen gol. e bolj nenavaden primer je Islandija. V Nemiji je bila Islandija po strelski uinkovitosti (60,94) na drugem in po danih golih (33,7) na prvem mestu. Tokrat Islandija ni bila tako uspena in je v obeh kategorijah zasedla le enajsto mesto. e posebej zanimivo bi bilo, e bi Norveani posredovali podatke o viini posameznih igralcev, starosti ter tevilu odigranih mednarodnih tekem, ki so nam bili na razpolago na prvenstvu v Nemiji. S temi informacijami bi bilo mono pridobiti bolji
vpogled v profil motva in ve znanstvene objektivnosti, s katero bi lahko raziskali vzrok te negativne spremembe. Bolj objektivno bi lahko razloili vzrok tem spremembam, ki bi lahko bili v tem, da na primer, najbolj izkueni igralci ne sledijo ve trendom optimalne telesne pripravljenosti na tako zahtevnem turnirju. Ali pa so vzroki v tem, da mlaji igralci z dobro telesno pripravljenostjo e niso taktino na tako visoki ravni v najpomembnejih trenutkih tekme. V tabeli 2 prikazujemo podatke o tehninih napakah in asistencah, ki so zelo pomembni pokazatelji kakovosti posameznega motva. Ti elementi niso jasno razvidni iz uspenosti strelov ali obrambe, ampak sovmesni parametri in nam pomagajo jasno oceniti kakovost motva. Enostavno povedano, motva z manj tehninimi napakami in ve asistencami kot druga motva so v rokometu bolj uspena. Ko smo analizirali tabelo 1, smo e omenili dve motvi, panijo in vedsko, ki imata najboljo strelsko uinkovitost, ampak panija je med vsemi 12 motvi tisto z najve napakami (16,5 na tekmo). S tolikimi napakami dobra realizacija strelov ni pomagala. Na drugem mestu v realizaciji strelov je vedska, a je prav tako imela veliko napak (13,42 na tekmo in deseto mesto). Slabi sta samo e rna gora in panija. e si ogledamo napake prvih dvanajstih motev, lahko reemo, da je situacija skoraj
35
enaka kot na SP v Nemiji. Obstajata dve skupini motev, kjer je meja 12 napak.Najbolje motvo je Francija z 10,25 napakami na tekmo, medtem ko je Danska nekoliko slaba, a se nahaja pod 11 napakami. V obmoju 11-12 napak, z manjimi razlikami, so Norveka (11,28), Poljska (11,66), Hrvaka (11,87) in Slovenija (12,00). Drugo skupino z ve kot 12 napakami sestavljata Nemija (12,87) in Madarska (12,83). Tri motva pa imajo ve kot 13 napak na tekmo, in sicer Islandija (13,33), vedska (13,42) in rna gora (13,83), medtem ko je panija s 16,5 napakami na tekmo najslaba. Analiza asistenc na Norvekem je pokazala, da imajo tri motva veliko bolje rezultate kot druga, rezultati sami pa so veliko bolji kot na prejnjih EHF in IHF tekmovanjih. Ta motva so bila Danska, Norveka in rna gora. Radikalno tevilo asistenc teh treh motev se pojavi v njihovi skupini B v Drammnu.
Kasneje, v glavni skupini, se je ta rezultat normaliziral. Statistini podatki iz Drammna kaejo, da je imela Norveka na tekmi proti rni gori (27:22) 26 asistenc, rna gora pa 21. Ali pa tekma rna gora proti Danski (24:32), kjer je imela rna gora 24 asistenc, Danska pa 29. Zaradi tega razloga v konni analizi nisem dodal teh izstopajoih podatkov ter analiziral samo rezultate asistenc teh treh motev v glavni skupini. V tabeli 2 pa sem vseeno prikazal rezultate obeh analiz, z in brez rezultatov iz Drammna. Klasifikacija nekaterih motev z ali brez rezultatov asistenc v Drammnu ni kaj dosti drugana. Razline so le konne tevilke asistenc Danske, Norveke in rne gore. Z rezultati iz Drammna je Danska na drugem mestu z 19,12 asistencami na tekmo, Norveka pa je prva z 19,85 asistencami. Brez rezultatov iz Drammna je Danska prva s 14,6 in Norveka druga s 14,5 asistencami na tekmo. A poloaj rne gore je isto drugaen. Z
rezultati iz Drammna je rna gora tretja (15,5), medtem ko je brez Drammna na dvanajstem mestu z 9,6 asistencami na tekmo. e analiziramo rezultate asistenc, imamo teoretini primer samo s prvim in dvanajstim motvom, kjer ima Danska najve, rna gora pa najmanj asistenc. Vsi drugi rezultati kaejo, da tevilo asistenc (kot na prvenstvu v Nemiji) ni izkljuni pokazatelj kakovosti na tem nivoju tekmovanja. Kako razloiti, da so motva z veliko asistenc na nijih mestih konne klasifikacije na Euru 2008 (panija, Slovenija, Islandija), motva z manj asistencami pa imajo bolje uvrstitve (Hrvaka, Francija, Nemija, vedska). Je to paradoks? Trenutno je edina mona razlaga ta, da bolje ekipe doseejo veliko zadetkov na podlagi posamezne kakovosti ter akcij nekaterih igralcev, zato v tem primeru ni veliko asistenc. Na drugi strani pa se motva z ne tako mono individualno kakovostjo igralcev zanaajo bolj na kolektivno
Tabela 2. Povpreno tevilo tehninih napak in asistenc ter rang ekipe v posamezni analizirani spremenljivki. Ekipa 1. DAN 2. HRV 3. FRA 4. NEM 5. VE 6. NOR 7. POL 8. MAD 9. PA 10. SLO 11. ISL 12. G t. tekem 8 8 8 8 7 7 6 6 6 6 6 6 Tehnine napake 87 95 82 102 94 79 70 77 99 72 80 83 Povpreje Rang 10,87 11,87 10,25 12,75 13,42 11,28 11,66 12,83 16,50 12,00 13,33 13,83 2 5 1 7 10 3 4 8 12 6 9 11 Asistence 153 / 73 99 94 97 80 139 / 58 75 65 80 86 82 93 / 29 Povpreje 19,12 / 14,6 12,37 11,75 12,12 11,42 19,85 14,5 12,50 10,83 13,33 14,33 13,66 15,50 / 9,6 Rang 2 Dr. 8 10 9 11 1Dr. 7 12 6 4 5 3Dr. / 1 7 9 8 10 / 2 6 11 5 3 4 / 12
36
sodelovanje. Ve golov doseejo s skupnimi akcijami in v tem primeru so asistence zelo pomembne.V vsakem primeru pa se moramo tej podrobnosti v prihodnosti bolj posvetiti, saj to ni edini primer, ko lahko opazimo take rezultate. V tabeli 3 prikazujemo rezultate povprenega tevila blokiranih strelov, odvzetih og in izkljuitev za dve minuti. Blokiranje strelov nasprotnika je za analizo zelo obutljiva spremenljivka.Med tekmami se blokiranje strelov najvekrat dogaja kot posledica v naslednjih primerih. V prvem primeru je obramba dobra, v kateri ni velikih napak; napad je dolg, a napadalci ne uspevajo izigrati obrambe in si ustvariti prilonosti za strel na gol. Mogoe sodnika celo kaeta znak za pasivno igro. A obramba je dobra in pripravljena blokirati strele. V Drugem primeru pa gre za igro v obrambi z veliko napakami. Zadnje, kar lahko obramba poskua, je blokirati. Seveda pa
je uinkovitost blokiranih strelov v teh situacijah manja, kot pa v primeru, da je blokiranje strelov posledica dobre obrambe. Zaradi teh dejstev lahko zakljuujemo podobno kot pri asistencah. Rezultate spremenljivk je treba obravnavati previdno, rezultati pa ne govorijo jasno o kakovosti obrambe nekega motva. Na Euru 2008 je bilo enako kot v Nemiji leta 2007 mono opazovati dve skupini motev. Tokrat so meja med tema dvema skupinama 4 blokirani streli na tekmo. Mejo so prestopile Madarska (5,33), Hrvaka (5,12), vedska (4,71), Poljska (4,5) in Danska (4,37). e takoj naslednje motvo (Slovenija s 3,50), je dale od tega rezultata. rna gora z 0,33 blokiranega strela na tekmo zaseda zadnje mesto. e govorimo o kakovosti blokiranih strelov, so imele v primerjavi s panijo in Poljsko bolji uinek blokirani streli Danske in Hrvake skupaj z odlinimi obrambami, ker so v tem tekmovanju dosegle veliko golov.
Mislim, da je spremenljivka odvzeta oga na tem prvenstvu prvi vkljuena v statistino poroilo.Z razlago te spremenljivke v preteklosti nimamo veliko izkuenj, vendar je zagotovo, da je ta informacija prirona in lahko pomaga pri analizi tekem. Poljska je v tej spremenljivki najbolje motvo z nenavadno visokim rezultatom (7 og na tekmo), medtem ko je rna gora na zadnjem mestu s samo 2,33 ogami. Skoraj vsa motva (11) se nahaja med 3-4,5 ogami na tekmo, kar ni velika razlika. Najboljih pet motev so Poljska (7,0), Danska (4,62), panija (4,5), Norveka (4,14) in vedska (4,0). Zanimivo je, da veina teh motev obiajno igra consko obrambo 6:0. Kako pogosto neko motvo igra tekmo z enim igralcem manj, ni pokazatelj dobre ali slabe obrambe.Vsako motvo se znajde v takem poloaju in najpomembneja stvar je, kako se v taki situaciji igra v napadu in obrambi (5:6).
Tabela 3. Povpreno tevilo blokiranih strelov, odvzetih og, izkljuitev za 2 minuti, ter rang ekipe v posamezni analizirani spremenljivki. Ekipa 1. DAN 2. HRV 3. FRA 4. NEM 5. VE 6. NOR 7. POL 8. MAD 9. PA 10. SLO 11. ISL 12. G t. Blokirani Povpr. tekem streli 8 35 4,37 8 41 5,12 8 23 2,87 8 24 3,00 7 33 4,71 7 23 3,28 6 27 4,50 6 32 5,33 6 10 1,66 6 21 3,50 6 15 2,50 6 2 0,33 Rang Odvzete Povpr. oge 5 37 4,62 2 29 3,62 9 29 3,62 8 31 3,87 3 28 4,00 7 29 4,14 4 42 7,00 1 20 3,33 11 27 4,50 6 22 3,66 10 22 3,66 12 14 2,33 Rang 2 9-10 9-10 6 5 4 1 11 3 7-8 7-8 12 2 min. 34 26 24 31 29 30 31 21 18 30 21 27 Povpr. 4,25 3,25 3,00 3,87 4,14 4,28 5,16 3,50 3,00 5,00 3,50 4,50 Rang 8 3 1-2 6 7 9 12 4-5 1-2 11 4-5 10
37
Rezultati analize izkljuitev za 2 minuti na Euru 2008 kaejo, da je povpreno tevilo izkljuitev manj kot 4 minute na tekmo, kar je veliko bolje kot na prejnjih tekmovanjih. Pomembno se je vpraati, kaj je vzrok temu - bolje obrambe ali kriteriji sodnikov? est motev ima manj kot 4 minute izkljuitev na tekmo, kar je zagotovo minimum. Tudi najslabi rezultat (Poljska s 5,16 minut na tekmo) ni prevelika tevilka. Na SP v Nemiji je bila najslaba panija s 5,4 minute na tekmo. Povpreje na Euru 2008 je znaalo samo 3 minute na tekmo. 2. PRIMERJAVA STATISTINIH PODATKOV S PREJNJIMI TEKMOVANJI Do zdaj smo si v treh tabelah ogledali, analizirali in razpravljali o posameznih statistinih spremenljivkah, nao pozornost pa so pritegnili tudi nekateri elementi rokometne igre in njihova raven ter vpliv tako na rezultate kot na kakovost motva. V drugem delu tega lanka bodo v srediu pozornosti motva. Analizirali bomo iste spremenljivke kot predhodnem poglavju in primerjali s predhodnimi mednarodnimi tekmovanji Eurom 2006, Svetovnim prvenstvom 2007 in Eurom 2008. Pa poglejmo, kaj lahko razberemo iz naslednjih tabel o kakovosti doloenih motev v obdobju treh let. Nemija. Za Nemijo je bil Euro 2008 tekmovanje resnice.V zraku je e vedno mona in resna kritika s strani panske
in francoske reprezentance po etrt in polfinalnih tekmah na SP v Nemiji. Tako panija kot Francija sta se zelo pritoevali nad tem, da je Nemija imela pomo s strani sodnikov, ker je igrala na domaem terenu. Euro 2008 pa je bila nova prilonost za vse, da se izkae, kdo je imel prav. In brez dvoma Nemija tokrat izpita ni opravila. V asu Eura 2008 je Nemija dvakrat igrala proti Franciji in enkrat proti paniji ter izgubila vse tri tekme. V skupi C je izgubila proti paniji s 30:22, v glavni skupini proti Franciji s 26:23 ter e enkrat proti Franciji v boju za tretje mesto z izidom 36:26 za Francijo. e si ogledamo zadnja tri tekmovanja, je slika veliko bolj jasna. V zadnjih treh letih ima Nemija vedno slabe rezultate v povprenem tevilu danih golov (31,8; 30,4 in 28,0) in povprenem tevilu napak (8,85; 10,4 in 12,75).Na Euru 2008 je imela Nemija v primerjavi z Eurom 2006 v vseh elementih slabe rezultate: realizacija strelov (56,4 in 54,5 %), povpreje prejetih golov je skoraj enako, a vseeno nekoliko slabe (27,5 in 28,0), tevilo asistenc je manje (13 in 12,2), prav tako pa je manje tudi tevilo blokiranih strelov (4 in 3). Ti rezultati so bili bolji na SP v Nemiji, le leto pred Eurom 2008. emu takna nihanja? Mogoe dobra pripravljenost, ambicije, koncentracija in motivacija za tekmovanje doma ali kaj drugega (kar je bilo mnenje panije in Francije)? Nihe ne more odgovoriti na to vpraanje. V vsakem primeru ni nihe priakoval, da bo svetovni prvak na prvem tekmovanju, na kate-
rem brani naslov, v povpreju dosegel in prejel enako tevilo golov (28,0). Poljska. Finalist SP 2007 ni obdral kakovostne ravni preteklega tekmovanja, ko je bil najprijetneje preseneenje. Tokrat so v nekaterih spremenljivkah, ki so zelo pomembne za konni rezultat tekme (kot na primer realizacija strelov, dani in prejeti goli), slabi rezultati. V nekaterih spremenljivkah so nekoliko bolji (napake, asistence), a niso zadostovali za ohranitev ravni kakovosti iz leta 2007. V primerjavi z Eurom 2006 pa je veliko kazalcev tudi boljih (razen nekoliko veje tevilo napak in manj asistenc). Poljska daje vtis, da je na dobri poti razvoja in napredka. Verjetno je bil tokrat psiholoki pritisk po osvojitvi srebrne medalje prevelik, saj Poljska veliko let ni bila na samem vrhu svetovnega rokometa ter v podobni situaciji. Danska. Po tem, ko je dvakrat zasedla tretje mesto, je Danska spet na vrhu.Osnovne znailnosti motva se kaejo v nekoliko zmanjani povpreni realizaciji strelov in manj danih golov kot prej (a vseeno v veliki koliini) ter veliko bolja obramba. V povpreju je Danska prejela 5 golov manj kot leta 2006 in 4 manj kot leta 2007. To je verjetno posledica selekcije igralcev in sistema priprav. Med tevilom napak in asistenc je le majhna razlika, v zadnjih treh letih pa je napredek viden pri blokiranih strelih. Francija. V preteklih letih se je Francija vztrajno obdrala na vrhu svetovnega rokometa.Ob pregledu statistinih podatkov francoske reprezentance v zad-
38
Tabela 4A. Statistini podatki v povpreni strelski uspenosti, povprenem tevilu danih in prejetih golov, povprenem tevilu blokiranih strelov, izkljuitev za 2 minuti in asistenc na zadnjih treh velikih tekmovanjih motev Nemije, Poljske, Danske, Francije in Hrvake. SP/EP 08 07 06 08 07 06 08 07 06 08 07 06 08 07 06 4 1 5 7 2 10 1 3 3 3 4 1 2 5 4 Drava NEM NEM NEM POL POL POL DAN DAN DAN FRA FRA FRA HRV HRV HRV t. tekem 8 10 7 6 10 6 8 10 8 8 10 8 8 10 8 R/S % t. danih t. prej. razmerje golov golov 54,50 28,00 28,00 57,68 30,4 26,0 56,4 31,8 27,5 53,15 30,33 28,66 60,0 31,0 27,4 52,0 27,1 30,8 57,53 29,12 24,12 58,19 31,6 28,3 61,2 31,6 29 57,46 28,87 25,87 57,91 30,0 24,3 57,0 30,3 24 55,49 26,50 25,37 62,22 30,8 24,6 57,6 28,6 28,5 Izklju- Asistence Blokirani itve streli 12,75 12,12 3,00 10,4 13,9 4,7 8, 85 13 4 11,66 12,50 4,50 11,9 12,2 4,4 11 13, 83 3, 5 10,87 14,6 4,37 11,6 13,4 5,3 11,12 15,12 2, 5 10,25 11,75 2,87 11,1 12,2 3,4 10,25 11, 87 3, 75 11,87 12,37 5,12 11,7 16,1 5,5 10,75 13, 75 3
njih treh letih lahko vidimo, da ni velikega nihanja. tevilo blokiranih strelov se je zmanjalo za en blokiran strel na tekmo. Na podlagi tega pa lahko reemo, da Francija ohranja visok nivo kakovosti, konni rezultat pa je odvisen od razporeditve tekem med tekmovanjem in tudi od ene, a odloilne tekme. Leta 2007 je bila to tekma proti Nemiji, tokrat pa tekma proti Hrvaki. Ti izgubljeni tekmi sta terjali visoko ceno, saj sta bili to tekmi za izpad. Hrvaka. e si pogledamo statistine podatke in rezultate Hrvake v zadnjih treh letih, zaznamo eno posebno lastnost.Leta 2007, ko so bili statistini kazalci odlini, je Hrvaka zasedla peto mesto. Tokrat so bili statistini parametri na nekoliko niji ravni, a je Hrvaka prila v finale in odnesla srebrno medaljo. Kaj imata
ta povsem drugana primera skupnega? Lani in leta 2007 je Hrvaka pokazala eno lastnost, katere ni mono meriti. In o tej lastnosti je treba povedati nekoliko ve. Vasih rezultati in klasifikacija nista odvisna samo od statistinih parametrov, saj odloilnega kazalca, ki je mentalna mo motva, ni mono opisati v tevilkah. Pri Nemiji in Poljski smo e videli, da je, verjetno, bil psiholoki pritisk za njiju prevelik, kar je lahko razlaga za rezultate teh dveh drav na Euru 2008. A Hrvaka je isto drugaen primer. Na SP v Nemiji je Hrvaka v etrtini finala proti Franciji izgubila tekmo za izpad. Vse do te tekme so igrali odlino, na zelo visokem nivoju in vsi so Hrvako e videli v finalu. Po izgubljeni tekmi, ko medalja ni bila ve na dosegu in so izginile vse ambicije, je Hrvaka nastopila z izjemno
mentalno mojo. Vse naslednje tekme so odigrali na visoki ravni in so na koncu konali na petem mestu, z devetimi zmagami in samo eno izgubljeno tekmo proti svetovnemu prvaku Nemiji. Na Euru 2008 se je Hrvaka znala v isto drugani situaciji. e pred pripravami na Euro 2008 je Hrvaka imela nekaj pokodovanih igralcev, ki niso bili sposobni izvesti resnih priprav, kar je pod vpraaj postavilo njihovo udelebo na Euru 2008. V asu tekmovanja je bilo ve kot oitno, da ti igralci niso dosegali takne kakovosti igranja rokometa kot obiajno. Veina statistinih kazalcev je bilo slabih kot na prejnjih tekmovanjih, a je moan kolektiv dal nekaj, kar statistika ni sposobna izmeriti in pojasniti. Tokrat je Hrvaka igrala za rezultat in ne, da bi pokazala, kako se igra lep rokomet. Igrali
39
Tabela 4B. Statistini podatki v povpreni strelski uspenosti, povprenem tevilu danih in prejetih golov, povprenem tevilu blokiranih strelov, izkljuitev za 2 minuti in asistenc na zadnjih treh velikih tekmovanjih motev Rusije, panije, Islandije, Madarske, Slovenije, Norveke in rne gore. SP/EP 08 07 06 08 07 06 08 07 06 08 07 06 08 07 06 08 08 / 6 6 9 7 2 11 8 7 8 9 13 10 10 8 6 12 Drava / RUS RUS PA PA PA ISL ISL ISL MAD MAD MAD SLO SLO SLO NOR G t. tekem / 10 7 6 10 8 6 10 6 6 8 3 6 8 6 6 6 R/S % t. danih t. prej. razmerje golov golov / / / 56,03 28,3 28,0 63,6 29,7 29,1 59,60 30,00 28,16 60,22 31,8 29,0 62,1 31,8 28,8 52,33 26,16 28,66 60,94 33,7 31,5 59,5 31,6 31,8 55,52 29,33 28,83 58,44 28,1 28,0 51,50 28,0 29,6 56,57 28,66 30,00 54,44 30,1 30,3 61,8 31,8 32,3 55,05 28,00 26,42 51,20 24,83 31,33 Izklju- Asistence Blokirani itve streli / / / 10,50 16,00 3,0 16,42 14,28 4,0 16,50 13,33 1,66 12,00 19,40 4,3 14,00 15,25 3,25 13,33 13,66 2,50 11,10 16,70 2,90 11,83 11,50 1,33 12,83 10,83 5,33 12,10 13,10 3,87 13,00 6,66 2,66 12,00 14,33 3,50 12,75 12,00 3,37 14,00 15,83 3,83 11,28 14,5 3,28 13,83 9,6 0,33
so odlono in s polno mojo. Na koncu je Hrvaka s 5 zmagami, enim remijem in 2 izgubljenima tekmama, kar je slabi rezultat v primerjavi s SP, ko je zasedla peto mesto, konala kot finalistka in si priigrala srebrno medaljo. A so v teku tekmovanja morali najprej premagati sami sebe in ele nato svoje nasprotnike. V tekmi za izpad (ponovno) proti Franciji, je Hrvaka zmagala in si s tem odprla vrata do medalje. In s tem imamo e enkrat potrjeno trditev, da ni le dovolj znanje. Zelo pomembno je tudi, da se to znanje uporabi in realizira v igri. Rusija. Po zlati medalji na OI 2000 v Sidneyu je za Rusijo v Atenah 2004 zadostovalo le za bron. Vsi drugi rezultati pa se razvrajo med 5. in 6. mestom (z osmim mestom na SP 2005).Tokrat Rusija ni niti pre-
stala prvega kroga v uvodni skupini in se je morala po 3 tekmah posloviti od Eura 2008 kot zadnja v svoji skupini. Odloilna tekma je bil remi proti rni gori (25:25) in z dvema izgubljenima tekmama proti Danski in Norveki, je to bilo vse, kar je Rusija tokrat dosegla. Motvo z dolgotrajno rokometno tradicijo tokrat ni bilo med 12 najboljimi. panija. Ob pogledu na uvrstitve panije v zadnjih treh let lahko reemo, da se jepaniji zgodil velik polom. Pred tremi leti je na Euru 2006 prila v finale in zasedla drugo, pred dvema letoma sedmo in lani deveto mesto. Kaj razkrivajo ti statistini podatki? Sploh obstaja razlaga? Realizacija strela je nepretrgoma padala (62,1; 60,22; 59,60), a je e vedno zelo visoka. A ne pozabite: z 59,6 %
ima panija najboljo realizacijo strela na Euru 2008, vendar je tevilo danih golov manje za skoraj dva gola v primerjavi s prejnjimi leti. Prejetih golov je nekoliko manj, a na nivoju zadnjih treh let. V em je teava? Razlog za to se verjetno nahaja v tehninih napakah, saj jih je bilo tokrat veliko ve kot prej: 16,50 na tekmo. V tej kategoriji je panija na zadnjem mestu. Torej, razlog je zmanjano tevilo asistenc v primerjavi s prejnjimi tremi leti ter e posebej zmanjano tevilo blokiranih strelov (samo 1,66 na tekmo). Niji rezultat ima samo rna gora. V vsakem primeru pa dobra realizacija strelov (prvo mesto) in 30 golov na tekmo (drugo mesto) ni bilo dovolj. Zaradi slabe obrambe (28,16 golov in sedmo mesto), veliko napak (ve kot 16 og, ukrade-
40
nih s strani nasprotnika je veliko preve, e jih nasprotnik realizira samo 50 %, je to 8 njihovih zadetkov) in malega tevila blokad, je panija 3 od 6 tekem izgubila (Madarska, Francija, vedska), 3 pa zmagala. Vendar je treba omeniti, da tokrat srea ni bila na strani panije. Dve tekmi je izgubila za 1 gol (proti Franciji s 27:28 in proti vedski s 26:27), a je prav na teh dveh tekmah naredila veliko napak. In e dela veliko napak, ti tudi srea ne more pomagati. Na koncu pa vseeno pridemo do e omenjenega zakljuka, da za zmago in dober rezultat ni dovolj le dobra realizacija strelov in veliko danih golov, saj je rokomet veliko ve kot le to. Islandija. Na Euru 2008 je Islandija naredila velik korak nazaj.To je najbolj opazno pri realizaciji strelov in danih golih. V Nemiji je bila Islandija zelo uinkovito motvo (60,94 % in drugo mesto), s prvim mestom v tevilu danih golov (33,7). A tokrat je bila veliko slaba. Realizacija strelov je manja za ve kot 8 % (52,33 % in enajsto mesto med 12 najboljimi), tevilo danih golov je manje za ve kot 7 golov (26,16), kar pa je zadoalo samo za enajsto mesto v tej kategoriji. Drugi parametri niso veliko drugani v primerjavi s prejnjimi tekmovanji. Nekateri so celo nekoliko bolji (nije povpreje prejetih golov), medtem ko so drugi spet nekoliko slabi (ve napak, manj asistenc). A tolikno zmanjanje pri realizaciji in danih golih se ni zgodilo po nesrei. Statistika lahko prepozna teavo, a ne more razkriti vzroka. Ve kot jasno je, da mora islandska rokometna zveza najti odgovo-
re, saj je Islandija na tem tekmovanju izgubila svoj znailen nevaren napad, prav tako pa se ni izboljala na drugih podrojih igre. Madarska. Madarska je prvenstvo igrala v zelo moni skupini z Nemijo in panijo,pri emer je zelo prepriala z zmago proti paniji. Pokazala je, da se lahko nekatere tekme odigrajo na zelo visokem nivoju. Kasneje so v moni skupini premagali mono Francijo, vendar moramo povedati, da ta tekma za Francijo ni bila tako pomembna in da je Francija nekatere igralce prihranila za naslednje tekme. S prilonostjo, da bi na tem tekmovanju dosegla pomembne rezultate, je Madarska izgubila proti Islandiji z 28:36. Na Euru 2006 je bila realizacija strelov Madarske nekoliko bolja, a slaba od SP-ja. V tem parametru je zadostovalo za esto mesto (55,52 %). Povpreje danih golov se je izboljalo in tokrat je zasedla etrto mesto. Teava je e zmeraj v obrambi ali povpreju prejetih golov. Na Euru 2008 je bilo povpreje 28,83, kar je zadostovalo za deseto mesto med prvimi 12 motvi. Slabi sta bila Slovenija in rna gora. Slovenija. Od leta 2000 naprej je bila Slovenija stalen udeleenec vseh mednarodnih tekmovanj, a (z nekaterimi izjemami) je obiajno zasedla mesta 10-12. Tokrat je na Euru 2008 zasedla 10. mesto.Statistini parametri ne kaejo vejih turbulenc in za zdaj je Slovenija na konstantnem nivoju, kar je dovolj, da se lahko udelei takih
tekmovanj, a brez naznanjanja velikih sprememb. Norveka. En gol ve (proti Hrvaki) in Norveka bi dosegla zgodovinski uspeh z vstopom v polfinale. Na zaetku tekmovanja je bila Norveka mona in zelo uspena. V skupini B proti Danski, Rusiji in rni gori je zmagala na treh tekmah in tako zasedla prvo mesto v skupini. Prebujena so bila velika priakovanja in ambicije, vendar je za medalje obiajno potrebnih ve izkuenj z mednarodnih tekmovanj, kot pa jih je tisti as imela Norveka. Med tekmovanjem je Norveka ohranila visoko raven proti (uradno) monim nasprotnikom, kot sta Poljska in Hrvaka, izida obeh tekem pa sta bila neodloena. Norveka ni uspela niti premagati (objektivno) slabo Poljsko in Hrvako, pa tudi s Slovenijo je izgubila z 29:33. e si ogledamo samo rezultate Slovenije, lahko reemo, da je bila Norveka na robu velikega uspeha. Njena zadnja tekma v glavni skupini (skupina II) proti Hrvaki se je konala z izidom 23:23, in za vstop v polfinale Eura 2008 je bil potreben le majhen korak, a statistini kazalci kaejo, da je bilo konno esto mesto dokaj priakovana uvrstitev. Pri realizaciji strelov je bila Norveka osma, v povpreju danih golov osma do deveta in v blokadah sedma. Nekoliko bolji so bili prejeti goli (etrto mesto), napake (tretje mesto) in asistence (drugo mesto). V vsakem primeru si bo zelo zanimivo ogledati sodelovanje Norveke v naslednjem mednarodnem tekmovanju. Je pa vsekakor zanimivo videti motvo drave organizatorke, kako igra
41
doma in kako na mednarodnih turnirjih v tujini. rna gora. rna gora je zasedla zadnje mesto v glavni skupini.Za veino ljudi to ni bil dober rezultat, a za rno goro je bil Euro 2008 zgodovinski dogodek, saj je prvi sodelovala v kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo in se kvalificirala za Euro 2008, prvo veliko mednarodno tekmovanje. In e to je bil velik korak naprej in velik uspeh. V skupini z Dansko, Rusijo in Norveko je rna gora odigrala tekme svojega ivljenja. S tekmo proti Rusiji je dosegla remi (25:25) in s tem rezultatom je izkljuila veliko rokometno dravo ter se kvalificirala
za glavni krog tekmovanja. Zato bo Euro 2008 ostal rni gori v lepem spominu. 3. PRIMERJAVA PRVO IN ZADNJE UVRENIH MOTEV V zadnjem delu prispevka bomo primerjali prva tri in zadnja tri uvrena motva. Obravnavali bomo zadnja tiri mednarodna tekmovanja, in sicer SP 2005 v Tuniziji, Euro 2006 v vici, SP 2007 v Nemiji in Euro 2008 na Norvekem. Upam, da bomo lahko s primerjavo teh statistinih parametrov teh motev bolj konkretno in natanneje doloili, kaj so glavne znailnosti modernega rokometa. V tabe-
li 5 prikazujemo rezultate analize. Najbolj pomembna informacija, izbrana iz tabele glede na analizirane spremenljivke, je ta, da so povprena strelska uinkovitost, povpreje danih golov, tevilo napak in tevilo asistenc prvo uvrenih motev manjajo in manjajo. A kot pozitivna stvar se lahko upoteva samo majhno tevilo napak, kar pa ne moremo rei za ostale spremenljivke z manjo koliino. In ne verjamem, da je to kdo priakoval.Ampak to se dejstva. Na SP-ju 2005 je bilo povpreje strelske uinkovitosti prvih treh motev 62,3 %; na Euru
Tabela 5. Prva in zadnja uvrena motva po glavnem delu analiziranih tekmovanj. Povpr. t. doseenih zadetkov Povpr. t. prejetih zadetkov Povpr. t. doseenih zadetkov Povpr. t. prejetih zadetkov Tehnine napake Tehnine napake Povpr. t. strelov Povpr. t. strelov Blokirani streli Blokirani streli 1,4 2,5 3,4 2,43 3,5 2,5 4,5 3,5 3,3 2,1 5,3 3,6 3,5 2,5 0,33 2,1
Asistence
SP 2005 1. PA 2. HRV 3. FRA Povpr. EP 2006 1. FRA 2. PA 3. DAN Povpr. SP 2007 1. NEM 2. POL 3. DAN Povpr. EP 2008 1. DAN 2. HRV 3. FRA Povpr.
66,7 60,6 59,8 62,3 57,0 26,1 61,2 60,1 57,6 60,0 58,1 58,5 57,5 55,4 57,4 56,7
35,5 31,6 30,1 32,4 30,3 31,8 31,6 31,2 30,4 31,0 31,6 31,0 29,1 26,5 28,8 28,1
27,2 27,3 24,0 26,1 24,0 28,8 29,0 27,2 26,0 27,4 28,3 27,2 24,1 25,3 25,8 25,0
11,9 11,7 11,8 11,8 10,2 14,0 11,1 11,7 10,4 11,9 11,6 11,3 10,2 11,8 10,2 10,7
25,2 19,5 10,2 18,3 11,8 15,2 15,1 14,0 13,9 12,2 13,4 13,1 14,6 12,3 11,7 12,8
3,8 4,0 4,0 3,9 3,7 3,2 2,5 3,1 4,7 4,4 5,3 4,8 4,3 5,1 2,8 4,0
10. E 11. VE 12. SLO
54,6 60,4 57,7 57,5 52,0 58,5 47,3 52,6 54,4 57,2 55,0 55,5 56,5 52,3 51,2 53,3
29,0 30,5 30,2 29,9 27,1 29,6 27,1 27,9 30,1 29,6 28,3 29,3 28,6 26,1 24,8 26,5
30,1 26,0 27,7 27,9 30,8 29,5 32,1 30,8 30,3 29,6 29,3 29,7 30,0 28,6 31,3 29,9
15,6 15,0 11,7 14,1 11,0 9,8 12,3 11,0 12,7 12,7 13,8 13,0 12,0 13,3 13,8 13,0
15,5 23,6 14,7 17,9 13,8 16,8 9,0 13,2 12,0 10,7 14,0 12,2 14,3 13,6 9,6 12,5
10. POL 11. NOR 12. UKR
10. SLO 11. TUN 12. E
10. SLO 11. ISL 12. G
42
Asistence
2006 60,1 %; v Nemiji 58,5 % in na Euru 2008 na Norvekem 56,7 %. Povpreno tevilo danih golov je bilo v Tuniziji 32,4; v vici 31,2; v Nemiji 31,0 in na Norvekem 28,1. Povpreno tevilo napak je pri prvih motvih med 11 in 12 (zmanjanje vrednosti). Na Norvekem je bilo tevilo napak prvi pod 11 (Tunizija 11,8; vica 11,7; Nemija 11,3 in Norveka 10,7). Prva uvrena motva izvajajo v povpreju tudi manj asistenc (Tunizija 18,3; vica 14,0; Nemija 13,1 in Norveka 12,8). Pri zadnjih uvrenih motvih so pri strelski uinkovitosti in danih golih razvidne naslednje tendence: Zmanjanje tevila asistenc so v obdobju 2005-2007 imela le zadnja motva, medtem ko so asistence prejnjega leta nekoliko bolje, a ne za toliko, da bi Tabela 6. Uspenost strelov SP 2005 1-3 10-12 razlika EP 2006 1-3 10-12 razlika SP 2007 1-3 10-12 razlika SP 2008 1-3 10-12 razlika 62,3 57,5 4,8 60,1 52,6 7,5 58,5 55,5 3,0 56,7 53,3 3,4
lahko govorili izboljanju.
znatnem
tevilo tehninih napak zadnjih motev je bilo med 13-14, kar je v primerjavi z Eurom 2006 (kjer je bilo tevilo napak najboljih motev 11) dober rezultat. Povpreje prejetih golov je bilo pri prvih motvih v obdobju od 2005 do 2007 med 26,1 in 27,2 na tekmo, medtem ko jih je bilo lani samo 25,0. Pri zadnjih motvih je bilo v povpreju prejetih 30 zadetkov na tekmo in samo v Tuniziji je bilo povpreje nekoliko bolje (27,9). tevilo blokiranih strelov pri prvih motvih se rahlo poveuje. V Tuniziji in vici je bilo povpreno tevilo blokiranih strelov pod 4 (3,9 in 3,1), medtem ko je bilo v Nemiji in na Norvekem 4 in ve.Lani je Francija ta rezultat pokvarila s povpreno 2,8 blokiranimi streli. Danci (4,3) kot prvaki in Hrvati kot podprvaki (5,1) so imeli veliko
bolje rezultate. Zadnja motva so bila v povpreju na vseh tekmovanjih pod tirimi blokiranimi streli na tekmo. Samo eka in Nemija sta imeli 5,3 blokade na tekmo. Razlog za to je bila verjetno slaba obramba s premalo prilonostmi za blokiranje. Preden podam zakljune ugotovitve o stanju sodobnega rokometa, si oglejmo e dodatno analizo, ki jo prikazujem v tabeli 6. Povprena strelska uinkovitost prvo uvrenih motev je bolja od 3 % do 7,5 % v primerjavi z zadnje uvrenimi motvi, kar pa ne moremo trditi pri razliki v povprenih vrednostih doseenih golih.Ta razlika je bila v letih 2007 in 2008 pod 2 gola (1,7 in 1,6). To pomeni, da so prva motva za priblino enako tevilo golov potrebovala manj strelov kot pa zadnja motva, kar je dokaj obiajno. Pravzaprav so prva motva dala nekoliko ve golov kot pa zadnja motva, a z manjim tevi-
Doseeni zadetki 32,4 29,9 2,5 31,2 27,9 3,3 31,0 29,3 1,7 28,1 26,5 1,6
Prejeti zadetki 26,1 27,9 -1,8 27,2 30,8 -3,6 27,2 29,7 -2,5 25,0 29,9 -4,9
Prekrki za 2 min. 11,8 14,1 -2,3 11,7 11,0 0,7 11,3 13,0 -1,7 10,7 13,0 -2,3
Asistence
Blokirani streli 3,9 2,43 1,47 3,1 3,5 -0,4 4,8 3,6 1,2 4,0 2,1 1,9
18,3 17,9 0,4 14,0 13,2 0,8 13,1 12,2 0,9 12,8 12,5 0,3
43
lom strelov. Velika prednost prvih motev so prav te oge, katere so zadnja motva izgubila, ko so streljala neuspeno. To dejstvo potrjuje, da za dober rezultat ni dovolj, da se dosee veliko zadetkov. Druge podrobnosti pa odloajo o tem, kdo bo zmagovalec. Medtem ko povprena razlika v danih golih ni tako velika, je ta veja pri prejetih golih, a eprav ne preve. Vendar ta razlika odloa o zmagovalcu. Najmanja razlika je bila v Tuniziji leta 2005 (samo 1,8 gola), najveja pa lani na Norvekem (4,9).
Razlika v tevilu napak ni velika (okoli 2), medtem ko je razlika v asistencah manj kot 1. In nenazadnje e razlika v povprenem tevilu blokiranih, ki je nekoliko veja od 1, najveja razlika pa je bila na Norvekem (1,9). 4. ZAKLJUEK Za zakljuek poskuajmo e ustvariti profil zmagovalca v sodobnem rokometu. Mislim, da lahko argumentirano reemo, da med najboljimi reprezentancami ni veliko razlik. Velikokrat lahko vsi premagajo vse in veliko je odvisno od mentalne moi motva, pogosto pa je tekma
odloena na podlagi ene do dveh og in/ali enega do dveh detajlov. Na kratko povedano, so majhne podrobnosti tiste, ki opisujejo najbolja motva. Te podrobnosti pa so visoka strelska uinkovitost, kjer razlika v golih ni tako velika, dobra obramba, od 25 do 27 golov, nekoliko manj napak in nekoliko ve blokiranih ter tevilo asistenc na posamezni tekmi, kar za konni rezultat po mojem mnenju ni odloilno. Enostavno, kajne? Vendar je splono znano, da je igrati enostavno zelo zapleteno, igrati zapleteno pa je zelo enostavno.
44
Marta Bon
MONI SLOGI VODENJA V TRENERSTVU

Trenerstvo je vodenje ljudi in ima mnoge podobnosti z veinami vodenja na razlinih podrojih in v drubi nasploh. Pri vodenju v portu je bolj kot drugje prisoten ustveni naboj, vezan na nacionalno ali lokalno identiteto. To predvsem velja, e ima neki port status nacionalnega porta, e je medijsko intenzivno prisoten in je vsaka poteza trenerja podvrena javnemu vrednotenju, ki v veliki meri temelji na sliki, ustvarjeni preko medijev ali celo ulinih razprav. Ker trener vodi nae, vpliva na naa ustva med in po tekmi. Ker vodi nae, imamo pravico do ocene. V portu se ne aka letnih poroil in analiz kot npr. v gospodarstvu. Mi hoemo biti zmagovalci. Tukaj in zdaj (npr. vsako soboto). To sem povzela po svojem prispevku iz kolumne (Bon, 2008), ki obravnava tematike, ki so vezane na vodenje v portu, o katerih se rokometni trenerji skoraj dnevno pogovarjamo. Vpraanje je, kako naj trenerji vodimo igralce in sodelavce, da bomo uspeni. Seveda enotnega recepta NI. Vsak trener mora oblikovati svoj slog vodenja, glede na svoje osebnostne znailnosti, glede na osebe, ki jih vodi, in glede na okoliine, v katerih deluje. genco, ki je podlaga za ustvarjanje tesnih in nekonfliktnih odnosov, kjer lahko izmenjava informacij in usklajevanje nemoteno potekata. Povzeli (Martini, 2006) smo enega od modelov razdelitve in pojasnitve slogov vodenja. V nadaljevanju predstavljam vodstvene sloge, kot jih z vidika ustvene inteligentnosti obravnava Goleman (povzeto po Martini, 2006). VIZIONARSKO VODENJE Vizionarski vodja postavi cilj, proti kateremu organizacija potuje. Poti ne zarta, ljudem pua svobodo, da uvajajo novosti. Podrejenim predstavi jasno sliko prihodnosti in tudi vlogo posameznika v celotnem dogajanju. Zaposleni imajo jasno predstavo o delu. Popolnoma razumejo, kaj se od njih priakuje. S taknim nainom dela krepi predanost, ljudje so ponosni, da pripadajo podjetju. Vizionarski vodja je karizmatien in ljudje radi delajo zanj. Uspe mu ohraniti najdragoceneje zaposlene. Ker so zaposleni v sozvoju z vrednotami, cilji in vizijo podjetja, postane to podjetje njihov najljubi delodajalec. Vizionar je navdihujo vodja, ki v svojo vizijo iskreno verjame zaradi tega mu ljudje zaupajo in druno potujejo proti skupnemu cilju (sinergija). Vizionar je odkrit, ne zadruje ali prikriva informacij, poganja kviku ustveno ozraje v podjetju. Sposoben se je viveti v svoje podrejene in razumeti njihova stalia (empatinost).
VODSTVENI SLOGI
VIZIONARSKI
MENTORSKI
UKAZOVALNI
TOVARIKI
VODENJE
Vodenje postaja edalje kompleksneje in vse bolj usmerjeno v sodelovanje. Vodje v svoje delo vkljuujejo ustveno inteliDIREKTIVNI TEMPO DEMOKRATINI
45
Moni slogi vodenja v trenerstvu
Vizionarski slog je primeren, ko se pojavi potreba po preoblikovanju podjetja ali ko podjetje potrebuje jasen obutek za smer. MENTORSKO VODENJE Mentor pomaga zaposlenim, da prepoznajo svoje prednosti in ibke toke. Spodbuja jih, da si postavijo dolgorone razvojne cilje in jim pomaga pripraviti nart zanje. Ljudje najraje opravljajo tiste vidike svojega dela, ki so jim najbolj ve. Mentor poskua povezati njihovo naravnanost in elje na vsakodnevne naloge. Zaposlene motivira in iz njih izvabi tisto, kar je najbolje. Mentor zna dobro razporejati naloge. Zaposlene postavlja pred zanimive izzive, ki omogoajo njihov razvoj. Usmerja jih s povratnimi informacijami. Mentorski slog ne dopua mikroupravljanja oziroma pretiranega nadzora nad zaposlenimi. Taken pristop lahko spodkopava samozavest zaposlenih in povzroa manjo storilnost. Deluje kot svetovalec, raziskuje cilje in vrednote zaposlenih in jim pomaga razvijati njihove sposobnosti. Mentorstvo se najbolje obnese z zaposlenimi, ki kaejo iniciativo in so motivirani za svoj strokovni razvoj. Primeren je takrat, ko je zaposlenemu treba pomagati, da izbolja svojo storilnost z razvijanjem sposobnosti. Ne obnese pa se, kadar zaposlenim manjka motivacije. TOVARIKO VODENJE Tovariki vodja ceni ljudi in spotuje njihova ustva. Manji poudarek dajejo doseganju ciljev in se bolj posvea ustve-
nim potrebam zaposlenih. Prizadeva si, da bi bili zaposleni sreni, ustvarja ubranost in krepi timski duh. Tovariki slog bolj malo vpliva na storilnost, ima pa velik pozitiven uinek na ozraje v skupini in je glede uspenosti takoj za vizionarskim in mentorskim slogom. Voditelj, ki se zaveda, da zaposleni v tekih asih potrebujejo ustveno oporo, lahko neverjetno okrepi lojalnost in povezanost. Tovariki vodja ustvarja ubranost in prijateljsko sporazumevanje. Tovariki slog mono krepi moralo in izboljuje razpoloenje zaposlenih. Tovariki slog je primeren, kadar elimo v timu dosei ubranost, okrepiti moralo, izboljati komuniciranje ali povrniti spodkopano zaupanje v organizacijo. DEMOKRATINO VODENJE Demokratini slog temelji na timskem delu in sodelovanju. Demokratien vodja je odlien poslualec, je mojster sodelovanja in se vede kot lan tima in ne kot ef. Zna pomiriti spore in ustvariti ubranost v skupini. Demokratien slog je zelo koristen, ker iz ljudi izvabi svee zamisli. Ljudje sodelujejo pri odloitvah, kar jih seveda bolj motivira za delo. Da bodo zaposleni pripravljeni izraati svoje poglede, ideje in zamisli, mora vodja ustvariti varno ozraje, kjer ne bodo letele glave. Demokratini slog uporabljamo, ko je treba pridobiti soglasje ali zaposlene pripraviti k dejavnejemu sodelovanju.
Demokratini slog ima tudi svoje pomanjkljivosti. Lahko se sprejemanje odloitev vlee v nedogled zaradi elje po soglasnem sprejetju. Na sestankih lahko udeleenci v nedogled premlevajo iste stvari, soglasne odloitve pa ne sprejmejo. Vodja, ki odlaga pomembne odloitve, ker bi na vsak nain rad dosegel soglasje, lahko izgubi marsikatero prilonost za podjetje. Ko je podjetje v krizi, nima smisla vztrajati pri doseganju soglasja, saj nujni dogodki zahtevajo takojnje ukrepanje. DIKTIRANJE TEMPA Ta slog uporabljajo vodje, ki priakujejo odlinost in zanjo dajejo zgled. Zelo dobro se obnese v tehninih panogah, med visoko usposobljenimi strokovnjaki ali e imamo zelo motivirano prodajno osebje. Diktiranje tempa prinese rezultate, e so lani skupine zelo sposobni, motivirani in potrebujejo malo pomoi. Z nadarjenimi ljudmi lahko vodja z uporabo tega sloga delo opravi pravoasno (npr., ko so kratki roki). Ta slog je treba uporabljati previdno, ker lahko dobijo zaposleni obutek, da so pod prehudim pritiskom. Tovrstni vodje tudi ne znajo usmerjati in priakujejo, da bodo ljudje sami vedeli, kaj morajo storiti. Taken vodja je popolnoma osredotoen na rezultate in svoje cilje in mu ni mar za ljudi. Rezultat je jasen: zastrupljeno ozraje, slaba klima. Tudi rezultat je mnogokrat ravno nasproten od priakovanega: bolj kot vodja pritiska na ljudi, ve zaskrbljenosti povzroa. Zmeren pritisk ljudem da potreben zagon, da delo konajo v roku, prehudi in nenehni priti-
46
Moni slogi vodenja v trenerstvu
ski pa delavce hromijo. Pritisk ohromi njihovo inventivnost. Ljudje sicer taknega vodjo ubogajo, kar kratkorono prinese rezultate, dolgorono pa ne pomeni uspeha. VODENJE Z UKAZOVANJEM Ukazovalni slog je nasilni storite to, ker sem jaz tako rekel. Taken vodja zahteva takojnjo izpolnitev ukazov, ne zdi se mu vredno razloiti razlogov zanje. Zateka se h gronjam in vse nadzira. Od vseh slogov je ukazovalni najmanj uinkovit. Ukazovalen, hladen vodja pokvari ustveno ozraje v podjetju in razpoloenje postane muno. Ukazovalen vodja zaposlene redko pohvali in jih pogosto kritizira. S tem spodkopava njihovo samozavest in zadovoljstvo pri delu. Kljub negativnemu uinku pa najdemo med vodji precej tistih ukazovalnega tipa, ki so ostanek starih hierarhij. V veini sodobnih podjetij pa tip efa, ki slepo zahteva izvrevanje ukazov, izumira. Ukazovalni slog pa je lahko pomemben del vodstvenega repertoarja ustveno inteligentnega vodje, ki ga zna uporabljati. Ukazovalni slog je lahko uinkovit, ko je podjetje v krizi. Uporaben je tudi v posebnih okoliinah: npr. med poarom, naravnimi katastrofami, preno-
vo podjetja ali v asu, ko podjetju grozi sovrani prevzem.
ZAKLJUEK
V uvodu smo izpostavili podobnosti v vodenju v portu in ostalih podrojih drubenega dogajanja. Pojavlja pa se tudi mnogo razlik. Osnovna razlika se zdi v tem, da so vsaj na ravni vrhunskega porta rezultati vodenja vidni zelo hitro, lahko e na prvi tekmi. Poleg tega se v vrhunskem portu vrednotenje uspenosti dogaja na oeh javnosti, ki se navadno identificira z ekipo. Ljudje hoejo zmage, identificirati se elijo s tistimi, ki zmagujejo. Identifikacija je najslaja, kadar NAI zmagajo proti velikim in bogatim. O zunanjih dejavnikih (npr. pokodbah) sicer lahko razpravljamo, a trenerju jih ne tejemo v opraviilo. Ob porazih tudi najisteja dejstva postanejo le izgovori. e ni uspehov, je v portu trener Tisti, ki ni ravnal pravilno in je kriv. Krivdo za neuspeh pripisujemo trenerju in stroki. eprav vodilni v klubih ali zvezah vasih celo vedo, da trener dela visoko strokovno in odgovorno, da je zvest in predan klubu ali zvezi, se pogosto odloijo za njegovo menjavo. Zdi se, da tako radikalnih postopkov ni na nobenem drugem podroju (Bon, 2008). Torej slog vodenja je zelo dinamino podroje, kjer ne obstajajo zakonitosti, e manj recepti,
vsak trener si naj izoblikuje svoj slog vodenja. Temelji predvsem na veinah vodenja, ta na ustveni inteligentnosti, predvsem pa na spoznanju, da nikoli ne najdemo dokonnih odgovorov in nikoli absolutnega znanja na tem podroju.
LITERATURA:
1. BON, Marta. Poznavanje vedenjskih znailnosti za uinkoviteje vodenje rokometne ekipe. Trener rokom., 2006, letnik 13, t. 1, str. 4146. 2. BON, Marta. Trenerstvo je (ni?) enostavno. Polet (2002), 27. november 2008, letnik 7, t. 47, str. 21. 3. BON, Marta. Trenerji v motvenih portih. Ljubljana: Fakulteta za port, Intitut za port, 2007. 4. Branden, Nathaniel 2000. Samozavestno vodenje: Kako moni ljudje ustvarjajo uinkovite organizacije. Ljubljana: Intitut za razvijanje osebne kakovosti. 5. Martini, Romana 2006. Vpliv vodstvenega pristopa na uvajanje in obvladovanje sprememb v izobraevalni organizaciji - magistrsko delo. Koper: Fakulteta za management. 6. http://qube.sgess.tb.edus.si/users/rmartincic/index.html
47
Aleksander Lapajne, Slavko Ivezi, Stanko Anderluh
MLADINCI SO OSVOJILI BRON NA SP V EGIPTU. ALI LAHKO POSEEJO TAKO VISOKO TUDI NJIHOVI NASLEDNIKI?
19. avgusta 2009 je slovenska mladinska rokometna reprezentanca po zmagi nad Egiptom dosegla izreden uspeh: osvojila je tretje mesto na svetu. Igralci, navijai (oje sorodstvo nekaterih igralcev) in strokovno vodstvo smo si po zadnjem sodnikem vigu presreni stekli v objem, ker smo vedeli, da smo zase in za slovenski rokomet naredili nekaj pomembnega, nekaj, kar ostane za vedno. Nekateri smo v preteklosti e imeli sreo in privilegij, da smo sodelovali z reprezentancami pri doseganju najvijih mest na velikih tekmovanjih. Ravno zato vemo, kako teko se je pribliati vrhu, kaj ele posei v boj za medalje. Zavedamo se, da se uspeen prehod te generacije v rokometno odraslost ni zael 6. avgusta z zaetkom svetovnega prvenstva, niti ne s prvim tednom priprav, ki je bil organiziran tako, da ni obremenil blagajne zveze, saj so igralci za prenoie in prehrano poskrbeli sami. Potencial za doseganje vrhunskega rezultata se je, tako kot pri vsaki vrhunski stvaritvi, zael razvijati e veliko prej. Razvijali so ga marljivi in kvalitetni trenerji najmlajih, v klubih po vsej Sloveniji, e desetletje nazaj. Njihovo delo so nadaljevali kolegi v starejih kategorijah, dokler jih niso ob prehodu v lanske kategorije prevzeli trenerji, ki se, v veini, s tem delom ukvarjajo profesionalno. Pa vendar, turnirska tekmovanja na najviji mednarodni ravni in priprave nanje (ne glede na to, ali gre za lanske, ali reprezentance nijih starostnih kategorij) zahtevajo poseben pristop, saj so tudi tekmovanja sama zelo specifina. Predvsem gre tu za veliko tevilo tekem v kratkem asu, posledica tega pa je: Energetsko so turnirji veliko zahtevneji kot ligaka tekmovanja (tudi e so ta prepletena s tekmami v evropskih pokalih), saj je as za regeneracijo minimalen, mirno lahko reemo tudi prekratek. Zaradi tega na turnirjih zmanjkuje asa za saniranje malih pokodb, ki jih v tedenskem ciklusu lahko ozdravimo. Ker je vsaka tekma odloilna za bolje izhodie v nadaljevanju tekmovanja, igralci veliko-
48
trening, tekmo, tiri transferje dvorana-hotel, tri velike obroke, mali obrok (coffee break), dve zgoeni video analizi s pogovorom in taktinim nartom, individualni ogled in analiza nasprotnika po sobah, as za pripravo na vse nateto, as za osebno higieno, popoldanski poitek. Igralec lahko sprejme tak nain ivljenja le, e se je povsem poistovetil s skupnim ciljem ekipe. e ima obutek popolne sprejetosti v motvu in s tem povezan obutek odgovornosti do celotne reprezentance. Le v primeru visoke kohezivnosti v reprezentanci, kjer ne prevladuje ljubosumje, bodo posamezniki lahko pokazali ves svoj potencial. Izrednega pomena je, da igralci strokovnemu vodstvu zaupajo. Da utijo, da niso le orodje v rokah preambicioznih trenerjev, pa pa so oni sami tisti, ki morajo izkoristiti znanje in izkunje le-teh za uresniitev svojih portnih sanj. Ta generacija (kot e nekatere prej) se je bila pripravljena spoprijeti s tem, ni kaj romantinim nainom ivljenja. Posebno dimenzijo na velikih tekmovanjih predstavlja organizacija treninga na dan tekme. V klubih se treningov na dan tekme obiajno ne izvaja, saj ima trener med tednom dovolj asa, da se pripravi na nasprotnika (mimogrede: pred tridesetimi leti je bil dopoldanski trening pred tekmo pri najboljem motvu v Jugoslaviji povsem samoumeven), na velikih turnirjih pa brez tega ne gre. Problematina je predvsem intenzivnost vadbe. e hoemo izvesti dobro simulacijo igre
Slika 1: V tirinajstih dneh tekmovanja na SP v Egiptu so imeli reprezentanti le tiri dneve brez tekme, vsak dan pa se je odvijal trening. Trenutkov za sprostitev je bilo le malo.
Slika 2: V asovni stiski je fizioterapevt opravljal svoje delo kar med prevozom na trening. krat igrajo navkljub pokodbi. Nekateri zaradi izredno visoke motivacije zdrijo do konca turnirja, velikokrat pa se zdravstveno stanje iz tekme v tekmo slaba do te mere, da trenerji igralcu ne dovolijo nastopati, saj bi bilo njegovo zdravje dolgorono ogroeno. Turnirji prinesejo tudi izredno visoko psiholoko obremenjenost. Tu se sreamo z dvema razlinima dimenzijama: Po eni strani gre za vsakodnevni pritisk, ki je posledica zavedanja pomembnosti vsake tekme. Zavedanja, kaj prinese zmaga in kaj poraz. Medtem ko se lahko po ligaki tekmi igralci in trenerji sprostijo, pa se je potrebno na turnirju, tudi po najveliastneji zmagi v skupini, e naslednjo uro zbrati in zaeti s pripravami na bodoega nasprotnika. Po drugi strani pa se mora igralec sprijazniti s prenapetim urnikom, ki ga diktira sam sistem tekmovanja. Med turnirjem moramo v estnajst ur stlaiti:
49
si je medaljo na SP dobesedno prigarala, saj so fantje v najtejem mikro ciklusu na Rogli treninge samoiniciativno podaljevali. Zgodilo se je, da so nekateri vadili tudi po sedem ur dnevno in smo morali trenerji igralce dobesedno odgnati v sobe in na obrok. Zaradi tega dejstva jih na prvenstvu ni bilo teko prepriati, da so po fizioloki plati sposobni odigrati tudi dve tekmi na dan, e bi bilo potrebno, kaj ele opraviti kraji in laji trening pred tekmo; da sicer vsi utimo utrujenost, vendar pa imajo druge reprezentance e precej veje teave. Slika 3: Proglasitve Davida Razgorja za najbolje levo krilo prvenstva se je iskreno veselil tudi Dejan Bomba (tretji z desne), ki je tudi sam pustil moan peat na tem prvenstvu. nasprotnika in optimalen odgovor v skladu z naim taktinim nartom, moramo igralca v im krajem asu (trening na turnirjih traja le 55 minut) pripraviti na maksimalno intenzivna gibanja. To v pogojih tako fizioloke kot psiholoke utrujenosti ni najlaja naloga, tudi ko gre za najbolj motivirane igralce. Pri igralcih se pojavlja tudi bojazen, da zaradi te energetske izgube ne bo maksimalno pripravljen na tekmi, ki sledi e ez nekaj ur. A intenzivna priprava na vadbo je nujna tudi zaradi preventive pred pokodbami. e e lahko kdo trdi, da je mono streljati in skakati tudi s pol moi, pa ga moramo prepriati, da ne more pasti na tla s pol moi, ali denimo, da ne more varno narediti page, e s popolno prekrvavljenostjo miino-tetivnega tkiva ne zmanja viskoznost letega. Poleg tega se moramo zavedati, da lahko igralci in vratarji ostanejo tudi ve dni brez pravega situacijskega streljanja na vrata, kar se nam zna v nadaljevanju turnirja e kako maevati. Edini nain torej, da se pripravimo na ekstremno zahtevna tekmovanja, so priprave, ki ne le simulirajo okoliine na turnirju, pa pa jih velikokrat tudi presegajo. Egiptovska generacija Tej generaciji se je lansko evropsko prvenstvo rezultatsko ponesreilo. Bilo je kar nekaj dejavnikov, na katere ni mogel nihe vplivati in ki se lahko v vsakem trenutku zgodijo kateremu koli motvu na svetu. A lanska izkunja je dala mo in e veji zagon tako igralcem kot vodstvu reprezentance, da si skozi kvalifikacije proti odlini Rusiji izborijo monost e enkrat pokazati svetu, kaj znajo. Priprave so potekale est tednov, od tega dva tedna individualno,
Slika 4: Priprave na tekmo so potekale v najveji intenzivnosti.
50
Slika 5: Prihod Romana Pungartnika in Tomaa Jeria na zakljune boje SP je imel za nas trenerje in igralce velik simbolni pomen. en teden v dveh skupinah in trije tedni na skupnih pripravah. Skoraj devet tednov so torej fantje in mi z njimi iveli za to, da slovenski rokomet svetu prikaemo v im svetleji lui. Veseli smo, da senzacionalna in najbolj odmevna zmaga nad vedi ni bila zadnja in da so morali, poleg drugih, naim fantom estitati tudi Egipani po tekmi za tretje mesto. Vrhunski portni doseek, e posebej v kolektivnih in tako
konkurennih portih, kot je reprezentanni rokomet, je rezultat mnogih dejavnikov. Nekaj specifinih vidikov je predstavljenih v tem tekstu. Izpostavljena je predvsem vloga reprezentantove motivacije, predanosti, zaupanja, elje po napredovanju in uenju; sposobnosti sodelovanja in sobivanja z drugimi. Vse to e zdale ne pomeni zagotovljeno mesto med najboljimi reprezentancami na svetu, a daje nam pravico, da v to verjamemo in se za to borimo. Strokovno vodstvo ima s pomojo RZS izredno odgovorno in zahtevno nalogo, da najboljim rokometaem v Sloveniji s svojim znanjem, izkunjami in predanim delom pokae, katera pot vodi proti vrhu. Prehoditi pa jo morajo igralci sami. Tako, kot jo je generacija letnika 1988.
51

Letnik 16 / Øtevilka 1 / Leto 2009

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Letnik 16 / Øtevilka 1 / Leto 2009

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Letnik 16 / tevilka 1 / leto 2009

Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja

Funkcionalna stabilizacija trupa

Predstavnik: Odgovorni urednik: Uredniki odbor:

Jezikovni pregled: Naslov urednitva:

Naklada: Oblikovanje in tisk: Foto: Kraj in datum izdaje: Revijo je sofinancirala:

TRENER ROKOMET december 2009

TRENER ROKOMET december 2009

HITRO IZVAJANJE ZAETNEGA META PO DOBLJENEM ZADETKU METODIKA UENJA IN TRENIRANJA

TRENER ROKOMET december 2009

Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja

TRENER ROKOMET december 2009

Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja

TRENER ROKOMET december 2009

Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja

TRENER ROKOMET december 2009

Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja

TRENER ROKOMET december 2009

Hitro izvajanje zaetnega meta po dobljenem zadetku metodika uenja in treniranja

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

FUNKCIONALNA STABILIZACIJA TRUPA

GIBI IN FUNKCIONALNA ANATOMIJA MIIC, KI SODELUJEJO PRI GIBIH V TRUPU

Slika 1: Gibi v trupu

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

6. GLOBOKE MIICE HRBTA (m. multifidus) so ob hrbtenici in omogoajo rotacijo hrbtenice.

6. QUADRATUS LUMBORUM sodeluje pri stranskem upogibu trupa.

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

PRISTOP K VADBI FUNKCIONALNE STABILIZACIJE TRUPA

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

1. RAVEN Balistini gibi (eksplozivna stabilizacija)

2. RAVEN Dinamine nadzorovane kontrakcije miic trupa

3. RAVEN Izolirane kontrakcije miic zunanjega dela trupa

4. RAVEN Izolirane kontrakcije miic ob hrbtenici

Slika 3: Osnovni poloaj lee na hrbtu s pokrenimi nogami

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

Dvigi iz razlinih pasjih opor (nasprotna noga in roka) (Slika 14).

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

4. PRIMERI BALISTINIH GIBOV (EKSPLOZIVNA STABILIZACIJA TRUPA)

TRENER ROKOMET december 2009

Funkcionalna stabilizacija trupa

TRENER ROKOMET december 2009

TRENER ROKOMET december 2009

TRENER ROKOMET december 2009

TRENER ROKOMET december 2009

Graf 4: tevilo napadov in zadetkov z igralcem ve ali manj.

2,25 2,66 3,13 2,50

TRENER ROKOMET december 2009